Kultura še nima ustrezne veljave Občinski komite ZKS občine Center se je sestal v torek, 4. junija in posvetil pretežni del zasedanja problemom na kulturnem področju. Pobude in pred-loge iz razprave so sklenili posredovati centralnemu komiteju ZKS. Zaradi odhoda na novo dolžnost je komite razrešil izvršna sekretarja Anteja Madjarja in Alenko Babič-Jeriho. Za novega izvršnega sekretarja \e izvolil Aleksandra lliča, ki bo odgovarjal za področje SLO in DS. V razpravi o kulturi je sodelova-lo kar 14 članov komiteja in po-vabljenih gostov. Navajamo samo nekaj poudarkov iz bogate raz-prave. Primož Hainz je opozoril na razreševanje primitivnosti v pojmovaiyu kulture, ki jo imajo nekateri še vedno le za porabo, in se temu ustrezno tudi opredelju-jejo. Po drugi strani se tudi tako imenovana elitna kultura včasih kaj čudno vede, kot da bi morala biti sama sebi namen. Tudi kar zadeva sredstva, je največkrat ta-ko, da marsikomu ustreza sedanji način delitve, ki prav nič ne upo-števa kvalitete opravljenega dela. Na slab materialni položaj de-lavcev v kulturi je opozorila Kse-nija Preielj, ki je obenem predla-gala, naj bi boij okrepili proces planiranja, saj bi prav ustrezno planiranje lahko znatno omililo materialne težave. Sedanja zahte-va, naj bi imeli manj predstav ne gre v korak z zahtevo po višjem dohodku. Položaj delavcev v kul-turi je treba ustrezno vrednotiti. Jože Vonta je govoril o pomenu in vlogi ljubljanske Opere, ki ni le Ijubljanska ampak slovenska ustanova. Njen problem pa ne bo razrešen tudi po uspešno konča-nem "sanacijskem postopku. Kljub zavzetosti kolektiva, ki je pripravljen požrtvovalno delati, nimamo razrešenega vpražanja opreme, ki jo v Jugoslaviji ne iz-delujemo in jo moramo dobiti iz uvoza. Opredeliti se moramo kaj hočemo in zagotoviti tudi ustrez-ni razvoj. S podobnimi težavami kot Ope-ra se ubada tudi Slovenska filhar-monija. Iz ust njenega predstavni-ka smo izvedeli, da podmladka ni in da bomo kmalu ostali brez glasbenikov, ker bodo sedanji od-šli čez nekaj let v pokoj. V nič bojjšem položaju niso muzeji, ki jih pesti prostorska stiska. Ekspo-nati so shranjeni v neprimernih prostorih, kvarijo se in trenutno je malo možnosti, da jih damo na ogled javnosti. Veliko govorimo o vrhunski kulturi, premalo pozornosti pa posvečamo amaterski dejavnosti je menil Srečko Čoi in opozoril na veliko zanimanje delovnih Iju-di za sodelovanje na tem področ-ju. Po drugi strani pa ne moremo mimo dejstva, da imamo tudi v amaterski kulturi ansamble vr-hunske kakovosti, med katere so-di na primer folklorna skupina »France Marolt«. Financiranje te vrste kulture ni urejeno, ,prav ta- ko pa tudi odnos do nje ni takšen, kot si ga zasluži. V sklepni besedi k tej točki dnevnega reda je Čedo Mokole predlagal, naj bi iskali za Opero najbolj racionalne rešitve morda v okviru Slovenskega narodnega gledališča. Po njegovem mnenju je potrebna programska povezava vseh prirediteljev v Loubijani. V krajevnih skupnostih in v združe-nem delu naj ocenijo delo amater-ske kulture in si prizadevajo poi-skati tudi ustrezne materialne re-šitve za njeno delovanje. Vse po-bude in predloge s seje komiteja bodo posredovali centralnemu komitju ZKS. Iz gradiva o delovanju svetov ZK v krajevnih skupnostih pov-zemamo, da so bili sveti oblikova-ni v vseh KS in večina jih tudi redno deluje. Vse terenske orga-nizacije v krajevnih skupnostih so povezane v svetih ZKS. Kar zadeva vsebino in metode dela ve\ja še vedno lanska ugotovitev, da je v delu svetov še vedno pre-malo iniciativnosti delegatov. Vprašanja, ki jih komunisti nače-njajo v osnovnih organizacijah in zadevajo interese občanov in de-lavcev do delovaiya krajevne skupnosti, delegati ne obravnava-jo v svetu ZK in prav tako tudi ne prenašajo v osnovne organizacije sklepov, ki jih je sprejel svet. De-legati se neredno udeležujejo sej svetov in zato je kontinuitete dela prekiiyena. Komite je sprejel vr-. sto nalog za izboljšanje dejavnosti svetov ZKS v krajevnih skupno-stih.