f AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER j 0. 17 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 21, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV 'oročila z raznih bojnih front ngleške čete so prestopile mejo italijanske Eritreje. - V Albaniji se pripravljati obe strani za odločilno bitko. - Nemci so bombardirali Southampton. I^ng-leške čete so pregnale Ita-Pie iz angleškega Sudana, ka-JJJNga so bili zasedli Italijani ;lskega julija. Zdaj so Angle-počistili ves Sudan Italijanov a dveh krajih prestopili rae-v italijansko Eritrejo. Faši-se umičejo na vsej 200 milj "i fronti ob Sudanu. Angle-cetam mnogo pomagajo etiki vstaši. emški bombniki so v nede-Z0Pet bombardirali angleški Malto. Napravili so precej e> toda angleško poročilo da so izgubili pri tem Nem-letal. If Struge, Jugoslavija, se polj®, da se pripravljata tako grli kot italijanska stran za od-,!! n° bitko v okolici Klisura in r#lini. To se sklepa iz tega, iPostaja akcija na obeh stra-^ vedno bolj živahna. Angleški letalci so včeraj bombardirali albansko mesto Berati, kjer se nahajajo v bližini oljni vrelci. Bombe so užga-le mnogo poslopij. Italijani so hoteli zavzeti važne višine severno od Klisure. Ponoči so se približali grškim postojankam. Ti so jih mirno čakali in ko so prišli Italijani blizu, so odprli nanje ogenj. Sinoči so Nemci bombardirali angleško pristanišče Southampton. škoda ni posebno velika. Angleži so izstrelili pet nemških bombnikov. Angleška vlada poroča, da so nemške bombe ubile v mesecu decembru 3,793 civilistov in jih ranile 5,044. Med temi je bilo ubitih 1,691 moških, 1,434 žensk in 521 otrok. Od junija meseca so bombe ubile 23,081 oseb in jih ranile 32,296. CEJ MOČNO , 'AVILO '^orado Springs, Col. — Slon : v tukajšnjem zverin j a-8e je bil prehladih Dali so Madžari niso veseli nemških vojakov Budapest. — Ko je stal v predmestju vlak, natrpan z nemškimi vojaki, ki so bili namenjeni v Romunijo, so veselo pozdravljali mimoidoče Madžare. Toda ti so jih samo mrko gledali in se obračali proč. Na-„s, i . rod računa, da vsak vlak nem- noon! " Sde 19 let Star' Pa škega vojaštva, ki se pelje pre-<-ua pijača niti zanašala ni. ,........._________— Redeče precej močno zdravi-e" P0in kvort močnega žga-|JK>J galone vode in dvanajst n' To šo skupaj zavreli in 1 spil ta 'čaj" na dušek. Pijača niti zanašala ni. Mr- Požar v bolnišnici ? Lakeside bolnišnico je bil Jan John Požar iz 7811 poodAve. Zjutraj se je kot an« odpravljal na deio, ko OP naenkrat postalo slabo. ' a soproga je naglo pokli-|aambulanco, ki ga je odpe-' v bolnišnico, kjer je njih za bolničarko. Obiski še ^dovoljeni. Dobremu možu j *jt da bi se kmalu boljšega Ll*l Ja Povrnil domov. ko madžarskega ozemlja veča nevarnost vojne za njih deželo. Boje se tudi, da bodo vsak čas prileteli angleški bombniki in začeli metati bombe na njih železnice. Toda narod ve, da je Madžarska brez moči napram pritisku iz Berlina. -o- Prestala operacijo Mrs. AntOnia Drensek, 709 E. 160. St. je v Huron Road bolnišnici srečno prestala operacijo. Obiski še niso dovoljeni. Prva pošiljka Rdečega križa gre v soboto v Francijo Washington. — V pondeljek so začeli nakladati v Baltimoru ladjo Cold Harbor, ki bo peljala razne potrebščine v Francijo. Pošiljka bo vredna $1,000,000 in sicer bo vozila 500 ton posušenega mleka, 250 top kondenzirane-ga mleka, 25 ton otroške obleke, največ pletenih stvari, ki so jih napravile ameriške ženske, in za $100,000 zdravil. Ladja odpluje v soboto. Anglija je dovolila to pošiljko za Francijo. Ladja bo vozila tudi 10,000 zabojev živeža in zdravil, kar se bo razdelilo med angleške, poljske, francoske in belgijske ujetnike v nemških konfinacijah. Kmalu bodo sledile še druge ladje z živežem, obleko in zdravili za Španijo in Finsko. ,ua A MU JE KRATILA SLADKO SPANJE ia Jttdon. George Leighton • ^ni}.S?dniji obsojen na $500 « , a i šest mesecev zapora, ' odnesel nerazstreljeno eče1 L -1Z hiše- Kazni si Je Pa , • če bi bil rekel, da je "STel bombo, da bi s tem re- ^C«0Valce v dotični hiši> bi onvaljen. Toda ker je rezi^ a je odnesel bombo zato, j Je motila v spanju, je bil Toda sodišče je poslalo kralju v nadaljno ak — ii»0* °n bo najbrže razsodil ta- hl'aber čin rge je povedal na sodni j i, — 1 ^budila iz spanja bomba ■ Je zvižgala po zraku. Ko je Padla na sosedno hišo, je bil pa že kar buden. To ga je razjezilo, pa je šel v sosedno hišo, poiskal bombo in jo nesel z veliko težavo doli po stopnicah iz hiše. Pred vrati je naprosil nekega meščana, naj mu pomaga, toda ljudje so se razkropili pred nevarno stvarjo, kot piščeta pred jastrebom. Zato jo je sam nesel na cesto in jo tam vrgel, fakti-čno vrgel, na cesto. Pa ga je policija aretirala, radi "občevanja" z nevarnim orožjem. Toda ljudje, ki so stanovali v hiši, iz katere je George odnesel bombo, so mu priredili slavnostni banket. Lastnik hiše mu je pa izročil ček s precej čednimi številkami. Grk je ustrelil nemškega častnika v Bucharest! Belgrad, 20. jan. — Belgraj-sko časopisje je dobilo iz Romunije poročilo, da je nek grški boksar ustrelil v Buchare-šti na javni ulici nemškega majorja Doringa, člana generalnega štaba. Morilec pravi, da se je s častnikom spri v neki kavarni, nato je šel za njim in oddal nanj pet strelov. -»-o- Zdravnik bo na škodi, če bo šlo tako naprej Chardon, O.