Izhmjm vamk Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martin della Libert^ (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaamoznm št. Hr 30— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzlone ln abb. postale I. gr. ŠT. 202 TRST, ČETRTEK 8. MAJA 1958, GORICA LET. VII. PO VOLILNEM PROGLASII SLOV. DEM. ZVEZE V GORICI ..Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti" Posledice narodne needinosti in strankarske zagrizenosti - Ljudstva se polašča globoka nevolja SDZ y Gorici, v katero so vključeni tudi somišljeniki Kat. glasa, je 27. aprila sprejela glede parlamentarnih vel it e v v Italiji sklep, ki pojde kot edinstven dogodek v politično zgodovino slovenskega naroda. Prvič se je namreč primerilo, da je resnično slovenska politična organizacija ožigosala v svojem časopisju voditelje tujerodne stranke, v katere rokah je položena usoda našega ljudstva, za zagrizene sovražnike Slovencev, a nato svetovala Slovencem, naj zanjo glasujejo. Ljudje, ki imajo zdravo pamet in pošteno slovensko sirce, se prijemljejo za glavo in presenečeni sprašujejo: Kako nas morejo izobraženi gospodje našega rodu pozivati', naj podpiramo 25. maja kandidate Ital. kršč. demokracije, če so nam sami pojasnjevali, da so »zaslepljeni s fašizmom in šovinizmom?« Saj l*i to pomenilo glasovati za 'lastne raznarodovale«' in tlačitelje! Kako more zavedem Slovenec in katoličan Iako dejanje r svoji vesli opravičiti? Če že ni šlo drugače, bi bili goriški gospodje vsaj svetovali svojim pristašem, naj oddajo 25. maja prazne glasovnice, kot so bili sklenili pri zadnjih državnozborskih volitvah 1. 1953. Zakaj tega niso storili? Za to so morali imeti zares tehtne in zelo važne vzroke. NJIHOV ČUT ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO SKUPNOST V svojem proglasu, objavljenem v Demokraciji in Kat. glasu, pravijo gospodje najprej, da so skupni nastop Slovencev »dejansko preprečili slovenski levičarski krogi«, ker so v Gorici »na svojo roko brez ozira na slovensko jezikovno skupnost« sklenili, da nastopijo pri volitvah z italijansko socialistično odnosno 'komunistično stranko. Kdor lo bere, bi moral priti do zaključka, da so vodilni ljudje pri goriški SDZ in Kat. glasu bili pripravljeni se zavoljo koristi slovenske jezikovne skupnosti pogajati in, če treba, sodelovali tudi s komunisti in socialisti. Ti so pa to vnaprej preprečili, ker so delali na svojo roko. »Zato pade nanje«, beremo v Kat. glasu, »v tem oziru vsa odgovornost«. Vzemimo za trenutek, 'da je ta trditev gola resnica in ne samo volilna poteza, s katero hočejo gospodje narodno zavednemu go-' riškemu ljudstvu prikazati, kafleo tudi oni globoko čutijo s »slovensko jezikovno skupnostjo« brez ozira na ideološko in politično razcepljenost naše manjšine. Če je to resnica, si mora pa vsak človeflc po pameti staviti tole vprašanje: Čemu po-tem isti gospodje že leta neprestano napadajo Slov. kršč. soc. zvezo in Novi list? Saj vendar list ves čas zagov. rja osnovno politično načelo, naj tukajšnji v svojem obstoju ogroženi Slovenci klj>;b idejnim razlikam skupno branijo skupne koristi svojega narodnega občestva! Zagovarja torej načelo, ki je talko neizpodbitno pravilna, da si ga niti goriški gospodje nc upajo javno odklanjati. Nasprotno, v volilnem proglasu so se celo sami nanj sklicevali. Toda na žalost le v proglasu! Ko so ob teh volitvah šli slovenski so-cialkomunisti svojo pol. smo predlagali, naj se sedaj sestanejo vsaj zastopniki nekomunističnih skupin ter složno sklepajo, za ikoga naj ostali Slovenci glasujejo. Kako so gospodje v Gorici na poziv odgovorili, je danes vidno vsemu svetu: namesto da bi se dogovarjali z nekomunističnimi Slovenci, so se z Italijani ter si pri tem izbrali stranko, o katere voditeljih sami trde, da so »zaslepljeni s fašizmom«. Taka je v dejanjih njihova ljubezen do »slovenske jezi; kovne Skupnosti«. Večje strankarske zagrizenosti je. težko še kje najti! OGLEJMO SI OSTALE RAZLOGE Usodni in našemu ljudstvu odvratni poziv, naj Slovenci podprejo svoje narodne nasprotnike, je goriška SDZ skušala utemeljiti še z naslednjimi razlogi: Kršč. demokracija je zagotovila državi demokratično ureditev in jo rešila komunizma. Za časa svojega vladanja je izdala celo vrsto zalkonov v korist delavcev in kmetov, hišne pomočnice so dobile pravico do socialnega zavarovanja, bolniške oskrbe in tako dalje. Vseh teh in drugih zaslug mi seveda Kršč. demokraciji nočemo prikrajševati, vendar se je treba pri tem zavedati, da so .demokristjani imeli v vsem svojem delu pred očmi le koristi svojega italijanskega naroda in ne. slovenske narodne manjšine. Da je pri tem prišlo marsikaj v prid tudi Slovencem, j e bilo neizogibno. Država ni mogla izdati, postavim, zakona o socialnem zavarovanju hišnih pomočnic, a slovenske pomočnice izločiti od splošnih predpisov. Isto velja o ostalih slojih. Saj so Slovenci vendar tudi državljani, ki plačujejo davke in služijo vojake. Če bi hotela vlada drugače ravnati, bi morala izdali zoper Slovence izjemne gospodarske in socialne zakone. Da Kršč. demokracija lega ni storila, ji noben pameten človek ne more šteti v posebno zaslugo za naš narod, zastran 'katere bi bilo sedaj potrebno, da jo Slovenci pri volitvah podprejo. Pri vprašanju, ali naj Slovenci 25. maja glasujejo za njene kandidate, ne more torej bili odločilno, kaj je Kršč. demokracija dosegla za Italijo in italijanski narod, temveč edinole, kaj je storila posebnega za zaščito jezikovnih in socialnih pravic, tukaj živečih Slovencev. To je edini vidik, po katerem vse narodne manjšine po svetu presojajo iti ocenjujejo vlade in stranlke držav, v katerih živijo, ter po lem tudi določajo svoje ravnanje. Usoda Beneške Slovenije Vsak zaveden slovenski človek, ki mu je na srcu usoda naroda, se mora torej v prvi vrsti vprašali, kaj je storila ali namerava storili Kršč. demokracija za našo manjšino. In res je v volilnem proglasu goriške SDZ govora tudi o čisto slovenskih zadevah. Tako n. pr. o 6. členu ustave, Iki »ukazuje ščititi jezikovne manjšine s posebnimi zakonskimi določbami«. Italija ni, kot znano, izdala v 10 letih niti enega takega zakona. Na koga pade za to vsa odgovornost? Oči-vidno na Kršč. demokracijo, Iker je imela dolgo dobo y parlamentu absolutno večino, a ni za Slovence prav ničesar storila. Ali je morda obljubila, da krivico popravi? Ne! Proglas omenja tudi slov. šolstvo, o katerem vemo, da ni še uzakonjeno. Naši profesorji in učitelji so skoro vsi le začasno nameščeni. niso socialno zavarovani in nitnajo pravice do pokojnine. Njih položaj je slabši kot tisti hišnih pomočnic. Lani je vlada končno pripravila zakons&i osnutek za slovenske šole, toda la je vseboval tako težke krivice za naš narod, da so ga vse slovenske stranke soglasno odklonile. Rimska vlada pa je kljub protestom, spomenicam in prošnjam Slovencev osnutek tako rekoč brez spremembe odobrila ter predložila parlamentu. Kdo je spet za to odgovoren? Prav gotovo ne samo socialdemokratski minister prosvete Rossi, Iker so večino v vladi tvorili demokristjani! V prvi vrsti od njih je torej bilo odvisno, da se pravične zahteve Slovencev upoštevajo ali zavrnejo. Oni so jih odklonili. Goriška SDZ se v volilnem proglasu zavzema »za pravični šolski zakon, ki naj jamči Slovencem samostojne šole, katere že obstajajo«. Vprašamo, kaj naj se zgodi z Beneško Slovenijo, Ikjer slovenske šol<> ne obstajajo. Ali naj ti Slovenci ostanejo za vse večne čase (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ŠKOFJE ITALIJE IN VOLITVE Episkopat republilke, ki šteje -282 škofov, je objavil sklep, v katerem poziva vernike, naj gredo 25. maja složno na volišče, češ da je lo njihova »stroga dolžnost«. Pri tem naj pazijo, da se bodo držali predpisov Cerkve in čuvali koristi vere. Poziv na »9ložen nastop« so mnogi tolmačili tako, da bi morali vsi zavedni katoličani glasovali za Ital. krščanslko demokracijo. Zavoljo' tega je nastal v državi velik odpor: vodilni dnevniki, kot so Corriere deila sera, torinska Starnpa in 11 Giorno, očitajo škofom, da se neupravičeno vtikujejo v volilno borbo ter s tem krše konlkordat in ustavo re-pulblike, ki prepovedujeta duhovnikom omejevanje volilne svobode državljanov. Posebno pozornost je vzbudil izraz »slroga dolžnost« — gr a ve obbiligo —Iker bi iz njega mogel kdo sklepali, da zakrivi vernik smrten greli, ee ne odda glasu demokristjan-skiui