Odgovor ministerskega predsednika grofa Faaffe-ja na interpelaciji barona Sveglja in dr. Poklukarja o požaru v Kamniku v 180. seji državnegr zbora dne 24. t. m. „V seji visoke zbornice dne 25. maja 1887 sta gg. poslanca baron Švegelj s tovariši in dr. J. Poklukar s tovariši stavila do mene interpelaciji povodom požara državne smodniške tovarne v Kamniku na Kranjskem ter želela, da se prepreči nevarnost takih požarov. V drugi interpelaciji stavi se tudi še gospodu trgovinskemu ministru vprašanje, ali hoče pospeševati gradnjo lokalne železnice v Kamnik. Čast mi je v svojem in v imenu gosp. trgovinskega ministra naslednje odgovoriti: Državna smodniška tovarna v Kamniku deluje od leta 1865. V prvih dvajsetih letih ni se pripotila nobena nesreča; prva nesreča je bila 26. septembra 1885, ko je bil razstrel (eksplozija) v tovarni. Drugi razstrel je bil 6. novembra 1886 in 11. maja 1887 požar v sa-litrovi čistilnici (rafineriji). O vzrokih razstrelov in požara so se vršile natančne preiskave; vzrokov razstreloma niso mogli zaslediti, požar v solitarjevi rafineriji pa je povzročil le delavec, ko je hotel proti ukazu popraviti kotel v prostoru in je bil radi tega od okrajnega sodišča v Kamniku kaznovan zaradi prestopka zoper varnost tuje lastnine. Po razstrelu in požaru ni bila v Kamniku v večji meri poškodovana nobena oseba, niti posestnik. Po razstrelu poškodovano poslopje se je po najnovejših tehničnih skušnjah popravilo, da je izključena malone vsaka nevarnost za okolico. Tudi poslopje za solitarjevo čistilnico se bo tako popravilo, da bo popolnem ločeno od skladišč za solitar in žveplo. Na ta način, in ker se polagoma manjša zaloga v tovarni, pomnožuje gasilno orodje in strogo pazi na varnost v tovarni, upa vojaška uprava odvračati vsako nevarnost od državne tovarne, torej tudi od mesta Kamnika, kolikor je sploh mogoče pri veliki nevarnosti predmeta. Nemogoče pa je sedaj, da bi se večji vojaški oddelek premestil v Kamnik, ki naj bi hitro pomagal v mogoči nevarnosti. Kar se tiče lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik, pričele so se na podlagi postave z dne 1. maja 1885, drž. t. p. št. 67, obravnave trgovinskega minister-stva s podjetniki glede koncesije. Te obravnave so bile doslej brezvspešne, in ne bi se moglo dobiti Najvišjega potrjenja, ker so neutemeljeni pogoji, od katerih je odvisna dobava glavnice. Na jedni strani so prekoračile zahteve podjetnikov glede prometne pogodbe z državno-železnično upravo ono mejo, ki se mora skrbno varovati, da nima škode državni promet. Na drugi strani zahtevajo podjesniki za železnično črto do tovarne od vojaške oblasti preveliko privoljenje. V zadnjem času so podjetniki izročili trgovinskemu ministerstvu nove ponudbe glede načrta lokalne železnice; o teh se bodo pričele nove obravnave. Ako primerno odnehajo podjetniki, opravičeno je upanje, da se bo doseglo sporazumljenje o nameravani železnici, in v okviru postave z dne 1. maja 1885 izvršilo podjetje, ki je na javno korist." 37