—Abe Weaver iz sosednega Clairdona ima z dr. Shaferjem pogodbo, da bo plačal za vsak nadaljni naraščaj v svoji družini za zdravniško pomoč manj. V soboto se je rodil družini 18. otrok in na podlagi pogodbe je plačal Weaver zdravniku samo $5. Ako bo pa še kak vesel dogodek v družini od sedaj naprej, bo pa dr. Shafer dal vso potrebno moč, vrhu tega pa še iz svojega plačal družini nagrado. Čeprav ima torej družina že 18 otrok, pa je Mrs. Weaver stara šele 40 let in zdravnika že močno skrbi, kolikokrat bo moral še poseči v žep. -o- Dobro, da nismo pod Nemci Berlin. — Dna Hollandca, ki sta bila nekoliko "sladko navdahnjena," ista začela peti. (Malo je ljudi na svetu, ki bi ne zabeli peti, kadar ga imajo -nekoliko pod kapo). Policija< ju je zaprla za štiri mesece.] Pravijoda je bilo v pesmi nekaj besed, ki so žalile fuehrer ju Hitlerja in Nemčijo, ijJek gostilničar je bil obsojen na pet mesecev ječe, kbr je poslušal radijsko poročilo iz Anglije in potem gostom, povedal, kaj je slišat. Ameriška vlada obžaluje dogodek z zastavo, Nemci se zgražajo Washington.—Aimeriška vlada je poslala nemškemu poslaništvu sporočilo, da obžaluje dogodek v San Franciscu, kjer so mornarji strgali in razrezali nemško zastavo na poslopju nemškega konzulata. Pomniti je treba, da ameriška vlada ne prosi oproščen j a, ampak samo izraža obžalovanje nad pripetljajem. j V Berlinu so pa" radi dogodka zelo razburjeni in pravijo, da se je s tem krmila ena najsvetejših mednarodnih pravic, ki dovoljuje izobefeiti zastavo. Celo v džungli se spoštujejo pravice gostov, pravijo Nemci. ....... ^■ja^jjM*'- Vsi otroci morajo biti poslani iz Londona London. — Minister za zdravstvo je izdal ukaz, da se mora izseliti iz Londona in okolice vse otroke pod 14 leti starosti, ker sicer bodo trpeli posledice od bombnih napadov, da bodo postali slabotni na umu in na telesu. Minister za narodno obrambo je pa izdal ukaz, da se morajo registrirati vsi moški v starosti od 16 do 60 let za požarno stražo. Registrirati se morajo tudi ženske, toda teh se ne bo poklicalo v službo, razen v skrajni sili. Demokracija ne more umreti! kliče Roosevelt ameriškemu narodu Ameriški senator bi takoj napovedal vojno Nemcem Washington. —- Senator Glass, demokrat iz Virginije, je rekel, da je njegovo mnenje, da morajo Zed. države napovedati vojno Nemčiji sedaj. Seveda, je pristavil senator, to je zadeva vlade, ampak po njegovem prepričanju je to potrebno. Glass, ki je nasprotoval mnogim naredbam novega deala, se zdaj v polnem strinja z Roose-veltom za takojšno odpomoč Angliji. On je tudi mnenja, da naj bi Zcd. države poslale svoje la-.dje s potrebščinami v Anglijo, kar zdaj prepoveduje nevtralna postava. Senator Nye iz North Dakote je pa izjavil, da bi danes najmanj trideset senatorjev glasovalo za napoved vojne, če bi predsednik to vprašal. FVORČKI ROJENI,' TODA SO VSI UMRLI lichen Cityj Swar Ind. — Mrs. *nson, stara 35 let, ki ■a samo 98 funtov toela on m in ki prej . še nobenega otroka, je cetvorčke, tri deklice in fantka. Porod se je izvr-Potom operacije. Ena de-■ fantek sta kmalu po I Vu "mrla, ostala dva so pa v mkubator, kjer sta pa u, za tem umrla. Vsak K Je tehtal okrog dva fun-n Pol. /ateri ? istvo ob Minutah o dali uspavalno 9:20 dopoldne in otroci na svetu. Operacijo ,ie izvršil kirurg z dvema pomočnikoma in v pomoč je bilo še pet drugih zdravnikov. Mrs. Swanson so preiskali svetlobnimi žarki še v novembru in so že takrat ugotovili, da bo rodila četvorčke, zato je bi lo zdaj tudi vse pripravljeno za ta slučaj, ki je prvi enak državi Indiani. Izmed 120,000, 000 porodov se rode samo enkrat četvorčki. Med operacijo so dali materi dvakrat transfuzijo krvi, da je so bili vsi štirje j bila bolj pri moči. K molitvi Jutri večer ob sedmih naj se zberejo članice podružnice št. 14 SŽZ k molitvi za pokojno sestro Frances Skebe v Svetkovem pogrebnem zavodu, ob osmih ji bo pa vežbalni krožek izkazal zadnjo čast. Članice Oltarnega društva fare 'Marije Vnebovzete so proše ne, da se zberejo jutri večer ob 8:30 k molitvi za sestro Frances Skebe v Svetkovem pogrebnem zavodu. Potrdila o registraciji Glavni poštni urad v Wash ingtonu, divizija za registracijo nedržavljanov, pošilja kartice vsem onim, ki so se registrirali. Do 75,000 kartic se odpošlje vsak dan. Pošta upa, da bo do 15. fe bruarja dobil vsak registriranec to potrdilo. Vseh registrirancev je bilo 4,741,971. Važna seja Člani Euclid Rifle kluba so vabljeni, da pridejo nocoj ob osmih na važno sejo. Prebrani bodo računi od zadnje veselice in drugo. Vse najboljše! Vsem Nežikam pošiljam tem potom najsrčnejša voščila k godu ter jim želim še mnogo let zdravja in srečo.—Tončka Jevnik. DOBROTA JE SIROTA Laughlintown, Pa. — Koncil-man Ankney je šel v neko hišo, da bi družini zaprl vodo, ker ni plačala svojega računa. Gospodinja ga je prosila, naj ji dovoli naliti samo še eno posod vode. Mož se jo je usmilil, žena je na-točila vodo in ir> vrgla koncilma-nu v obraz. Zed. države bodo zamrznile vse tujezemsko premoženje v ameriških bankah New York, 19. jan. — Ameriška vlada je "zamrznila" vso imovino v tej deželi, last onih držav, ki sta jih zasedli Nemčija in Rusija. S tem je onemogočeno tema dvema napadalcema polastiti se denarja svojih žrtev, ki so ga imele spravljenega v Zed. državah. Zakladniški urad je šel pa zdaj še dlje in napravil načrt s pomočjo Federalne rezervne banke, da se zamrzne imovina vseh tujezemskih dežel, ki se nahaja v ameriških bankah. S tem bi se preprečilo Nemčiji in njenim zaveznicam prosto uvažati in izvažati imovino v Zed. državah. Ker bi bilo potrebno vladno dovoljenje za denarno trgovanje, bi istega dobile samo one dežele, ki so prijazne Angliji in Zed. državam, medtem, kot bi bile Nemčija in njene zaveznice prizadete. Koliko denarja tujezemskih držav je točasno v Ameriki, ni znano. Pred sedanjo vojno leta 1939 ga je bilo $8,400,000,000. --o- Nad 75,000 