kandidatom. Po svoji vesti Vatikansko glasilo Osservalore romauo je na to odvrnilo, da velja stroga dolžnost samo za ljudi, ki to dolžnost občutijo, kar pomeni z drugimi besedami, da je navsezadnje najbolj odločilna vest vernikov. V >081310111 je treba pripomnili, da poziv italijanskih škofov nilkjer ne imenuje izrecno Kršč. demokracije. " V kolikor se tiče Slovencev n asi li krajev, je treba pribiti tole: razen par izjem, ki jih lahko našteješ na prstih ene roke, pri nas ne najdeš človeka, naj bo laik ali duhovnilk, kateremu bi vest rekla, da greši zoper Boga in Cerkev, ako ne glasuje 25. maja za kandidate protislovenske Kršč. demokracije. Tako naziranje je kajpada edino pametno in katoliško. Le pomislimo na posledice, ki bi nastale, ako bi cerkvena oblastva proglasila, da morajo vsi slovenski katoličani pod smrtnim grehom glasovati 25. maja za svoje raznarodovalne in tlačitelje! To bi bila najhujša propaganda zoper katoliško Cerkev, ki si jo more človek zamisliti. To je treba za vsako ceno preprečiti. Katoliški Slovenci imajo torej ne le .pravico, marveč naravnost dolžnost, njem obširneje spregovorili. Občni zbor je vodil dolgoletni delavni podpredsednik, posojilnice g. Jože Škrk, ki je obenem poročal o> njenem delovanju v prejšnjem letu. Poklonil se je najprej spominu predsednika arb. Radoviča, ki je lansko jesen nepričakovano zapustil ta svet. Iz poročila izhaja, da »o lani podelili okrog 8 in pol milijona meničnih posojil ter 2 milijona 260 tisoč posojil na vknjižbo. Ob zaključku leta so posojila dosegla vsoto 14 milijonov 705 tisoč, vrnjenih je bilo 8 milijonov 737 tisoč, posojil na vknjižbo pa je bilo dovoljenih za 4 milijone 64 tisoč lir. Vloge so lani narasle za okrog 5 in pol milijona, tako da je višina vlog ob koncu leta znašala skoraj 21 milijonov. V istem času je bilo vrnjenih za 3 milijone 454 tisoč lir vlog. Poslovanje posojilnice je torej zdravo. Dobiček je lani znašal skoraj 64 tisoč lir. Za novega predsednika je bil izvoljen, kot znano, g. Josip Terčon iz Nabrežine. Člani so nato po živahni razpravi siklenili, naj se najvišji zneselk, posojil dvigne od dosedanjih 200 na 300 tisoč ter naj upravni odbor prouči, ali je možno poskrbeti posojilnici pri- | meren sedež. Nekateri so tudi predlagali, naj se zniža obrestna mera za posojila (na \9% za menična posojila in 8% za posojila j na vknjižbo), toda predlog je bil zavrnjen. Posojilnica je namreč pred leti prejela od ZVU 10 milijonov posojila in ima danes še 7 milijonov lir dolga. Če bi obrestno mero znižali, bi pa denarni zavod zašel v stisko. Sklenjeno je bilo tudi, naj članarina ostane nespremenjena, se pravi 500 lir letno. Posojilnica šteje danes 265 članov in njihovo število stalno narašča. NABREŽINA V soboto smo položili v grob 55-letnega domačina Ivana' Oberdanka, tretjo in poslednjo žrtev strašne prometne nesreče, ki je zahtevala življenje tudi 34-letne Dorine Semolič ter 28-letnega prof. Jakomina. Vsi smo upali, da bo zdrav telesni ustroj Ivana Oberdanka prenesel hude rane in udarce, fo-da Bog je hotel drugače. Pokojnik je bil priden delavec, vzoren družinski oče in zaveden Slovenec. Pri Semoličevem podjetju je bil v službi celih 34 let in je med boleznijo gospodarja ter po njegovi smrti dejansko vodil podjetje. Bil je znan po vseh bližnjih vaseh, in zlasti v Devinu, kjer je nad 30 let upravljal mesnico. Pogreba se je udeležila ogromna množica. Posebno številno je bilo zastopstvo Devinča- nov, ki so pokojniku poklonili dva velika venca. Pred hišo žalosti in na pokopališču so mu domači pevci zapeli v slovo' žalostin-ki, cerkveni obred pa je opravil .misijonar g. Vidmar. JNaj 1)0' dragemu Ivanu lahka domača zemlja! Soprogi, materi, sinovoma ter sorodnikom izrdkamo globoko občuteno sožalje. Vtisi zjrazstave cvetlic V nedeljo se je v Trstu zaključila S. mednarodna razstava cvetic, za katero je dala pobudo Trgovinska zbornica in ki spada v okvir Tržaškega velesejma. Razstava je bila v obsežnih prostorih pomorske postaje in je trajala osem dni. Prireditev je brez dvoma dobro uspela; saj si jo je ogledalo 40 tisoč ljudi, ki so pokupili vse cvetlice, razstavljene na 3.600 kv. m. Bilo je na tisoče krasnih cvetlic najrazličnejših vrst in barv (omeniti je treba prekrasne hortenzije in vrtnice z italijanske Riviere) ter sobnih okrasnih rastlin (veliko pozornost so vzbujali vrtički kaktusov najrazličnejših vrst i.n velikosti). Obiskovalci so se ustavljali ravno tako pri prekrasnem kotičku, ki ga je pripravilo tržaško podjetje Sgaravatti, kot pri lepih vrtovih z vodometi, ki so jih izdelala ostala italijanska cvetličarska podjetja. Ljudje so si z zanimanjem ogledali kitajski kotiček s hišicami in zvonom, med Katerimi se je prepletalo bambusovo trs-je in kjer so cveteli nežno oranžni ali bledo rumeni maki. Ustavljali so se z veseljem tudi pred najrazličnejšimi orhidejami francoskih oziroma avstrijskih vrtnarjev. Največ priznanja pa so imeli gojitelji cvetja s Koroške in štajerske. Ljubitelji cvetja so z radovednostjo opazovali najrazličnejše vrste tulipanov, ki so jih pripeljali iz Nizozemske. Nesluteno harmonijo pa je s svojo razstavo skušala ustvariti japonska šola Ikkobana, ki se bavi z okraševanjem vaz. Ne smemo pozabiti, da je tudi Odbor za zaščito kraških rastlin uredil poseben prostor, kjer je poleg slik in barvnih diapozitivov pokazal tudi pristen košček kraške poljane z encijanom, trobenticami in drugimi skromnimi, toda lepimi rastlinami, ki jih izletniki žal neusmiljeno trgajo. DT KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 9. maja, ob 20.30 v ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Stojana Brajše »O BISTVU KRSCANSTVA« Po predavanju pomenek o bodočem delovanju krožka OBVESTILO Slovensko gospodarsko združenje obvešča svoje člane, da bo občni zbor V nedeljo, 11. maja, ob 9. uri v dvorani Trgovinske zbornice v ul. S. Nicoli 5. živine v Bazovici Prvo nagrado so prejeli; Anion Kalc iz Gropade (za biku), Anton Umek iz Gročane (za telico), Angel Rak s Peska (zn junico), Avgust Rulc iz Gropade ter Stanislav Gregorič (za krave). Drugo nagrado so dobili: Franc Kalc iz Gropade (za telico), Zofija Rožem, iz Razo-vice (za junico), Andrej Razem in Franc Žagar iz Razovice (za krave). Treljo in četrto nagrado so prejeli Ra-zovci Vincenc Razem, Franc Žagar, Andrej Metlika ter Jakob Debenjak. Ravnatelj Kmetijskega nadzorništva dr. Perco, ki ima največ zaslug, da so tržaški živinorejci pričeli po vojni v glavnem gojiti živino sivorjave pasme, je izjavil, da bodo slične razstave priredili tudi v Rol juncu, Zgoniku in Nabrežini. Predstavnik generalnega komisariata dr. Piecoli pa je sporočU, da je ministrstvo za kmetijstvo nakazalo 3 in pol milijona za razvoj živinoreje na Tržaškem. Od teh pojdeta 2 milijona za odpravo jetične živine, poldrugi milijon pa za izboljšanje hlevov. Letošnji praznik dolinslke mladine, ki je znan pod imenom »Ples pod mlajem«, je po zaslugi naših požrtvovalnih in podjetnih fantov in deklet presegel okvir običajnega vaškega slavja in se spremenil v splošni, praznik slovenske mladine na Tržaškem. Saj računajo, da se je nedeljskega slavja, ki se je nadaljevalo tudi v ponedeljelk zvečer, udeležilo okrog 5 tisoč slovenskih deklet in fantov iz Trsta ter iz skoraj vseh naših podeželskih vasi. Poleg običajnega mlaja, ki so ga dolinski fantje postavili na vaškem trgu, je 'letos gostoval znani Avsenikov kvintet iz Ljubljane, ki ima, kot se je v nedeljo izkazalo, mnogo ljubiteljev ne samo v domovini, temveč tudi v naših krajih. Kvintet je igral izvečine plesno glasbo, a največji uspeh so doživele njegove znane popevke Tam, 'kjer murke cveto ter Rezka in Robldk. Veliko navdušonje so tudi izzvale pesmi, ki sta jih ob spremljavi kvinteta pela Danica Filipčič in Frane Koren. Letošnji »Ples pod mlajem« bo gotovo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini dolinskih narodnih praznikov. Naša mladina je obenem dala dober zgled ostalim vasem ter dokazala, kolikšne uspehe je mogoče doseči, če med mladimi ljudmi vladata politična strpnost in čut za zdravo va3ko vzajemnost. Požrtvovalnim prirediteljem k uspehu iz srca čestitamo! Razstava vin V nedeljo je bila v vasi tudi razstava vin, ki so jo priredili vinogradniki iz našega Brega. Udeležilo se je je 21 vinogradnikov, razstavljenih pa je bilo 23 vret vina. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki generalnega komisariata, pokrajinske in občinske uprave ter Kmetijskega nadzorništva, je razdelila eno zlato, tri srebrne in tri bronaste svetinje. Prvo nagrado je prejel Jakob Žerjal iz Boljunca, drugo so dobili Ivan Slavec iz Mačkove! j, Josip Kuret iz Kicinanj in Peter Sancin iz Doline, tretjo pa Josip Gropaje iz Krogelj, Mihael Kuret-iz Ricmanj ter Valentin Žerjal iz Boljunca. Razstava goveje V nedeljo je bila v Razovici prva razstava goveje živine sivorjave pasme. Razstave, ki jo je priredilo Kmetijsko nadzorništva, se je udeležilo 125 živinorejcev iz Razovice, Gročane, Peska, Padrič, Trebč in Jezeru. Ti so na bivše sejmišče v Razovici pripeljali skupno 230 glav živine, kar je glede na splošno stanje tukajšnje živinoreje prav lepo število. Kmetijsko nadzorništvo je hotelo s to razstavo pokazati uspehe, ki so jih naši živinorejci dosegli, odkar so po prizadevanju nadzorništva začeli vse bolj gojiti živino sivorjave pasme. Lahko rečemo, da je nadzorništvo povsem doseglo svoj numen, kajti razstava je zgovorno dokazala splošen napredek naše živinoreje. Saj smo na njej videli nekaj glav živine, ki bi se častno odrezale tudi na večji in pomembnejši razstavi. Živino je ocenila komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz sosednih italijanskih pokrajin. Razdeljenih je bilo '51 nagrad za skupno vsoto 180 tisoč lir. Prva nagrada je znašala 5 tisoč, druga 4 tisoč, tretja 3 tisoč in četrta 2 tisoč lir. POKRAJINSKI UPRAVNI ODHOR V tordk preteklega ledna se je sestal^ go-1 iški pokrajinski upravni odlior. Odobril je načrt, po katerem se bodo preuredili notranji prostori pokrajinske palače, da se v nji i na mest e nekateri uradi ter /.gradi primerna dvorana za zborovanja pokrajinskega sveta. Ta namreč sedaj zboruje v občinski dvorani na Korzu, kar bo trajalo, dokler se ne zaključi gradnja novega poslopja v ulici Garibaldi. Za omenjena preureditvena dela so določili 23 in pol milijona lir. Odbor je obenem sklenil zvišati za eno nadstropje stavbo na trgu Julia. V novih prostorih bo nameščena realna gimnazija, ki se sedaj naliaja v bivšem centralnem semenišču. Ta dela bodo stala 46 milijonov. Dvajset milijonov so pa določili za novo telovadnico na realni gimnaziji v Tržiču. Predsednik dr. Culot je obvestil sodelavce, da je bila na dražbi oddana zidava stanovanjske hiše za pokrajinske nameščence. Imela bo tri nadstropja in 9 stanovanj, od katerih bo vsako imelo 4 sobe in kuhinjo. Zgradili jo bodo v ulici Vittorio Veneto in bo stala 25 in pol milijona lir. Predsednik je tudi poročal, da so bila 29. aprila na dražbi oddana dela na cesti Do-berdob — Selce, ki jo bodo med drugim ponovno asfaltirali. Končno je odbor sklenil, razpisati za 900 tisoč lir šolskih štipendij za dijake kmetijske šole Odbornik za kmetijstvo dr. Grigo-lon je poudaril, da se 40 odstotkov prebivalstva goriške pokrajine bavii izključno ali v glavnem s kmetijstvom, a da obiskuje kmetijsko šolo le 60 dijakov, to je 2 odstotka diiaštva. Tudi Slovenci bi potrebovali svojo kmetijsko šolo in zalo bi morali skrbeti, da bi se nelkaj naših dijakov, ki dokončajo s'o vensko srednjo šolo, vpisalo na agrarne fakultete. IZ ŠTEVERJANA V četrtek, 1. maja, se je v lepem borovem gozdičku v Števerjanu zbrala velika množi-ra. Na sporedu je bila prvomajska prireditev, Ikii se je je udeležilo zlasti mnogo mladine. Prirediteljem moramo letos čestitati, ker so spored tako sestavili, da se je zaključil v dveh urah. Saj predolge prireditve, zlasti na prostem, ljudi le preveč utrujajo, ker jim često ne morejo dobro slediti. Posamezne točke sporeda je napovedoval domači kaplan g. Simšič. Nastopili sta dve skupini pevskih zborov in vsaka je zapela po tri pesmi. Prvo so sestavljali pevski zbori iz Pevme, Jazbin, Pod-gore iin Števcrjana. Vodil jo je priznani pevovodja France Valentinčič ml. iz Pevme. Drugo skupino pa so tvorili pevski zbori iz Doberdoba, Jainelj in Rupe. Njih pevovodja je bil g. Maks Debenjak. Na sporedu je nato bila zelo zabavna burka, ki so jo gledalci spremljali z velikim zanimanjem. Prirediteljem in vsem, ki so na slavju sodelovali, iz srca čestitamo k lepemu uspehu in se jim zahvaljujemo za vesele trenut'ke, ki smo jih preživeli med »teverjanekimi borovci. (j Silno nas je tudi razveselila vest, da je števerjaniska cerkvena uprava kupila od vojne porušeno Formentijevo poslopje ter bližnji gozdiček. Števerjanci in ostali goriški Slovenci, upamo, da se cerkveni upravi v kratfkem času posreči obnoviti staro graščino barona For-mentinija in jo preurediti v prijeten kulturni dom slovenske narodne manjšine na Goriškem. IZ DORERDORA Prejšnji torek je goriški prefekt dr. Nitri izdal odlok, s katerim je za dva meseca odstavil doberdobskega župana Andreja Jarca kot predstavnika države. Na njegovo mesto je imenoval prefekturnega uradnika dr. Car-rato. Prefekt je ukrep objavil na podlagi ovadbe doberdobskih orožnikov, češ da je župan skupno s podžupanom Jožefom Pahorjem iz Jamelj svojevoljno vdrl v zasebno stanovanje jameljskega župnika 'Jožefa Štante. Kar zadeva prefelktov ukrep, smo trdno prepričani, da je bil prenagljen in pretiran, zlasti če ugotovimo, da vso zadevo že proučuje sodišče v Tržiču. Ali bi ne bilo bolj modro, če bi prefekt počakal na raz-odbo sodišča? Če bi se to zgodilo, bi vsaj odpadel vsak sum, da gre za ukrep, za katerim se skrivajo morebitni naklepi v zvezi s političnimi volitvami. Tako pa je sum upravičen. Na drugi strani imamo pa vtis, da sta se prenaglila tudi župan in podžupan, saj je znano, da nista jameljskemu župnafcu g. Štanti preveč naklonjena. Če bo potrebno, hotno o tej neprijetni zadevi še spregovorili. IZ SOVODENJ Naša občina je v pritličju občinskega doma pripravila prostore za materinsko posvetovalnico, zdravniško ambulanto in urad za delo. Pripravila je obenem prostore za so-vodenjski poštni urad. Že pred časom si jih je ogledal poštni nadzornik iz Vidma ter naprosil ministrstvo, naj se urad čimprej odpre. V ponedeljek preteklega tedna so pri nas pobirali pristojbino za kmečke vozove. Kmetje so dobili tablice in znamke, ki jih bodo pritrdili na vozila. Za navadne vozove so morali plačati 1.400 lir, za vozove z gumijastimi kolesi pa 1.700. Pristojbina je vsekakor previsoka, kajti kmetje morajo plačevati še d.rusro pokrajinski upravi. V Gabrjah je v nedeljo na posestvu Franca Pavletiča zopet izbruhnil požar, ki je povzročil 50 tisoč lir škode. Osrenj je najbrž zanetil nepreviden kadilec, ki je po nemarnosti vrgel ogorek v suho travo. Naša igralska družina, ki je pred kratkim "spešno nastopila s Poslednjim možem v Gorici, ho 15. maja gostovala v Kostanjevici na Krasu. Igro režira g. Mirko Kuzmin. IZ TRŽIČA V nedeljo so v Tržiču splovili 36.000-ton-sko petrovsko ladjo Esso-Trinidad. Gre za eno izmed 5 enakih, (ki jih je v naših ladjedelnicah naročila neka panamska družba. Tzmed 23 držav, za katere so tržvške ladjedelnice od leta 1920 gradile ladje, zavzema Panama tretje mesto, pred njo sta Italija in Anglija. Minister za kmetijstvo Colombo je konec tega tedna obvestil traiško županstvo, da je odredil izplačila 100 milijonov v korist Konzorcija za izsušenje Rižane. V tem tednu bo minister obiskal tudi Tržič, kjer bo imel volilno zborovanje. Na seji občinskega sveta, ki je bila v sredo preteklega tedna, sta iz upravnega odbora izstopila socialdemokratska svetovalca German in dr. Morpurgo. Bivša odbornika obtožujeta demokrščan-sko večino, da je konservativna, in računata, da bo socialno demokratska stranka zaradi njunega odstopa pridobila nekaj glasov pri prihodnjih volitvah. IZ PODGORE Že od bele nedelje dalje je podgorska župnijska dvorana od oblastev dovoljena, tako da se v njej lahko prirejajo katerekoli predstave. S tem je postala važno in prijetno zbirališče za naše ljudi in pomembna kulturna ustanova. V nedeljo smo Podgorci slovesno praznovali god sv. Gotarda, 'ki so "i prelniki že od davnih časov častili. T.eto'nii razn!k je bil še toliko slovesnejši, ker je ta dan bilo prvo sv. obhajilo. KRIZA V TOVARNI SAFOG lovarna SAFOG v Stražicah se že nek.ij mesecev nahaja v hudi stiski, ker ji primanjkujejo naročila. Od vseh oddelkov deluje v polnem obsegu le jeklarna. V os a ih so delavci zaposleni le od 24 do 40 ur teden-siko. Notranje komisije livarne so pozvale vse sindikalne organizacije, na' se potrudijo, da se razmere čimprej uredijo, kajti mnoge delavske