ljudi se je zbralo pred kapitolom, kjer se je vršil zgodovinski dogodek, ko je bil zaprisežen prvi predsednik Zed. držav za svoj tretji termin. NAD EN MILIJONLJUDI JE GLEDALO PARADO USTOLIČENJA Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Fink, 5164 Stanley Ave., Maple Heights, O. so prinesle vile rojenice 14. januarja zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita. Starša sta člana društva Dom št. 25 SDZ. To je prvi naraščaj za društvo v letu 1941. Naše čestitke ! Štorklja se je oglasila Pri družini Mathew Intihar, 20767 Arbor Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila za spomin zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Dekliško ime matere je bi lo Jean Strekal. Naš poklon! V zadnje slovo Članice društva ColTinwood Hive, št. 283, Maccabees, so prošene, da pridejo jutri večer ob 7:30 v pogrebni zavod August F. Svetek, da izkažejo zadnjo čast umrli sestri Frances Skebe, v četrtek pa naj se ude leže pogreba. Bo jako poučno Pridite jutri večer ob 7:30 v novo šolo sv. Vida, kjer bo am-bulačni oddelek mestne policije razkazoval, kako postopa ob času nezgode z ponesrečenci, kako jim nudijo prvo pomoč, kako jih dene j o v ambulanco in vse drugo. Bo jako zanimivo in vsakdo je vabljen. Nobene vstopnine. Kegljačice vabijo! Kegljačice od društev sv. Ma rije Magdalene št. 162 KSKJ vas vabijo, da v soboto 1. februarja ne pozabite na njih plesno veselico, ki se bo vršila v Twilight Ballroom. Vse članstvo KSKJ in drugo občinstvo je prijazno vabljeno? Nov grob V Charity bolnišnici je preminil po daljši bolezni Frank Pirnat, star 56 let. Stanoval je na 6620 Bonna Ave. Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev, št. 9 SDZ in Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. Cas pogreba naznanimo pozneje. Washington, 20. jan. — Franklin Delano Roosevelt je podal danes svojo tretjo prisego, kot predsednik Zedinjenih držav pred kapitolom ter svečano izjavil, "da je naš trden namen varovati in nadaljevati poštenje in čast demokracije." . Pred množico, ki je štela nad 75,000 glav, je stal predsednik odkrit pred načelnikom vrhovnega sodišča, Charles Evans Hughesom, položil roko na biblijo ter prisegel, "da bo ohranil, varoval in branil ustavo Zed. držav." Tedaj je zaorila številna množica navdušenja in z gromovi-tom aplavzom pozdravila svojega predsednika,- ki je stopil pred narod in spregovoril sledeče besede ameriškemu narodu: "V očigled velikih nevarnosti, kakršnim nismo še nikdar stali nasproti, je na4 trdeji namen darovati in nadaljevati poštenje in čast demokracije. V svrho tega zbiramo dobro voljo in zaupanje Amerike. Mi ne gremo nazaj! Mi ne maramo stati pri miru! Kot Amerikanci gremo mi naprej, v službi za našo deželo, kot je to božja volja. "Danes se dobijo ljudje, ki mislijo, da je bodočnost samo v tiraniji in suženstvu in da svoboda umira. Toda mi Amerikanci vemo, da to ni res. Preroki padca ameriške demokracije so spoznali, da se njih prerokovanje ni izpolnilo. Demokracija ne umira! "Mi vemo, da imamo še dolgo pot pred seboj, da moramo zgraditi še večjo varnost ter dati pri liko in priznati pravico vsakemu državljanu v# pravični meri do bogastva, ki ga more da*ti naša dežela. "Toda ni dovolj, da oblečemo in nasičamo telo tega naroda ter damo nasvete in pojasnila njegovemu razumu. Najsi tudi ostane pri življenju telo in razum, a če bi bila ubita ameriška zavest, bi Amerika umrla. Ta zavest ne veje samo iz naših mest, trgov in vasi, ampak tudi morja, od zasužnjenih in svobodnih. "Včasih preslišimo te glasove od drugih narodov v zahodni he-misferi in tudi od onih preko svobode, ker nam je privilegija naše svobode že tako stara stvar. "In sedaj, v vrtincu naglih dogodkov, je prišel čas za nas, da se ustavimo in se ^pomnimo kakšno je bilo naše mesto v zgodovini, kaj stno zdaj in kaj bo-iz nas." Narod je živahno pritr jeval in godba ameriških mari-nov je zaigrala ameriško himno Nad govorniškim paviljonom je vihrala ameriška zvezdnata zastava poleg predsedniške zastave. Vsi obredi so trajali malo več kot pol ure. Predno se je pripeljal predsednik pred kapi-tol, da položi prisego, je šel s svojo družino v episkopalno cerkev sv. Janeza, kjer je pobožno klonil glavo v tihi molitvi za sve- tovni mir in za obrambo ameriške svobode. Pennsylvania avenija, po kateri se je peljal predsednik iz Bele hiše do kapitola in nazaj, je bila vsa v zastavah in več kot milijon glav broječa množica je navdušeno pozdravljala predsednika, ki je odzdravljal na vse strani. Roosevelt se je odpeljal iz Be-e hiše ob 11:40. ž njim v avtu sta sedela senatorja Rayburn in Barkley. V drugem avtu je bila Mrs. Roosevelt, v tretjem bivši podpredsednik Garner, v četrtem podpredsednik Wallace s ženo. Predsednik je prišel na govorniški paviljon ob 11:53. Ob 11:55 je zavihrala na kapitolu ameriška in predsednikova zastava. Ob 12:10 je bivši podpredsednik Garner zaprisegel novega podpredsednika Wal-iace-a in točno ob 12:11 in pol je položil prisego Roosevelt. Po končanem govoru so Roose-velta obsuli razni odličnjaki in mu čestitali, nakar sta stopila Mr. in Mrs. Roosevelt v odprt avto in vsa povorka se je začela pomikati nazaj proti Beli hiši. V Beli hiši je bila servirana za-kuska za kakih 1000 gostov. Predsednik je sedel v "rdečem parlor ju" s svojo materjo in stricem ter sprejemal obiskovalce. V tem so se pred kapitolom formirale razne vojaške edinice, ki so korakale mimo Bele hiše, kjer so defilirale pred predsednikom, kot svojim vrhovnim poveljnikom, ki je stal na pripravljenem od-ru. Visoko v zraku so pa nad mestom brneli motorji orjaških bombnikov ter vsakovrstnih tipov letala. Mimo predsednika se je vila vojaška sila: oklopni avtomobili, tanki, pešaki, mornarji, marini, konjenica. Med posameznimi skupinami so igrale vojaške godbe. Kdor hoče kupiti fin avto Avtna agentura C. J. Harmon, Inc., katere solastnik in poslovodja je naš rojak, Mr. Louis Pike,- nudi v prodajo fine rabljene avtomobile. Kakor piše časopisje, bo na spomlad primanjkovalo avtov, zato imate zdaj priliko dobiti prav dobrega za nizko ceno. Firma se nahaja na 2926 Mayfield Rd. Lahko pa pokličite Mr. Pika, POtomac 0086 in se bo oglasil pri vas, da se boste pogovorili. Mr. Harmon tudi naznanja, da ni udeležen pri nobeni drugi avtni agenturi, kot tej, kjer je solastnik Mr. Pike. Nove uradnice Podružnica št. 50 SŽZ je izvolila za letos sledeči odbor: Predsednica Frances Kure, podpredsednica Julia Malenski, tajnica Josephine Seelye, zapisnikarica Maymie Marin, poročevalka Betty Gartroza, pregledovalke knjig: Julia Butchar, Mary Kobe, Mary Lausin, rediteljica Rosalia Jerman. r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «4§2*>83 No. 17, Tues., Jan. 21, 1941 Ost proti Jugoslaviji Nekaj časa je ves svet kazal s prstom na Bolgarijo kot prihodnjo žrtev nemške pohlepnosti, ki si hoče podjarmiti ves svet. Hitler je bil trikrat napovedal invazijo v Bolgarijo in trikrat je požrl besedo. Ves Balkan je bil kot v mrzliei in čakal vsak čas prehoda nemških čet preko Donave. Toda vse je ostalo pri starem. Česa se je Hitler ustrašil, ali kaj ga je odvrnilo od nameravanega pohoda v Bolgarijo? Bolgarije same se gotovo ni ustrašil, ker njen odpor bi pač nič ne štel. Morda si Hitler le ne upa v Bolgarijo, ker ni dobil potne vize iz Moskve. Rusija zatrjuje, da se je ni nič vprašalo iz Berlina glede te nemške poteze. To je vse, kar je rekel Stalin v Kremlinu. Če je to omenil le kot fakt, ali je dal razumeti, da naj drži Hitler roke proč od stare ruske prijateljice Bolgarije, se ne ve. Stalin je lisjak in za njegove skrivne načrte ne ve nihče. Samo to vemo vsi, da Rusija sama gleda na Dardanele, proti katerim bi se rad zagnal Hitler. Vprašanje je torej, če bosta na tej točki kdaj zadeli skupaj ruska in nemška bojna sila. Turčija je zagrozila, da bo marširala na bolgarsko mejo tisti trenutek, ko bo Hitlerjev vojak z bojno opremo prišel čez Donavo. Torej vse se je nekaj tednov vrtelo okrog Bolgarije, Rusije, Nemčije in Turčije. Nihče se takrat ni zmenil za Jugoslavijo, ki je tudi sama opazovala sosedo Bolgarijo, kaj bo naredila. Naenkrat je pa zavel drug veter in žarki svetovne politike, ki so prej svetili na Bolgarijo, so naravnali svoje pramene na Jugoslavijo. Kar naenkrat je prišel iz Berlina glas, da bo šla nemška armada preko Jugoslavije in ne preko Bolgarije na Grčijo. In nihče se ni oglasil, ki bi Nemčiji zagrozil z vojno, če bo poslala svoje kohorte Čez Jugoslavijo. Jugoslavija je ostala popolnoma sama, zdaj naj se pa oteplje Nemcev in Italijanov in morda Madžarov in Romuncev in morda še Bolgarov. Sicer v tem času še ni gotovo, če bo Hitler končno res udaril preko Jugoslavije na Grško, toda če misli res udariti potem je logično, da bo šel preko Jugoslavije po Vardarski dolini do Soluna. Res je, da tudi tukaj ne bo imel bogve kako ugodne poti, ker na razpolago bo imel samo eno cesto in eno železnico, kjer bi nemške oklopne čete ne prišle dosti do veljave radi tega, ker se v ozki dolini ne bi mogle razprostreti. Toda vsekakor je ta pot boljša kot preko Bolgarije, kjer je edina pot čez prelaz Šipka. Kaj bo storila Jugoslavija? Tega ne vemo, to ve edino jugoslovanska vlada. Dozdaj se je srečno prerila skozi nevarne čeri in ostala nevtralna. Kaj bo storila jugoslovanska vlada, če bo Hitler zahteval prehod svojim četam preko Jugoslavije? Kot znano, je jugoslovanski narod za Anglijo in Zed. države, torej odločno proti osišču. Sliši se tudi, da je jugoslovanski generalni štab zato, da se postavi Hitlerju po robu, če bi hotel korakati preko Jugoslavije, kot bi bilo to njegovo lastno dvorišče. Jugoslovanska vojska bi se postavila nižje v Srbiji, v balkanskem gorovju, ki se vleče preko Bosne in Srbije v Bolgarijo. Prav za prav bi v normalnih razmerah branila jugoslovanska armada samo eno cesto in eno železnico, ki vodita do Grčije. Drugih cest ni. To bi lahko ubranila z gorskih grebenov ob dolini in na prelazih. Treba bi bilo samo nekaj bomb, ki bi razdrle cesto in železniško progo, pa razstreliti nekaj mostov in nemške mehanizirane čete ne bi mogle nikamor. Toda v poštev je treba vzeti nemško zračno silo, s katero se jugoslovanska ne more meriti. S tem bi najbrže nemška armada razbila jugoslovanske postojanke. Če bi se jugoslovanska armada umaknila v južno Srbijo, da bi tam ustavila Nemce, bi ne mogla dobivati živež in municijo od drugod kot od juga, to je iz Grške. Vprašanje je, če bi se to dobilo, to je, če bi te potrebščine mogla Anglija dovolj hitro pošiljati v Grčijo, ker Grčija sama niti zase nima dovolj. Torej to so razlage za in proti, kot si jih predstavljamo mi tukaj. Jugoslavija, kot vidimo, se ne more zanašati na nobeno svojih sosed, vsaj slišati ni ničesar takega. Resnica je, da bi ji priskočila na pomoč Anglija, če bi mogla. Trenutno tega ne more. Ampak kakor hitro bo pa Anglija spravila s poti Italijane v Afriki, bo šla z armado, mornarico in letali v Grčijo in dalje gori v Jugoslavijo. Potem bo pa druga pela. Torej če bi mogla Jugoslavija vzdržati v tem razmerju, kot je sedaj, vsaj še par mesecev, potem bo rešena. Ko bo moč Italije zdrobljena v Afriki, bo prišla angleška mornarica tudi v Jadransko morje in Jugoslavija bi bila zavarovana od dveh strani, od