družine so zaradi premajhne zaposlitve hudo oškodovane. IZ MEDANE V nedeljo smo položili k večnemu počitku mater g. Hermana Srebrniča, župnika v Izoli. Polkojniea je umrla po dalj i bolezni in hudem trpljenju. Pogreb je bil zares veličasten. Domači pevski zbor ii je pod vodstvom g. Ludvika Zorzuta zapel prelepo žalost irako Jaz sem Vstajenje in Življenje. Blagi materi naj sveti večna Inč. Nienim otrokom in so-ro-dniko-m lzreknmo glol>nko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. OPOZORILO VRTNARJEM! Goriško Kmetijsko nadzorništvo prodaja po ugodnih cenah paradižnikove sadike raznih vrst. DVIGNITE VOLILNA POTRDILA! Goriško županstvo poziva vse volivce, ki niso dobili volilnih potrdil na dom, .naj jih čimprej dvignejo na občinskem volilnem uradu. Tu morajo tudi javiti, kje danes stanujejo. Na istem uradu se morajo zglasiti tudi volivci, katerih podatki na volilnih potrdilih se ne strinjajo s tistimi na osebnih izkaznicah, kajti drugače ne morejo voliti. VISOKOŠOLSKE ŠTIPENDIJE Vlada Zapadne Nemčije je razpisala 8 študijskih štipendij za dobo 10 mesecev. Zanje lahko zaprosijo visokošolci, ki so ali bodo v kratkem diplomirali. Prošnjo je treba vložiti na zunanje ministrstvo do 27. maja. Eno študijsko štipendijo za leto 1958-59 je razpisala tudi Finska. Kogar zanima, naj vloži do 20. maja prošnjo na zunanje ministrstvo. VESEL DOGODEK Dne 1. maja se je družini g. Lavka in gospe Ide Bitežnik iz Gorice rodil lep in zdrav sinček. K veselemu dogodku srečnim staršem iz srca čestitajo vsi prijatelji in znanci. čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. (ličiti*hliu l/Iof*et»/§r§ IZ ČEDADA V prvih dncli meseca maja lanskega leta so sneg, mraz in slana uničili »k or o vse kmečke pridelke1. Kmetje v Furlaniji in tudi pri nas v Slovenski Benečiji so pretrpeli strašno škodo. Pokrajinski kmetijski urad je š/kodo oceniil. Samo v nadiških dolinah je znašala okrog 350 milijonov lir, v vsej Beneški Sloveniji pa nekaj nad pol milijarde. V začetku julija pa je še toča- potolkla tisto malo, kar je ostalo v vaseh občine Grmek in drugih krajih pod Kolovratom. Pokrajinska organizacija neposrednih obdelovalcev zemlje je zahtevala tri stvari: kmetje bi morali dobiti odškodnino v denarju; tistim, !ki imajo zemljo v najemu, bi morali znižati najemnino; vse kmete pa bi 'bi- lo -treba oprostiti državnih in krajevnih davkov. Iz te moke pa ni bilo nič. Časniki so o stvari veliko pisali, poslanci in senatorji so lekali okoli in obljubljali hitro in veliko pomoč, ki jo bodo dosegli v Rimu od vlade, toda iz vsega tega ni bilo nič. Ko smo pred nekaj dnevi začeli sejati koruzo in krompir, je pa prišla naposled pomoč za lansko- škodo. Za vso Furlanijo, ki je imela lani okoli 15 milijard škode, so dali 1500 stotov žita. Od teh je odpadlo na Beneško Slovenijo, ki je pretrpela niad pol milijarde škode, vsega skupaj 654 stotov. N'a vsak milijon škode pride po en stot žita. Beneški Slovenci so tudi za to pičlo in zakasnelo pomoč hvaležni, čeprav vsa stvar nekam preveč diši po volilnem golažu in testeninah, Ikli jih ob volitvah deli v Neaplju monarhist Lauro. Zopet moramo žal poročati o smrtni nesreča, ki se je dogodila na državni cesti, ki pelje iz Čedada proti nadiškim dolinam. Ko sc je 27-letni Pavel Blazutič iz Sovodenj, kateri dela pri namestitvenem uradu v Šempetru, peljal na motornem kolesu iz Čedada, se je zeletel s precejšnjo silo oh 60-letno Blaisič, ki je vozila v isti smeri. Pri padcu si je nesrečna žena pretresla možgane in nato so jo prepeljali v mestno bolnico. Izdihnila je, preden so zdravniki ugotovili vse njene poškodbe. Naj pokojnici sveti večna luč, njenim preostalim pa izrelkamo iskreno sožalje. IZ SREDNJEGA Prav je, da se tudi iz naše ohčine tu pa lam v listu oglasimo in povemo ljudem, kako poteka pri nas življenje. Najprej moramo ugotoviti žalostno resnico, da ima tudi naša občina vedno manj prebivalcev, ker število izseljencev trajno raste. V tujini je nad 400 domačinov, od katerih se jih je 150 za stalno izselilo, 250 pa je sezonskih delavcev. K temu je treba prišteti še okoli 100 žen^k, ki si kot hišne pomočnice služijo vsakdanji kruh po raznih krajih Italije. Tako ie zaradi gospodarske bede skoraj ena tretjina naših občanov izgnana iz svoiih domov. Najbolj žalostno pa je, ker nimamo prav nobenega upanja, da bi se naše ."osnodars/k.e razmere izboljšale. Oblastva se za vprašanje izseljevanja prav nič ne brigajo. Njihova brezbrižnost je že tako globoko ukoreninjena, da niti ne poiz-kusiio kaj zares učinkovitega ukreniti. In za- lo število izseljencev iz dneva v dan raste, namesto da bi padalo. Oblastva se spomnijo naših krajev, le ko se bližajo državnozborske ali pokrajinske volitve. Tedaj nekaj store, da spravijo ljudi na volišče. Tako so tudi pri nas otvorili dve delovišči; eno bo zgradilo cesto, ki bo povezala Srednje z Idrijsko dolino, drugo bo pa popravilo pokopališče v Oblici. Gre za zares potrebna javna dela, toda državni prispevek ni žal tako velik, da bi mogli delo v kratkem izvršiti. Delavci prejmejo 600 lir dnevno, kar je nekaj več kot nič. V naši vasi bi 'bila potrebna še cela vrsta javnih\del. Treba 1»i bilo zlasti čimprej napeljati vodo, zgraditi šolo v Srednjem in Oblici ter popraviti razne ceste. Oblastva so ta nujna javna dela že večkrat obljubila, a jih niso uresničila. Mi pa smo obl j rb že siti. Ljudstvo je nezadovoljno in razočarano, saj se njegova znana potrpežljivost le preveč zlorablja. IZ ČENOBOLE Čenobola je precej velilka gorska vas. Ker so hiše zgrajene druga ob drugi, so vaške po- li zelo tesne. Ko našim trgovcem in gostilničarjem pripeljejo razno blago, se tovornik ne more nikjer obrniti in se mora zato ustaviti pred vasjo. To oviro bi pa lahko odstranili, če bi bilo med vaščani več sloge. Sredi vasi stoje ruševine cerkvenega stolpa, poleg katerega je nekoč 'bila cerkev, ki so jo pa morali porušiti ter jo zgraditi drugod. Če bi stolp odstranili, fkar se bo moralo prej ali slej golovo zgoditi, bi imeli sredi vasi zares lep trg, na katerega bi bili lahko vsi ponosni. Zato je prav, da se vaščani čimprej dogovorimo o zgradnji vaškega trga. Občina pa naj poskrbi, da nam za to delo priskoči na pomoč tudi država, ki naj da primeren prispevek. 31 V S mi c m, i (Usoda Habsburžanov) s e II c i It. B. Ko se je ccsar vračal domov, mu je Elizabeta šla naproti v Miramar. Sončni zimski dnevi pod našimi kraškimi rebri so dvojico zadržali nekaj dni v belem gradu' V začetku decembra je pa odpotovala v Rim, kjer so> se zbrali 8. decembra 1869 škofje s vsega sveta na cerkveni zbor. Cesarica se je čudila v. cerkvi sv. Petra »morju škofovskih kap«; sedem ur slovesnosti se ji je zdelo malo- preveč. Naslednji dan je bila avstrijska cesarica sprejeta pri papežu Piju IX., čeprav se je mudila: v Rimu »inkognito« le kot gost sestre, neapel iske kraljice. Rimski tedni so kmalu minili. Cesarica se je morala vrniti, ker je grozil Evropi nov spopad. med Francijo in Prusijo. Cesar išče zlato Cesar se je v svoji politiki do Madžarov uštel. Računal je, da bodo po kronanju v Budimpešti z vso* vnemo podpirali njegovo politiko, ki je šla predvsem za tem, da se maščuje zaradi zmage Prusov pri Sadovi leta 1866. Minister Beust je francoskemu ee-sariu Napoleonu III. brzojavil, da mu bo Avstrija v bodočem sporu s Prusijo pomagala. Toda ne on ne Franc Jožef nista pomislila, da je za vojno treba denarja, orožja in pristanka vodilnih politikov. Kar se tiče orožja, je avstrijsko vrhovno poveljstvo pojasnilo Francozom, da so avstrijski polki oboroženi še po starem s kre-silniki in da se ne m o rejo meriti z Molike j e-vimi četami. Kakšno je pa bilo mnenje Ogrov o podpori Franciji proti Prusiji, je povedal ministrski predsednik Juliji Andrassy, ki je zatrdno izjavil, da ne bo Ogrska šla po kostanj v žerjavico ne za Nemce ne proti Nemcem. An-drassy je v zunanji politiki zasledoval cilj, da bi Madžari dobili vpliv nad balkanskimi Slovani in izpodnesli Rusiji noge na tem polotoku. Zalo je Napoleon III. ostal 1870. sam, čeprav se je Franc Jožef I. hotel v svoji »realistični« politiki z njim povezati, samo da se maščuje nad Prusi. Iskal je zlato, kjer ga ni bilo. Cesar je že bil talke narave, da je le cesarici Elizabeti nekaj zaupal, »podložnikom« in niti ministrom pa nič; le če mu je kak tujec kaj nasvetoval, se je brž navdušil. Trije Učki Leta 1867, hitro po burnih