italijanske meje in od juga. In lahko računamo tudi, da bodo tedaj tudi druge sosede Jugoslavije malo bolj pogumne. Tako bo dala morda svojo armado na razpolago tudi Turčija, ki dozdaj ne obljublja drugega, kot da bo branila svojo mejo proti Bolgariji, da-si je zaveznica Anglije. Če bi res prišlo tako daleč, da se bo izkrcala Anglija na južnem Balkanu in začela prodirati proti severu, da prime Nemčijo od te strani, tedaj je skoro gotovo tudi, da bo skočil s plota tudi lisjak Stalin in se pridružil domači zabavi na račun Hitlerja. Če pridejo Angleži na Balkan, je gotovo kakor je amen v očenašu, da Nemčija napada ne bo vzdržala. Ker napad nanjo ne bo samo preko Balkana, ampak bo v istem času iz Italije preko prelaza Brenner, v istem času iz l Naj dobi zasluženo kazen Ker se do sedaj ni še nihče oglasil in bi kaj protestiral radi tiste hudobe v ženski obliki, se bom pa jaz. Gotovo ste že vsi čitali v časopisih, kako je neka ženska umorila svojega deteta, katerega je tolkla tako dolgo, da je mu-čenček umrl pod krutimi udarci. Samo mislimo si kako grozovite bolečine je moralo prestati to dete predno je umrlo. Komu bi človek primerjal tak osurovino? Niti zveri je ne moreš, ker zver čuva svoje mladiče, kajti Bog ne daj, da bi se jim kdo približal in jim hotel storiti kaj zalega. Videli smo v zverinjakih levi-nje, tigre in druge divje zveri kako so kazale zobe, če se je kdo malo preveč približal kletki, kjer so imele mladiče. Večjega zločina kot ga je storila dotična ženska, si človek sploh misliti ne more. časopisje je pisalo, da je bila pod vplivom alkohola. Ako človeka to upravičuje, potem pa pijanec lahko dela kar hoče in Jahko napravi največji zločin, kadar je pijan in se mu tega ne bo štelo v zlo. Po mojem mnenju to ni noben izgovor, ker v nezavesti gotovo ni bila, ampak pokazala se je okrutna kakor divja mačka in še tista varuje svojega mladiča in ga ne bo kar tako umorila. Apelirala bi na tistega sodnika, pred katerega bo prišla tista ženska, da bi ji dal prav tako kazen in na isti način kot je ona zagrešila nad svojim lastnim detetom — nad svojo lastno krvjo. Električni stol je vse pre-mila kazen za takega divjaka. Tu se vidi kaj naredi alkohol in kaj vse se dogaja v domovih, kjer je ženska .pijanka, kakšni revčki so potem otroci. Nekoč sem vprašala neko napol pijano žensko, kam dene svoje otroke in komu jih izroči v varstvo, kadar gre z doma, je zakričala nad menoj, da me to prav nič ne briga. Povedala pa sem ji, da me briga toliko časa, dokler je v mojih prostorih. Nato pa je rekla, ker si že tako radovedna, ti bom pa povedala. Najprej jih pošteno natreskam in potem pa vržem v posteljo in ko se na jokajo pa zaspe tako. trdno, da sem gotova, da se noben ne bo prebudil do zjutraj. Izvrstna mati si, sem ji rekla, ali bi bila ti vesela, če bi bila tvoja mati tako delala s teboj, ali se še spominjaš kako si se bala biti tepena, še če si res kaj zakrivila, pa ne tako po nedolžnem biti otroke, kakor ti delaš. Povem ti, da zaslužiš, da bi tebe nekdo vsak večer zbičal in te zaklenil v sobo. Vprašala sem jo tudi, kje ima moža in mi je povedala, da vedno ponoči dela. Torej lepo je to, on se trudi, ti se pa vse noči potikaš po salu-nih. Vidite, takih primerov je precej, skoro bi rekla brez števila. Ameriška vlada je napravila največjo napako, ko je dovolila ženskam v salune. Mož zapije samo to kar ima v žepu, a ženski pa pride vse prav, samo da dobi za pijačo in cigarete in je prav tako kot pravi tista pesem: 'še kikelco prodala bom, za sladko vince dala bom . . Moški pijanci so pravi gentlemani proti ženskim pijankam. Kdaj je bil v starih salunih tak hrup, kakor je sedaj in ne samo f o, še po cestah sredi noči ti ne dajo miru in .tulijo kakor divjaki, da te zbude iz najslajšega spanja. ženskam ravno toliko paše vriskanje, kakor kravi sedlo. Nisem proti mirnim zabavam, pa naj bo godba ali ples, ali pa druge zabave, sem pa odločno proti tulenju in vrišču sredi noči, da se sliši kot bi bili med samimi divjaki. Vsak pošten člo-ke hoče imeti ponoči mir. Seveda pa vse tišči tja, kjer lahko delajo, kar hočejo in kar jim pride v pijanosti na misel. Ravno to divjanje pa bo gotovo s časoma zopet prineslo prohibicijo z vsem zlom, samo mogoče v drugačni obliki, pa vem, da si je noben ne želi. Nobena slaba stvar ne traja večno, pa tudi ta ne bo. V Washingto-nu so rekli, da so napravili salune po evropskem načinu. Seveda, pa tam nismo hodili vsak večer pit, kakor hodijo tukaj. Tam smo šli morda vsake tri mesece enkrat in žena je šla le z možem, zato pa tudi ni bilo vidite pijanih žensk ali pa da bi se bile cele trume samih žensk podile od gostilne do gostilne. Ubogi taki možje, ki imajo žene pijanke. Vsak mož se mi smili, ki se trudi dolge ure v tovarnah ali pri drugem delu, a nima nikdar denarja za svoje potrebe. Ni čudno, da je vedno več razporok. Kjer ni otrok, še nekako gre, a kjer so pa otroci, pa ne vedo taki pijanci, kam bi jih pometali, da bi jim ne bili na poti. S tem ne mislim žaliti nobenega gostilničarja, a na vse molčati pa ne morem. Vedno si mislim, da kar meni ne stori dobro, da tudi drugim nečem tega storiti. Naj za enkrat zadostuje. Pozdrav, Mary Modrian. -o- Za srnjaki Piše Fred Krečič ■f nada priskaklja nasproti tista družba srn, ki smo jo ves dan sledili. Ustavile so se in »as radovedno ogledovale kdo neki smo mi. Hitro sem šepnil Jožetu, (kajti še samo on je smel nositi ka-rabinko v gozdu) in mu pokazal kje so tiste srnice. Ko jih je ugledal, je takoj upalil trikrat zaporedoma, še danes mi je uganka kam in kako je meril, da ni ničesar zadel, ko pa jih je imel kot. na krožniku, kakor se je potem Frank izrazil. Joe se je malo izgovarjal, da ni vajen karabinke, ampak to samo radi lepšega, ker ljudje smo pač taki, da neradi priznamo svoje napake. Tako je Joe pel svojo in mi pa po svoje, dokler nismo prišli do avta ter se lepo počasi odpeljali proti domu z enim srnjakom. Takoj po večerji pa sva si s Frankom osvojila sklep, da jo prihodnje jutro ubereva proti domu. Seveda so naju vsi ostali z vso svojo zagovornostjo poskušali pregovoriti, da bi ostala tam še v soboto. Povem vam, da ni vse prigovarjanje nič zaleglo, kajti midva sva bila že pošteno sita petdnevnega pehanja za srnjaki in kar po deset ur na dan s hriba v hrib in v takem snegu in mrazu. Težko sva že pričakovala, da bi se že kaj kmalu znašla v našem ljubem Cleve-landu. (Konec) Tako sem imel pri ognju več kot preveč časa in ker nisem imel že kaj več delati, sem pa pričel moj }unch ogrevati nad ognjem in sem ga počasi spravljal pod streho. Ko sem bil s tem delom gotov in sem zopet naložil drv na ogenj, sem pa začul vriskanje gori v hribu. Bil sem zelo iznenadfen, kdo neki bi to bil. Ker se je pa vriskanje vedno bolj bližalo, sem tudi spoznal, da so to naši fantje in zelo sem postajal nestrpen, ker vedel sem, da kar tako v en dan ne vrišče-jo, komaj sem čakal, da bi videl kaj neki so dobili, da so tako veseli. Kmalu pa so se mi prikazali in takoj sem videl odkje je njih veselje. Na vejah so zopet privlekli lepega srnjaka, ki je bil še precej mlad in katerega je podrl Henry komaj pred dobro uro. Frank je dal kluče za shrambo s poveljem, da odprem in napravim prostor za srnjaka, da bo tam v miru počival, ker nameravajo iti po kosilu' še po enega za Jožeta, zato bomo tam zaklenili (pa ne Jožeta) srnjaka. Dobro uro potem, ko so tudi oni pospravili svoje kosilo in se nekoliko odpočili smo se zopet dvignili in sedaj so pa tudi mene spet naluštali, da sem šel z njimi. Vse popoldne smo hodili, da smo gotovo prehodili kakih 12 V soboto jutro, predno sva odšla, sva posnela še nekaj slik domačih fantov, nato se zahvalila za vso postrežbo in prijaznost, ki sva obojega vžila v polni meri skozi vseh pet dni najinega bivanja tam. Na tem mestu jim ponovno izrekava prav iskreno zahvalo za gostoljubnost. Tako sva lepo počasi pognala proti Clevelandu z dvema krasnima srnjakoma. Računala sva, da se bova spotoma ustavila tudi pri Mr. Grdini na St. Clair Ave., a ker sva se bila v Pitts-fcurgu malo zapeljala, sva mora- pir. la voziti domov po drugi cesti kakor sva prvotno nameravala. Toliko sva se bila zamudila, da sva prišla domov šele ob šestih zvečer. Zdelo se nama je že precej po-,zno in zato nisva hotela nadlegovati Mr. Grdine, dasi sva vedela, da bi bil on vseeno z veseljem vzel kamero in slikal srnjake, kakor je nam lovcem že prej obljubil. Hvala lepa Mr. Grdina vseeno! Tako je bilo najino poslanstvo končano v splošno zadovoljstvo naših fantov in smo tudi še tisti večer nekoliko obhajali pri Franku v ta namen. Končno pa se moram tudi zahvaliti Franku Sirku za družbo in reči moram, da je izvrsten družabnik in lovec. Zato še enkrat vsem skupaj iskrena hvala za vse. Lovski pozdrav vsem našim lovskim tovarišem in prijateljem, •o prinesli svojo kulturo iz svoje stare domovine. To je pravilno, da se vpošteva vse narode, ki so z delom svojih rok napravili Ameriko tako kakršna je danes. Že zadnjič sem bil napisal nekaj o, učiteljih in šolah, zato naj danes ponovno napišem par vrstic s pripombo Shodimo v šolo,!," V tem času sem zopet imel priliko sestati se z učiteljico, Mrs. Josephine Fisher, od katere sem izvedel zanimive reči. Z menoj sta bili tudi Mrs. J. Mihelich in Mrs. F. Mervar. Sestali smo se bili v ljudski knjižnici na St. Clair Ave. in 55. cesta. Tu nam je Mrs. Fisher razložila zakaj se ona tako zanima in zavzema za priseljence, kateri se zanimajo za učenje in ki ga tudi potrebujejo. Povabila nas je v učno sobo, da smo se sami prepričali kakšno je njeno poučevanje, kdo se uči itd. Mrs. Fisher je nadarjena učiteljica, ki poučuje že zadnjih 41 let. To je njen poklic in nič drugega. Zasluži vse priznanje za svoje zasluge. Kdor bi jo hotel poznati bolj natančno bi moral pohajati v njeno šolo. Ona ne pozna nobene stranke, pri njej so vsi učenci enako vredni in enako vpošte-vani. Za svojo osebo moram priznati, da sem veliko zamudil, ker nisem tu v Ameriki nikdar pohajal v šolo. Ko pa sem se razgovarjal z to učiteljico, sem ji pa tudi razložil kaj je bilo največ krivo, da so se naši ro- Ni samo potrebno, da si števanju različnih narodnosti. To je zelo pravična ideja, ki žavljan dežele v kateri si jo je mogla zamisliti šolska potrebno je tudi, da se pri' oblast. Zavedala se je, da je tudi jezika iste dežele. ' vsa ameriška kultura doprinos šem razgovoru z vseh tu živečih narodov, ki so učiteljic?12 so nam stavile tudi vpraša^ar "Zakaj ljudje odnehajo jati v šolo, ko enkrat dobe žavljanski papir?" Tega81*™ telji in učiteljice nikakor''1* morejo razumeti, kajti oflPik: mnenja, da ti državljanske!^ -vice prav malo koristijo, fdvt pa ostal jezikovno nevede'; jes nepoučen o vsem, kar morril h ber državljan vedeti. javil To je sedaj tisto, za W mi zanimajo in vabijo ljudi, ^es pohajali v šole. Tu ni vptiub nja, kdo naj hodi v šolo. f in 1 naj hodi k pouku, ker srt(. Pt potrebni pouka, ker še nel v r vsega o naši novi dopisani Ameriki in težnjah njenih! pa bivalcev, pa naj bodo to lfgre ljenci, ali pa oni, ki so %e]j •>"eni- Lam Mrs. Fisher ne trdi, da !