političnih dogodkih, so se pojavili na Dunaju trije skrivnostni tujci. Našli so se na pariški svetovni rpz/tavi in so se predstavili drug drugemu Prvi je bil španski grof Jose de Fresno y Lan-dres, drugi je tudi nosil imeniten naslov napoleonskega viteza iz Neaplja don Jimeneza Antonio de la Rosa; na vizitki je imel tudi natiskano, da je polkovnik cesairsko-melii- *kih orožnikov. Oba, španski grof in italijanski vitez, sta imela uglajen svetovljanski "astop in sta zviška gledala na preprosti svet. Tretji v družbi je bil pa pater, tako se je vsaj predstavljal, Romualdo Roecatoni. Močan, širok op leč mož, ki je sanjavo zrl v daljavo. Že sama imena so zvenela od sile skrivnostno in romantično. Trojica si je pa znala tudi ugladiti tla v nekaterih redovnih hišah. Preko teh, ceš da imajo velikanslke, svet ob-racajoče nacrlc, so prišli do cesarjeve mate-re nadvojvodinje Sofije. Takrat je živela v Ischlu, že odmaknjena od sveta in stvarnosti, zatopljena v žalost zaradi smrti Maksimilijana v Mehiki. Kljub vsemu je pa njena beseda še dosti zalegla in odprla vrata trem ptičkom do cesarjeve pisarne. Po enem tednu so že čakali vsi trije na sprejem pri vladarju. Pred njimi je šel glas, da bodo predložili načrte, kalko se spremenijo nežlahtne kovine v zlato. Nič manj kot to! Smisel za alkimijo je že bil od nekdaj prirojen v habsburški hiši. Rudolf II. je podpiral Tvcho de Braheja, enako tudi Ferdinanda II. in III., ki sta od zvezdogledov in alkimistov pričakovala zlato. Zakaj bi tudi 1'ranc Jožef, čeprav v 19. stoletju, ne poskusil, ko je za zunanjo politiko potreba v prvi vrsti zlata in potem še zlata. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 2aotgamzfram Teorija o organizaciji je znanost. Razmišljanje o njej koristi vsakomur, ki’ mu je pri srcu boj za organizirano demokracijo. V ta namen moramo opredeliti pojme, kot so: organizacija, edinost, avtoriteta, disciplina, demokracija. ORGANIZACIJA Organizacija je skupnost ljudi z istim ciljem. So cilji, katerih posameznik ne more izbojevati: tako n. pr. osvoboditev naroda, uresničenje socialne pravičnosti, odprava nepismenosti in tako dalje. Te cilje utegne uresničiti le več ljudi skupaj. Ce se več ljudi odloči za skupni cilj, nastane organizacija. Organizacija je torej zaradi cilja. Več ljudi skupaj še ni organizacija. Gledalci v kinu ali na nogometni tekmi niso organizacija. Med njimi mora biji notranja vez. In ta notranja vez je skupni cilj. Imeti isti cilj se pravi, da zanj več ljudi zavestno združi svoje sile in delo. EDINOST Cilj druži ljudi le namišljeno, ker predstavlja nekaj, kar moramo šele doseči. Stvarno veže ljudi le njihova volja, da izbojujejo skupni cilj. Hotenje cilja napravi šele iz skupnosti organizacijo ter ji daje obstoj in enovitost. Edjnost volj je dvojna: edinost glede cilja, edinost glede sredstev. Edinost glede cilja! To jc prvi korak na poti do cilja. Organiziranost je sama na sebi sredstvo. Za to edinost se mora truditi vsakdo, ki mu jc pri srcu cilj. Kdor edinost ruši, ruši tudi cilj. Edinost glede sredstev! Ljudje se pogosto strinjajo glede ciljev, a jabolko razdora so sredstva. Edinost glede sredstev je potrebna, ker drugače ne pride do združitve sil in dela. Sredstva je treba najprej ugotoviti in nato izbirati. Izbira je večkrat težka, ker moramo odločati med zamislimi več članov. Pri tem često igrajo vlogo tudi samoljubje in osebne koristi, katerih ni vedno lahko podrediti blaginji skupnosti. Bolj kot kjerkoli velja tu starodavno načelo: oseba v ozadje, stvar v ospredje! če se edinost glede sredstev popolnoma razbije, tudi cilj propade. AVTORITETA Avtoriteta je pravica odločanja in ukazovanja v organizaciji. Avtoriteta (posameznik ali odbor) ohranja edinost glede cilja ter ustvarja edinost glede sredstev. Njena prva dolžnost je skrb za edinost, prva pravica pa odločanje oziroma ukazovanje. Ohranjanje edinosti glede cilja! Nosilci avtoritete vodijo organizacijo, delijo in nadzorujejo delo, navdušujejo člane ter jih izobražujejo', gojijo pri sebi in drugih čut vzajemnosti, odstranjujejo ovire proti 'edinosti. Ustvarjanje edinosti glede sredstev! Katero mnenje o sredstvih naj v organizaciji zmaga? Začetnik bi kaj hitro odgovoril: najpametnejše! Toda s tem samo sprožimo novo vprašanje: katero mnenje je najpametnejše? Zaradi tega je treba najprej odločiti, katero mnenje naj zmaga. Obvezno za vse postane mnenje ti stega, kateremu je odločitev po pravilniku prepuščena. To utegne biti predsednik, odbor ali večina skupščine. Edinost glede sredstev se torej ustvarja z odločitvami. Seveda se mora nosilec avtoritete vzgajati v nep list ra nos ti ter v požrtvovalnosti za tovariše. Vedno mora misliti na cilj organizacije ter zaradi njega po potrebi zavreči tudi lastno mnenje. DISCIPLINA Disciplina je pripravljenost volje, da uboga. Ubogljivost! Zaradi cilja dajemo prednost edino-nosti pred lastnim mnenjem. To je posledica spoznanja, da je mnenj mnogo, a jc moč izvesti le eno. Skupno življenje organizacije vpliva prav zaradi discipline močno na vzgojo značaja (mladih in starih) ter razvije kreposti, ki se v osamljenosti ne bi razcvetele. Kak današnji fantalin se upira starejšim, le da bi dokazal »močno voljo«. To je le pomanjkanje omike ter znak notranje razrvanosti. Močna volja je najbolj potrebna ravno za disciplino v organizacijah. Človek je socialno bitje. V duhu in zlasti značaju .ne more rasti brez discipline. DEMOKRACIJA Meje avtoriteti postavljata organizacijski cilj in demokracija. Disciplina je le sredstvo za dosego skupnega cilja. Od tod njena obveznost, njena moralnost in njen obseg. Noben človek ni sam po sebi drugemu podrejen. Neupravičeno podrejanje je zanikanje lastne volje. Neuporabljanje lastne volje v množičnem obsegu pa privede do suženjskega »malikovanja osebnosti«, o katerem dandanes toliko razpravljajo. Poedinec je običajno član več organizacij (stranke, države, Cerkve). Vsaka mu lahko ukazuje na svojem področju, nobena pa ne v vsem. Nihče nima pravice, da človeka in njegovo svobodo popolnoma podjarmi. Iz tega sledi, da mora biti osnova organizacije — demokracija. Biti demokrat pa pomeni privzgojiti si demokracijo, da postane del našega značaja. Pravila o demokraciji zgolj na pamet znajo tudi samodržci! »Demokracija — je dejal Masaryk — je diskusija!« Naj mi bo dovoljeno dodati: diskusija in — olika! Olika zlasti v odnošajih med ljudmi različnih nazorov, sicer je vse poudarjanje demokracije samo prazno besedičenje. Egidij Vršaj Kova številka hHILADIKE” Pred dnevi je izšla aprilska številka Mladike, ki prinaša na uvodnem mestu članek Iv. Theuerschu-ha »Delo je dopolnitev življenja«. V njem se poudarja misel, .»da je ena največjih dolžnosti sedanje družbe, da odpira delavski mladini pot v duhovni svet. Le kdor prizna, da ima tudi delavec duševne potrebe, bo spoznal, da zgolj tvarno blagostanje še ni rešilo delavčevih problemov«. Leposlovje so prispevali Anica Pertot, Lučka Komac, Franc Jeza, Marij Maver, Slavko in nepodpisani avtor sonetnega venca »Poskus brez srca«. Posebno zanimiv je »poskus«, ki ga je nekje odkril Rafko Vodeb in je bil skovan med vojno v Srbiji od slovenskega izgnanca. Venec obsega z magistratom vred petnajst sonetov, v katerih najdemo grenko razmišljanje o »človeških poskusih brez srca«. Pesnik pride do spoznanja, da »Nadčlovek blazno misli svoje zvanjc in meri v neizmernost si korake; svobode morja so krvi le mlake, prividi zarij le gorja spoznanje«. Bridko je spoznanje, da »omame strup so množice popile in modra govorica le zaman je«. Vendar venec ne izzveni v pesimizem, ampak v spoznanje: »za Golgoto se pno Vstajenja dnovi. Sladak nemir nas v nove zarje žene«. Sonetni venec je miselno poglobljen, a žal formalno in zlasti jezikovno nedognan. (Nadaljevanje na 10. strani) V DACHAUSKIH BLOKIH K.*. | 14 P ripovedoval mi je, kaj se je zgodilo novega, odkar so me aretirali. Posebnih novic ni bilo. Ponekod so vrgli partizani progo v zrak, bilo je tudi ntikaj večjih spopadov med partizani in domobranci ter Nemci, a to so bile stvari, ki smo jih bili navajeni. Bolj so zanimale mene in vse, ki smo bili že več časa zaprti, novice zavezniških radijskih postaj. Vsa Ljubljana je hlepela po vesteh, ki bi upravičile upanje, da bo še to leto konec vojne, a mi, ki smo bi- li zaprli, smo si takih vesti seveda najbolj želeli. Edino od konca vojne in zavezniške zmage smo lahko upali osvoboditve. Toda novice, ki so jih prinašali s seboj na novo aretirani, niso bile bogve kako’ tolažljive. Na vzhodni fronti je res šlo dobro, toda vprašanje je bilo, ali bodo Rusi s spomladansko ofenzivo že dokončno razbi- li nemške armade. Vse je zaviselo po naših mislih od tega. Od druge fronte nismo bogve kaj pričakovali. Počasi se je ljudi prijelo prepričanje, da bodo Angleži in Amerikanci udarili šele takrat, ko bo vojne že skoro konec in ko bodo že Rusi ter uporni narodi v Evropi sami dokončno pokvarili in onemogočili nemški vojni stroj. Nekaka gluha jeza na zahodne zaveznike in njihovo preračunljivost ali strah pred tveganjem ter politično kratkovidnost je vrtala v nas vseh, dasi nihče ni hotel o tem govorili in razkriti svojih misli. Bilo je, kakor da se vsak boji priznati, da je razočaran, kot da bi odkrite besede ubile zadnje skrito upanje v nas. Toda iskrica upanja, da se bo zgodilo nekaj nepredvidenega in velikega, kar bo pospešilo konec vojne in našo rešitev, je le še tlela v naših srcih. To je bil vzrok, da je večina zatrjevala sebi in drugim, da ho vojne še tisto leto konec, čeprav mogoče lega nihče ni verjel. Vsakdo je hotel prepričati bolj sebe Ikot druge. Gospod Klun mi je tudi povedal, da si moja gospodinja, gospa Perova na Friškovcu, njegova soseda, prizadeva, kolikor si more, da bi poizvedela, kaj nameravajo z menoj. Skušala je celo po nekaterih ljudeh posredovati zame, a stvar je bila seveda popolnoma brezupna. Zvedela pa je po ovinkih, da me nameravajo poslati v Dachau. Ta novica me niti ni bogve kaj potrla, ker sem že talko bil pripravljen na kaj takšnega. Bilo mi je celo ljubše, kot da bi me poslali v Begunje. Vendar pa še nisem bil prepričan, da bo res tako. Naslednje dni sem prejel od gospe Perove zavoj s perilom in obleko, kar je bil znak, da je res prepričana, da bom moral v Dachau. Dvome o tem mi je dokončno pregnal policijski komisar dr. J. K. Bil jc doma iz naših krajev in moj sošolec iz gimnazije, kjer sva bila tudi člana istega dijaškega literarnega društva. Nisva bila ravno prijatelja, vendar pa dobra tovariša v šoli in tudi pozneje na univerzi, četudi se v svojih nazorih nisva ravno strinjala. Že v gimnaziji je pisal kar dobre črtice, v katerih je opisoval trpljenje revnih haloških viničarjev ali pa življenje njihovih sinov, ki so se prebijali skozi gimnazijo največkrat brez vsalkc podpore od doma. Tak študent je bil tudi sam. V začetku vojne je objavil knjigo novel s podobnimi motivi, s katero je vzbudil pozornost. Toda ambicioznost, ali bolje rečeno nekak gon po uveljavljenju in morda tudi nekaka skrila želja po maščevanju nad meščanskim okoljem, ki ga je kot revnega haloškega študenta odrivalo in preziralo, so ga vedlno bolj pehali v vrste mladih fanatikov, kjer so si taki občutki lahkoi dali dušika, če jih je znal Ikdo' zaviti v prave fraze, tako da se je končno znašel na položaju enega izmed najodgovornejših ljudi takratne ljubljanske politične policije. ‘ ' . (Dal jej GOSPODARSTVO ČEŠNJE BODO ČRVIVE, ČE... Še pred nedavnim so češnje bile v naših krajih zelo važen in prvi letni kmečki dohodek. Desetine in desetine železniških vozov češenj so izvozili y Srednjo in Zapadno Evropo, pred desetletji colo v Varšavo in pred prvo svetovno vojno tudi v Petrograd, današnji Leningrad. Danes zaradii različnih vzrokov temu ni več tako. Najslavnejši pa je črvivost naših češenj. Žalos.no je, da niso črvive samo prav zgodnje sorte, temveč da so črvivost vedno bolj širi, posebno v lotih, ko češnje ostanejo kar na drevesu, ker jih zaradi bolezni ni mogoče prodati. Letos pa preti nevarnost, da bodo črvive tudi zgodnje sorte, ker bodo dozorele mnogo pozneje kot druga leta. Poleg lega jo verjetno, da bo letos zgodaj letala češnjeva muha in odložila jajčka na dozorevajoči plod. Proti črvivosti če'enj še nedavno tega sploh nismo imeli učinkovitega sredstva, temveč smo se lahko proti lomu zlu borili samo posredno, in sicer talko, da smo drevesa' povsem obrali, prekopaji zemljo pod drevesi in ji obenem gnojili z apnenim dušikom (cal-ciooianamide). Ta namreč ožge zalego, ki preziimije pod drevesi. Nekoliko so zalegla tudi kemična sredstva (kot moschicida Ber-1 eisi), a končni uspehi so bili pičli, Iker so se proti (češnjevi muhi le redki sadjarji in kmetovalci borili. Večina se za muho sploh ni brigala. Rog or Danes imamo proti češnjevi muhi učinkovito sredstvo, in sicer Rogor, -katerega že več let z uspehom uporabljajo tudi proti oljarici, to je muhi, ki povzroča črvivost oliv in s tem znatno zmanjša količino in dobroto pridelka. Rogor se v trgovini prodaja v obliki tekočine. Sto gr Rogora1 pomešamo s 100 litri vode, in sicer takole: Odgovarjajočo količino Rogora pomešamo najprej z malo vode, nato vse skupaj prilijemo k ostali vodi in dobro premešamo. Kdaj škropimo? Tako pripravljeno škropilo poškropimo z navadnimi nahrbtnimi škropilnicami — seveda gre bolj hitro z motornimi — vse veje, 'kjer so plodovi, ki morajo postati vsi mokri. Škropilo pronikne y plod, kjer zamori tudi komaj izležena jajčka češnjeve muhe. Tak plod’ ne bo črviv. Važno pa je, kdaj Škropimo. Delo moramo opraviti, ko so plodovi že precej razviti in začne njih zelena barva bledeti, torej preden postanejo rdeči. Da škropimo ob pravem času, je potrebno drevesa in razvoj plodov opazovati več dni zaporedoma. Škropiti moramo, brž ko opazimo na vejali, ki so obrnjene na jug in srt zato od vetra bol j zaščitene in tudi prej napadene, prve znake vbod-ljajev v plod. Škropili ne 'bomo sevedia v vetrovnem vremenu in tudi ne 'tik, pred dežjem. Rogor učinkuje, če vsaj 4 ure po škropljenju ne začne deževati. Rogor je fosforov ester in je zato strupen. Takšen se pa< ohrani le malo časa, tako da so plodovi ob uživanju popolnoma zdravi. Kljub temu moramo pri škropljenju paziti, da nimamo ranjenih rok in da nam škropilo ne pride ne v oči ne v usta. Zaključek Vsak hi (100 litrov) lalko pripravljenega škropila stane nekaj nad 300 lir, torej sredstvo ni posebno drago. V trgovini se Rogor prodaja v škatlah po 1/2 kg in vsaka zadostuje za 5 hi-škropila. Ni pričakovati, — četudi bi bilo koristno da bodo že letos vsi naši gojitelji češenj poškropili vsa drevesa s tem škropilom. Nujno pa je, da napravijo vsaj nekaj poskusov posebno s sortami, ki so na trgu navadno visoko cenjene, a drugače rade postanejo črvive. To lahko naredimo tem laže, Iker moremo poškropiti samo eno drevo, pa ne bo imelo črvivih plodov, čeprav bi rastlo sredi drugih nepoškmpljenih dreves. Gojitelji češenj, naredite ta poskus! Obnovili je namreč treba sloves naših češenj, kar bo le v veliko korist vsega gospodarstva. EVROPSKI TRG ČEŠENJ V Evropi pridela največ češenj Nemčija, na dirugem mestu-je Italija z letnim pridelkom okolj 1,300.000 stotov. Nemčija je pa obenem največja uvoznica češenj, posebno iz Italije. Italija krije sama skoraj 90% meddržavne evropske trgovine s češnjami, ki dosega letno okoli 250.000 stotov; ostalih 10% pride predvsem na Belgijo in delno n a Jugoslavijo. Znaten je pridelek češenj tudi v Španiji, v Franciji, Angliji in Avstriji ter Švici, a le za domačo potrošnjo. UPRAVA KMETIJSKEGA KONZORCIJA V GORICI Predpreteklo nedeljo je bil v Goniči občni zbor Kmetijskega konzorcija. Pred volitvami novega upravnega odbora je o delovanju konzorcija poročal predsednik dr. Sergij Cosolo. Za novi odbor so bile predložene tri liste. Zveza julijskih kmetovalcev (veleposestniki) je dobila osem odborniških mest in v.sak odbornik je prejel po 24 glasov. V o rini preglec) —| TRŽAŠKI IN SEŽANSKI ŠPORTNIKI Preteklo nedeljo so se v Sežani pomerili v košarki, odbojki in šahu tržaški in sežanski mladinci; srečati bi se morali tudi v namiznem tenisu, toda tekmovanje je zaradi tehničnih razlogov odpadlo. V telovadnici Partizana so se v odbojki najprej pomerili moški predstavništvi. Borba je bila zelo zanimiva in se je zaključila s tesno zmago Tržačanov. Izid je bil v prid Tržačanov s 3:2 (1:15, 15:6, 14:16, 15:11, 15:12), ki so nastopili v naslednji postavi: Jurkič, Pavlica, Sluga, Patrizio, Furlanič in Zdravlič. Tržaška ekipa je bila zelo vigrana tako v napadu kot v obrambi. Dobro so se izkazali Pavlica, Jurkič in Sluga. Tržačanke, katerih ekipo so sestavljale Pavletič, Hmeljak, Širca, Batista, Štoka in Metlika, pa so bile odločno poražene 1:2 (15:5, 3:15, 0:15). Sežan-čanke so igrale bolj