|nesa li samo priseljenci potreb^, uka, ona poudarja in je ž;0g ^ likokrat dokazala, da so % Us so hodili tukaj v šole od Pj / ka, velikokrat manj pijjL^ kot pa priseljenci. Ona f . da poglavitna stvar ni • lge pridobiti si državljanstvo^ pak je treba tudi nekaj v či in znati o tej deželi, pred®1 al: pa je potrebno znati jezit, e r ne samo v govoru, ampa^i I v pisavi. To znanje j^Uut vredno kot denar in to si f^irei biš samo v šoli. Brez teg^lo < nja si revež, pa čeprav imfe bit narja v izobilju. *ih n< Mi smo se vedno izgo^Ve al pred davnimi leti, da je ^love] že prepozno, da bi hodil'-i. le. Mislili smo, da je t°ripra. ževalno, če odraščen čloV^jj , di v šolo. Nikdar nismo fjem Ja To nam dokazuje že ideja kulturnih vrtov, kar nam je dokaz, ... da se vpošteva vse narodnosti milj samo v eno stran. Šli smo m da so tudi vse enakopravne Zopet nekaj o šolah Piše Anton Grdina Prišli so zopet časi, ko se je pričelo vzbujati narodnosti in zanimanje za narode. Vsega tega v prejšnjih časih ni bilo. Vsa ameriška javnost se je pričela zanimati za posamezne narodnosti in videti je, da želi nekoliko več storiti za te narod Naša največja napaka je bila tedaj, ko smo dospeli v Ameriko in se nismo zanimali za učenje ježika, kar bi nam bilo s časom več koristilo kot vsi dolarji. Povedal sem ji, da je skoro sleherni naš rojak nameraval ostati tu samo par let, si nekaj prislužiti in se zopet vrniti v svojo domovino k družini. Navadno pa je rojak vsako leto odložil odhod še za eno leto in se tako privadil tu in v tem času pa tudi že postaral. Priučil se je tekom let par besed, da si je znal kupiti najpotrebnejše in tako mislil, da je to vse kar potrebuje. V tem času so bila ustanovljena naša domača trgovska podjetja (trgovine) in tako so se lahko pogovorili v svojem materinem jeziku. Tako smo zaostali po svoji lastni nerodnosti. Mnogo .je naših dobrih slili kako žalostno in ponife n jaki tako malo zanimali za uče- j no bo za nas, ko nas bodojL J nje in tudi za državljanstvo, j šali koliko let smo že v C ^ kakor tudi za znanje angleške- I želi in ne bomo znali jez'tf s< ga jezika, ki je prav tako po- pa prav malo. Takrat sil at'p trebilo kakor državljanski pa- rikanci lahko mislijo o n* Zam pač hočejo. Mislili si bof1"10 smo leni ali pa zabiti in f bre= noriramo deželo, v katelea Je mo, ker se nam ne vidivko naučiti se jezika te deželf1 Po ni to res sitno in nerodni, ne samo za nas, ampak 1®itrej< naše otroke, ki nam morjem { v pogovoru z Amerika"?la tolmače. | Pripc O tem bi lahko pisal ^edil, dolgo in široko, a ne bolf^sed daj raje poglejmo, kaj s^em n napraviti za v bodoče,|S-muljeno popravimo in ^'Pogn 0 2a r Pobra sem samo. Pred leti smo se izgov da nam učenje ni potreb1 smo pač znali za vsakda' ki 0b] trebo, danes pa bi vam f gl0 S( na srce, da če ima kdo l4nik h lo časa in priložnosti, je |frtrej€ kega potreba, rečem nuj|ipai S( treba, da hodi v šolo, in fekimj nauči, če se nauči s»% n0ga besedi, mu bo to koristil s kf>l uam Ha rlr. i« 1/il_ = ------------"" 1VU1 l.T Ml gg mamic, ki niso šle nikamor iz \ kel sem že, da je tisti, Mfuvar-hiše. ker s« skrhoi« lo ™ revdž, pa četudi denar«! n- Ju Bogat pa je tisti, ki si j4ih bil znanja in čeprav "'fvj. 0 narnih sredstev. Bili % ; d f ko so se naši rojaki post*| j]e " a _ cekini v žepih in so mM ^ °tr v zadnjih par letih, am- j so jim šola in državljanki J J< zadnjih 30 ali več letih, vice nepotrebne, ka iti C. da hiše, ker so skrbele le za dom in se tako niso naučile niti besedice angleščine. Doraščala pa je tudi že tu rojena mladina in je tako lahko tolmačila tudi za starše. Vse to je bilo zamujeno ne pak v zadnjih 30 ali več letih, vice nepotrebne, kajti »fa] kajti zadnja leta imamo svoje lastne šole in še več kakor katera druga narodnost v Clevelandu. Poučevalo se je in se še v | nosti, kakor je storila do sedaj, naših narodnih domovih v različnih delih naše naselbine. To je vse hvale vredno. Toda vse to učenje pa še vse- ves čas po sledu in ko le nismo in vpoštevane. videli ničesar, smo se pa v polkrogu obrnili proti avtu in tako prehiteli dve srni in srnjaka, katere smo prej sledili, že je bila ura krog štirih pop., ko smo dospeli na pot in jo mahali proti avtu. Komaj smo tako hodili kakih 15 minut, "nam pa kar izne- Francije. Belgije, Nizozemske in od severa iz Norveške Tedaj se bo dvignila vsa Evropa proti Nemčiji, ki bo napadena od vseh štirih vetrov naenkrat. Nemčija, pred katero se danes trese ves svet, bo na tleh. Dal Bog in sreča junaška, pa — Zedinjene države ki bodo pri vsem tem igrale glavno vlogo. Danes sem namenil napisati nekoliko o šolah. Hodimo v šolo! V zadnjih par letih sem opazil, kako so pričeli v ameriških ljudskih šolah vpoštevati razne narodnosti. Večkrat sem bil priča pri raznih programih, katere so podali višješolci raznih narodnosti. V vseh teh programih je bilo vselej nekaj vključenega njih lastne narodnosti. To je nekaj podobnega kakor tudi mi Slovenci izvajamo sami zase na naših odrih. Torej tu nam je dokaz o vpo- eno ne odgovarja namenu za kar pišem danes. Ne mislim, da to učenje ni bilo dobro, ampak zato, ker vse to, kar se je dosedaj učilo, ne zadostuje za vse, ki so učenja resnično potrebni. Naučili smo se malo "lomiti" angleščino in s tem (Dalje na 3 strani) Ičlovel iiiiiiiiiiiiiiuiin ; d , K verjamete v^wS&Tkak al' pa ne ^JF*^ illMHIIIIIIIIiHIII ,-- Lahko se zagvišam, dajin jja popolnoma nič slabega |og0ge in da nič ne namigavafl1 jto ^0ra nikamor ne cikam, amp^K jn t štajna od firbcž mi ne dfzdramj da ne bi izbleknil, da b!'tuljeni reč rad videl, kako izgl4 ušl0 iz za prav tista stvar, o kat1evecja ' smo mislili, da je dovolj in da ! Kushlan, da so Ki^t *-a nis klojj Pa že vse znamo. Temu je bila pa Je sam napravil. O, 'f. vse m, tudi