umirjeno in so spretno izrabljale napake nasprotnic. Od Tržačank so se častno odrezale le Batista, Pavletičeva in Hmeljakova. Tržaški košarkarji so dosegli veliko zmago. Izid 52:27 (28:17) jasno dokazuje premoč gostov. Vsa igra sc je oslanjala zlasti na odličnega Bradača, ki je tudi dosegel največ košev. Za tržaško ekipo so igrali: Bradač 24, Patrizio 13, Babič 5, Furlanič 4, Pavletič 2, Pavlica 2, Volk 2 in Bajec. Združenje neposrednih obdelovalcev zemlje, v kateri imajo večino demokristjani, je dobilo 4 odborniška mesta ( Ballaben, Furlani, Grion in Silvano Comelli) in vsak odbornik po 19 glasov. Social komunistična li-sta pa je dobila 5 glasov. Tudi te, volitve dokazujejo, da italijanski kmet do danes še nima svoje zares prislne stanovske in gospodarske organizacije, kar je, kot smo že večkrat poudarili, najvecja hiba italijanskega socialnega življenja. ŽENSKI ItllilCIIH OBRAZ PRED SPANJEM Zvečer, preden greš spat, ne pozabi si temeljito očistili obraza, kar je zelo važno, če hočeš, da bo lice sveže. Koža mora biti čista, da lahko diha. Vzemi nekoliko čistilne kreme in si z njo enakomerno namaži obraz in vrat ter pusti, da nekaj časa leži na koži. Potem jo odstraniš z vato. Posebno temeljito si moraš očistiti kožo na bradi in ob nosu, ker se na teh mestih rade zamašijo znojnice. Previdno pa si očisti kožo okrog oči, ker je tu zelo občutljiva in tu najraje nastanejo gube. Namesto kreme lahko za čiščenje uporabljaš dobro obrazno vodo. NAŠI RECEPTI PIJAČE IZ MLEKA. Mleko s slivami: Dobro zrele slive razkostiš, osladiš, primešaš mleku ter dobro razžvrkljaš. Na 1 liter mleka rabiš 10 dkg češpelj in jedilno žlico sladkorja. Mleko z orehi, lešniki in mandeljni: Oluščena jedrca zrnci ješ na strojčku in vse primešaš mleku, osladiš in dodaš za zboljšanje okusa limonino lupino. Okus lahko zboljšaš tudi s sadnim sokom ali sirupom (malinovec, bezgov sok ali podobno). DROBNI NASVETI — Ce strižeš gumbe, se ti lahko pripeti, da poleg gumba odrežeš tudi nekoliko blaga. To preprečiš, če med gumb in blago vtakneš vilice, — Les sprejema in oddaja vlago. V novih poslopjih moramo zato postaviti pohištvo vsaj 20 cm od stene, da ne vsrkajo vlage. Novo stanovanje moramo mnogo zračiti in po potrebi odpirati ponoči predale in vrata omar. — Ce je soba zakajena, ni dovolj, da jo pred spanjem samo prezračiš. Tobačni vonj se zaje v vse tka- | nine in stene. Vonj najbolj temeljito odstraniš, če | obesiš preko noči sredi sobe vlažno gobo ali pa večjo krpo, ki bo vsrkala tobačni vonj. Šahovske partije so se odigrale v kavarni Šport, in sicer na treh deskah. Tržačani, ki so nastopili brez svojih najboljših igralcev, so srečanje izgubili z izidom 1:2. Posamezni izidi so: Bernctič - Rudež 0:1, Valenčič - Kovačič 1:0 in Piško - Pahor 1:0. Tržaško ekipo v namiznem tenisu so sestavljali Bajec, Merlak, Germani in Kovačič. dt ŠPORT PO SVETU šah — Dne 2. maja se je v Moskvi končala 21. partija šahovskega srečanja, na katerem nastopata svetovni prvak Smislov i.n Botvinik. Ta partija se je zaključila z remijem. Izid dvoboja 12:9 je torej v korist izzivalca, ki potrebuje samo še pol točke, da si osvoji naslov svetovnega prvaka. Do zaključka srečanja manjkajo še 3 partije. Tenis — V polfinalu tekmovanja za Davisov pokal v vzhodni coni so v Tokiu Filipini premagali Japonsko s 3:2. Košarka — V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov je Akademik iz Sofije premagal ljubljansko Olimpijo z izidom 80:64 in se tako uvrstil za nadaljnje tekmovanje. V četrtfinalu bodo Bolgari igrali z bukareštansko ekipo CCA, ki jc proti izraelskemu prvaku Makabi dosegla veliko zmago. Nogomet — V tekmah za mladinsko prvenstvo Južne Amerike je zmagal Urugvaj s 7 točkami pred Perujem, Argentino in Brazilijo. f&ANTA BETI?'.! MO, TO BOMO ČE VIDELI*. PREDEM Tl ODSEKAM GLAVO. SE BOM SE MALO BOŽABAVAL S TABO!! . /v . 0TL3, m PA, ČE NE BANTAM?!.. ČE TE ZVITOR PRIŠLI SO V PROSTORNO DV S Ll SO LAUOTNIUA PO ! , KAJ?! EDO?-!'. UtlLNIC-A?1 3 ME NA MERAVATE MUČITI ?! UOhOhO, NIKAR SE NE BOT, SAT SE Tl VSE TO LE SANTA ČE BO PA PREVEČ. BOLELO, SE BOS TARO ZBUDIL!.,. mmI M- L_ iin.Mt’ BOLTE BO. DA Sl ODGRIZNEM 3EZ1K! VIDETI TE, DA ZVITOREPCA IN TRDONTE NI U3EL.CE TU NE IZDAM, Ml |E VED NO OSTANE UPANTE NA REŠITEV cObOj. NIC SE NE BOT, ZAČELI BOMO Z JLAUUIM MUČENJEM, DA SE BOS POlAGOMA PRI= VADIL IN PULTEN3A NOHTOV SPLOH NE BOŽ ČUTIL, LOMLTENTE UOSTI Tl BO PRA VA NASLADA IN PO OBGLAVLJENJU BOČ NARAVNOST URE= PENEL, HO-HO-HO! NO. DOVOLT BESEDI ’. OBESITE GA ZA ROVZE! NO. TAKOLE BOČ BIN GuAL V50 NOČ. UPAM DA Tl BO USODNO, HO-LIO!..JUTRI Z3U-TRAT PA TE OBE = SIMO SE MALO ZA NOGg. SPREMEMBA P BO DOBRO DELA... 1AHK.0 .PRIJATELJ ČER" OT£T,OTET,V RARSNO RASO SEM PADEL!! TOriA STOPATI NE SMEM, TEGA VESELJA TIM NE PRIVOŠČIM. I f(TVriXiTf SPOČILA STA Z ZIDU AHHH,GLE3, NOČ TE, MESEČINA'...RAUO ROMANTIČEN PRIZOR!.. PUSTI ZDAT RO MANTIUO! ČIMPRET MORAVA DOL! IZ SREČI NI VISOKO. MEDTEM STA ZVITOREPEC IN TR-D0N3A GREBLA V ZID LUKNJO.. HM,ČE BI ^ IMELA IZAIZO GODALO ALI BRENKALO, BI SE 1AUUO IZDALA ZA POTUTOČA PEVCA-TRUBADURTA. BRAL SEM, DA SO TIH BO GRADOVIH RADI POGOSTIH... TARO,ZDAT PA NA DELO! V GRAD MORAVA IMAŠ UAK PREDLOG? ZAPOMNITI Sl MORAVA, RTE SVA PRIŠLA VEN; MORDA SE BOVA MO RALA VRNITI PO ISTI POTI., POSTAVIL BOM ZNAMENTE ZID TE DEBEL DO NOČI GA NE BOVA PREKOPALA, W IMELA VSAJ ORODJE ^ AL •■V, . ■ c/OVK: Rf Hunto na h a o a -vinila'* 'rvvta »i Em W a//flOO m Km Bm »Toda kdo je to? Mahel?« Mabcl tega ni vedela. Ni ga vprašala po imenu, kot dobro vzgojeno dekle, seveda. »Tu blizu nekje stanuje,« je razlagala. »V neki vili.« »Koliko let pa ima?« »Moj Bog... ne vem... morda peldes_et. Oh, kakšno vreme! Pojdi, pojdi v klel pogledat, kaj dela tista gos, moja sestra, ki jo je strah groma.« Ivanka je. res našla »gos« v kleti na nekem zaboju. Kar šklepc-Ia 1 a je z zobmi v strahu. Ni si upala iti gor. ,Ko se je vrnila Ivanka v sprejemnico, ji je Mahel zastavila čudno vprašanje: ‘»Poslušaj, tisti tvoj neolikanee ali nima morda kakega gosta v hiši?« Sprva ni Ivanka razumela vprašanja. Nato ji je pa hipoma prešinila možgane misel, da je morda listi neznanec pri Cliffordu — Mabelin ženin. No, ta bi pa bila lepa! »Zakaj vprašuješ?« je rekla in komaj zadrževala smeh. »Kar tako. Sem opazila, da je šel proti vili v gozdu. Slišiš, ali nima tisti tvoj bogati Lynne, kakor pravite, kakšnega še bogatejšega prijatelja?« Ivanka ni odgovorila. Ni hotela izdali Clifforda. Kako bi Mahel nategnila obraz, če bi odkrila, kdo je njen častilec. Bilo je že proti deseti uri, a Narth se ni še vrnil. Po navadi je telefoniral domov, kadar je nameraval prenočiti v Londonu. Tiho Trkanje na vežna vrata je osupilo dekleti. Naliv je prenehal, toda v daljavi je še grmelo, od hipa do hipa so bliski pretrgali temino. Ivanka je šla v vežo in skozi lino vprašala, kdo je. Nihče ni odgovoril; opazila pa je, kako je nekdo pod vrati potisnil velik ovoj v vežo. Prebrala je naslov, ves zapackan od vode in črnila: Gospodični Mahel Nartli. Ivanka je vsa radovedna nesla pismo sestrični. Mahel je s tresočimi prsti odprla pismo, načečkano z velikimi črkami in otroškimi okraski. »Ivanka, pesemVa je!« je vzdihnila in preletela poševne vrste, ki so se začenjale: ».Sem srečal dekle, lepše kol sonce je...a Brez podpisa seveda. TEDENSKI KOLEDARČEK 11. maja, 12. maja, 13. maja, 14. maja, 15. maja, 16. maja, 17. maja, nedelja: Filip, Frančišek ponedeljek: Pankracij torek: Servacij sreda: Bonifacij četrtek: Vnebohod, Zofija petek: Janez, Ubald sobota: Paskal VALUTA — TUJ DENAR Dne 7. maja sl dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato ' napoleon oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 82—84 lir 130—133 lir 1700-^1760 lir 147—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 710—712 lir 4700—4850 lii' RADIO TRST A Nedelja, 11. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja: 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 16.00 Orkester »Bojan Adamič«; 17.00 W. Shakespeare: »Romeo in Julija«, tragedija v 5 dej. Igrajo člani SNG v Trstu; 21.30 Narava poje v pesmi: 1. »Češnjev cvet«. Ponedeljek, 12. maja, ob: 11.30 Predavanje: »Naj-skrivnostnejša gora na svetu«; 18.30 Slovenski samospevi; 19.15 Radijska univerza: Zemlja kot planet: »Morja«; 20.30 Gounod: »Faust«, opera v 5 dej. Sodelujeta Orkester in zbor ljubljanske Opere. Torek, 13. maja, ob: 18.00 Bach: Sonata št. 2 v a-molu; 18.30 Radijski tednik za najmlajše; 19.00 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Zdravniški vedež; 21.15 Koncert komornega orkestra iz Ljubljane; 21.55 Dalmatinske pesmi; 22.05 Novela: Ivo Andrič: »Sanje«. Sreda, 14. maja, ob: 18.00 Sonata za klavir št. 21 v B-duru; 18.55 Vokalni kvintet »Niko Štritof«, 19.15 prof. Ivan Theuerschuh: »Sola med dvema ognjema«; 21.00 Ugo Betti: »Ubežnica«, igra v 3 dej. Igrajo člani Radijskega odra. Četrtek, 15. maja, ob: 8.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: Lea Pertot: »Trije prašički«. Igrajo člani RO; 16.30 Vokalni kvartet »Večernica«; 17.00 Henry Gheon: »Lazarjeva smrt«, misterij v 3 dej. Igrajo člani RO; 18.30 Širimo obzorja: Znamke govore: prof. Tone Penko: »Kramljajmo še o albumu«; 21.30 Zbor »Ljubljanski Zvon«; 22.00 Mnenja preteklosti in sedanjosti: »Oton Župančič«, poroča prof. Martin Jevnikar. Petek, 16. maja, ob: 11.30 Življenja in usode: »Frangoise Sagan«; 19.00 Samospevi Benjamina Ipavca, poje baritonist Marjan Kos; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel, 14. spev (V prevodu dr. A. Gradnika, razlaga dr. Janko Jež). Sobota, 17. maja, ob: 13.30 Lahke priljubljene melodije; 17.00 Koncert pianistke Mirce Sancinove; 18.00 Oddaja za najmlajše: Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero: dramatizacija Antonije Curk: 3. del: »Kresna noč«. Igrajo člani RO; 20.45 Slovanski oktet; 21.00 Nikolaj Ljeskov: »Pot z nihilistom«. Igrajo člani Radijskega odra. NOVA ŠTEVILKA »MLADIKE« (Nadaljevanje s 7. strani) VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 445! Imam 3 d(tbelca prekrasnih vrtnic. Že nad 20 let razveseljujejo vso našo družino in tudi mimoidoči so jih vedno občudovali. Zemljo sem jim zrahljal vsako leto in jo obenem nekoliko pognojil. Lansko pomlad sem raztrosil okrog vsake vrtnice nekaj sestavljenega gnojila PKN, kar je prve mesece dobro vplivalo, jeseni pa sc je pri dveh začela na spodnjem delu debele razvijati plesen in letos so poganjki zelo šibki. Ali je to posledica gnojenja s PKN? Kaj naj naredim, da se opo-moreta? Odgovor: Gnojenje s PKN ni moglo povzročiti plesni; tem manj, ker ste gnojilo gotovo raztrosili vsaj eno ped od debele, kjer se začno koreninice. Da so letos poganjki v zastanku, še ničesar ne pove, ker je trenutno še vsa narava v zastanku. Zadeva s plesnijo pa je resna, ker lahko zamori rastline. Plesen je verjetno nastala delno zaradi starosti vrtnic, ki niso več tako življenjsko močne, kot so bile, največ pa zaradi nepravilnega zalivanja in preobilne zastane vlage. Edino, kar vam moremo svetovati, je naslednje: Odstranite od obolelih vrtnic nekaj zemlje in nadomestite jo z drugo, rodovitno in rahlo; če pri tem odkrijete kakšno posušeno korenino, odstranite jo; zmerno zalivajte in voda naj se ne nabira v bližini debele; vrtnice bolj na kratko obrežite, na debelca pa nanosite s čopičem raztopino modre galice in-apna, ki jo rabimo za trte (tudi 1% raztopino prahu Caffaro). Vrtnice so namreč v splošnem zelo trdožive in zato bodo verjetno pognale nove korenine ter se pomladile. * Državna založba Slovenija bo še to pomlad izdala roman Borisa Pahorja Onkraj pekla so ljudje-. Delo pripoveduje zgodbo mladega Tržačana, ki se vrne iz taborišča v Nemčiji in sc* v nekem zdravilišču za jetične v Franciji spet uči ljubiti življenje. Učiteljica mu je mlada francoska bolničarka.' Roman I ima delno avtobiografski značaj. # Slikar Lojze Spacal je odprl v ponedeljek, 5. maja, osebno razstavo v znani milanski galeriji Montenapoleone. Razstavlja skupaj s slavnim ameriškim slikarjem Pollockom. Sveže je napisana črtica Anice Pertol Dih pomladi. Pristnost občutja najdemo tudi v drobni črtici Lučke Komac: Bolje je tako. Ljubka in kljub oblikovnim pomanjkljivostim je moderna pesem Marija Mavra Zelje kraškega otroka. V njej je nekaj čisto neposrednega občutja, kar je redkost v današnji meditativni, pesimistični slovenski poeziji. Prvemu maju so posvečeni krajši sestavki o tiskarjih, ribičih, kamenarjih in razgovor s predstavnikom tržaških kulturnih delavcev prof. Martinom Jevnikarjcm. Maks Šah je prispeval daljši članek »I. maj — praznik dela«. Miranda Zafred poroča o nekaterih najpomembnejših filmih, ki so jih zadnji čas predvajali v Trstu. Njcjc ocene so zgoščene, stvarne in objektivne ter nc pogrešajo estetskega čuta. Koristna je rubrika Radio, ki prinaša pregled sporedov za ves prihodnji mesec. Vedno bolj postajata zanimivi tudi rubriki Pisma Mladiki in Razgledi. V lej zadnji najdemo med drugim aktualni članek Kulturna Francija in Alž.ir in skrbno sestavljen kulturni koledar. Za liste, ki radi rešujejo uganke, je poskrbljeno / rubriko Za kratek čas, a tudi mladi literati imajo svojo rubriko. V tej številki najdemo umetniški reprodukciji Roberta Hlavatyja in Sergija Možcniča; poleg tega je številka obilno ilustrirana z delno prav lepimi fotografijami. Reči je treba, da je aprilska številka ubrana na mnogo bolj aktualno noto kakor prejšnje in marsikje zadiha iz nje živa problematika. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE DRAME SLOV. NAR. GLEDALIŠČA /IZ LJUBLJANE V AVDITORIJU V TRSTU V soboto, 10. maja, ob 21. uri Eugcne Gladstone 0'Neill »DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOC« Drama v štirih dejanjih V nedeljo, 11. maja, ob 17. in ob 20.30 Sofokles »KRAIJ OIDTPUS« Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Trst, ul. Sv. Frančiška 20 ter v soboto od 19.30 ih v nedeljo od 15. ure dalje v ul. Roma 15/11. Za nedeljsko večerno predstavo veljajo Izkaznice »Z« MALI OGLAS Dobra družina v Gorici išče postrežnico za nekaj ur dnevno ali za dvakrat na teden po več ur. Zglasile se pri upravi Novega lista v Gorici. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 »Oh, kako je simpatičen,« je vzklikala Mahel vsa vzhičena. »Kako romantično, Ivanka, pomisli, sam je prinesel pismo... v bur--ji in viharju. Ali...!« Nenadoma je poskočila in tekla odpret vežna vrata. Zunaj je bila lema kot v rogu; kljub lemi se ji je zdelo, da vidi ob ograji moško postavo. »On!« jo je spreletelo. Že se je hotela zapoditi za njim in mu izraziti svojo zahvalo. Pa je spet pomislila, da bi »on« menil, da Mabel leta za njim, kar se ne spodobi za do-bro vzgojeno dekle. Toda... kaj jo briga?! Saj gre tudi Ivanka včasih zvečer ven. Zatorej... Srce ji je močno utripalo, ko je stopila v noč. Nikogar ni! Se je zmotila? Bolje, da se vrnem, je pomislila. Zdajci je močno zagrmelo, da se je vsa stresla od groze. Obrnila se je in začela -teči proti hiši. Ni še naredila treh korakov, kar jo zagrabi železna roka in smrdljiv robec ji ovije glavo, da ji je groze poln vzkrik obnemel v grlu. Skušala se je izviti; pomislila je še: Morda je pa on, -ki me skuša ugrabiti. Ni še domislila, -ko je padla v nezavest. Ko je. Ivanka opazila, da je še ni, je šla pogledal v veržo. Piš vetra je zaloputnil odprla vrata. Stopila je ven. Blisk je osvetlil prostor do ograje. Ni je bilo! »Mabel,« je vpila v grozi, »Mabel, kje si?« Nobenega odgovora. Spet je začelo grmeli in treskati. Hitela je zopet v sprejemnico. Ali naj pokliče slugo? Ali preden se bo ta zganil! Domislila sc je lisic bombe, kalern ji je dal Gliff. Stekla je v sobo ponjo. Na stopnicah je trčila ob starega slugo. »Mabel, za božjo voljo, kje je? Tecite, poglejte naokrog! Pred par min utami je šla iz hiše!« »Gospodična Mahel?... Eh, eh, se ho že vrnila!« »Pridite, hitro,« ga je vlekla za suknjič iz veže. Iz nizkih oblakov se je spel utrgala strela. Starce se je umaknil v hišo in v strahu molil. »Ne, ne, gospodična, v takem vremenu je blazno, za božjo voljo!« Ivanka je šla sama ven in sluga je zaprl vrata ter pošiljal k' vsem vragom moderna dekleta, ki jim ne sedi pamet na pravem mestu, XXV. Clifford Lynne, ki je sedel na pragu s puško čez. kolena, je opazil, da se s ceste pomika proti njemu prav počasi neka lučka. Kmalu se je iz teme izmotala okorna postava Jožefa Braya. »Ti si?« se je začudil. »Sem mislil, da smrčiš pri peči. Kod za vraga si hodil v tem pasjem vremenu?« »E, dva koraka sem napravil,« je mirno razlagal Jože. »Kar pri zadnjih vratih sem šel ven. Ni žive duše na cesti-.« »H-m... v gozdu pa kar mrgoli Kitajcev, oboroženih do zob... »E, nikar pretiravati!« »Pretiravati? Pa če hi- te jutri našli pod -kakim drevesom s prerezanim grlom, dragi moj starina?« ( Dal ie)