kriva naša sramežljivost kovčeve iz Hubbard Rd., |bi prit pohajati v šole, kar je marsika- škove iz Wickliffa, tistei terega našega rojaka-zadržalo 1 ampak o Kushlanovih vztrai od pouka. To je glavni vzrok, da smo zaostali za drugimi in mednarodne pomišljaje P oslab, zato, ker imam z Leotort pal. to v lastno škodo, ki ni samo j izkušnje. Kaj nisva n«fedaj je gmotna, ampak tudi moralna. I koš cvrla na kolomazti? j "Sveta tla so to," svari spremljevalec. "Samo po stezicah hodite, ne kjerkoli. Polna usahle krvi človekove so ta tla Vsak pripoveduje in kaže, kjer je ležal v strelskih jarkih, na katerem hribu je bil, kako se je skrival in bil. Kdo bi vse to popisal? Tam, v knjigi Ivana Matičiča: "Na krvavih poljanah," je popisano vse z grozo in resničnostjo. * Tam doli se vije Soča. Videti je, kakor „ raztrgan belosivi trak. Gorica tam pri njej, kakor bi posejal nekdo breskvine koščice, večje in manjše — tam na kupu, tam zopet raztreseno. Spremljevalec razlaga: "Tista velika vas tam je Loč-nik. Tam so Slovenci. Dalje potem je že mešanica s Furla-ni. Tam preko je Krmin. In vse tisto gorovje — vse to so Slovenci. Deset ofenziv je bilo. Strašne, grozovite. Žrle so žive ljudi. Kdo bi jih opisal. Od 18. avgusta do 11. septembra 1917 je bila najhujša. Bilo je, kakor da je pekel odprl svoja žrela, in mislili smo, da bomo izkrvaveli mi in Italijani. V šesti ofenzivi je padla Kal-varija. tisti hrib tam blizu Gorice. Kalvarija je bil centrum doberdobskih bitk. Trije križi so bili na tem hribu pred vojno. Zato je tam spomenik padlim. Dalje tam vidite Fajti hrib. Torišče bojev, ko je padla Kalvarija. * Pri prvem napadu s strupenim plinom, ki ga je ukazalo nemško-avstrijsko poveljništvo, je zaspalo 250. častnikov in nad 6500 vojakov. Zaspali so, kakor je zapisano na spomeniku na Sankt Miheli. Večni mir jim Bog daj! Na samem vrhu Sv. Mihael čitam na steblu vklesano: "Za ta vrh je bilo 18,900 mož mrtvih, 77,671 ranjenih in 15,-593 pogrešanih. Skupaj 112,-163 mož." "Pogrešanih," je vprašala zraven stoječa gospa, čita-joča statistiko. "So pobegnili?" "Kdo bi razložil," je odgovoril Slavko. "Morda jih je raznesla granata na sončen prah, morda so padli kam in strohneli. Zakaj legitimacije od njih, všite v hlačnem žepu, niso našli. Skriti se kam in zbežati — ni bilo mogoče." "Sto dvanajst tisoč," je ponovila gospa z grozo. "Že izgovoriti to številko ni lahko. In za to kamenje, za ta vrh, je moralo ugasniti sto dvanajst tisoč življenj? Na povelje nekolikih ljudi?" "In sto dvanajst tisoč mater, žena, otrok in staršev je zajokalo in nikdo ni hotel slišati," je dodal nekdo zraven" stoječih. Pred spomeniki dobrovolj-cev, pred muzejem se je oglasila "libera" v slovenskem jeziku. Zdaj triglasilo. Peli so jo trije bivši kurati. In nato "Očenaš." Čudovito zveni slovenska mo- di. Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je te dni zagovarjal neki Lajoš Komaroni zaradi vlomov, tatvin, sleparij in maza-štva. Samo svoji gospodinji v Subotici je pokradel za 5,400 dinarjev vrednosti. Ko so ga začeli zasledovati, je pobegnil v Južno Srbijo ter se je klatil v okolici Skoplja in Velesa. Od nekega lekarnarja v Skoplju je dobil nekako mazilo, s katerim se je potem ljudem predstavljal kot "gospod doktor," ki zdravi vse bolezni. Baje je res ozdravil nekaj ljudi. Na obravnavo je iz Južne Srbije prišlo več revnih kmetov, ki so si tako na druge stroške lahko ogledali svet, ki bi ga's svojim denarjem nikdar ne bili videli. Pričali pa so sko-ro vsi kaj ugodno za dobrega gospoda doktorja. Sodišče je sleparja in vlomilca obsodilo na poldrugo leto težke ječe. —Podražitev koruze je imela med drugim tudi to posledico, da je postala svinjereja nedonosna. Pitanje svinj je postalo predrago, čim so bile cene koruze maksimirane. Prej je bilo na trgu še vedno veliko koruze, čim pa je izšla uredba, so vsi trgovci svoja blago umaknili, ga skrili in ga nočejo prodati, ker trdno upajo, da bo vlada nazadnje le prisiljena dovoliti za koruzo višje cene. Kar pa se koruze dobi, je draga, česar pa svinjerejci ne morejo prenesti, ker se cene svinjam niso za toliko dvignile, če ne bodo izdani pravočasno učinkoviti ukrepi, bo začela svinjereja močno nazadovati, kar se bo neprijetno čutilo tako pri izvozu in na domačem trgu. —Zlatnik v 60 kil težkem somu. Profesor Radovan Prose-nec je za počitnice lovil ribe v Donavi pri Sremskih Karlovcih. Kot navdušen ribič si je ob reki kar najel malo hišico. Kakor poročajo tamkajšnji listi, mu sreča ves čas ni bila naklonjena. Zadnji dan počitnic je še enkrat poskusil tre vrgel trnek v Donavo, čez kaki dve uri pa je velika riba nenadno na vso moč potegnila za vrvico, da bi bila ribiču skoro. palica padla v vodo. Po dolgem boju se je nazadnje profesorju posrečilo s pomočjo drugih čolnarjev ribo spraviti na suho. Bil je 60 kg težak rečni som. Ko so scma razparali, so našli v njegovem želodcu starogrški zlatnik, ki ima veliko starinsko vrednost ,saj je star najmanj 2,000 let. MALi OGLASI Delo dobi kuharica restavrantu. Vprašajte na 390 E. 156. St. litev. IZ DOMOVINE — Svinja reševala svoje mladiče iz gorečega svinjaka. V vasi Blinski kut, blizu Siska je nastal požar. Med drugim je gorel tudi hlev, kjer je bila stara svinja s 6 mladiči. Ko je s strehe že začela padati opeka, je svinja pobegnila iz hleva ter valila za seboj mladiče. Ko je svinja pribežala na dvorišče, je o-pazila, da so trije mladci ostali v;.hlevu, čeprav je bil hlev že ves v plamenu, je svinja1 planila razaj ter nosila iz hleva mladiča za mladičem. Vsakokrat, kadar je prišla žival hleva, j padala nanjo žerjavica, žival pa se je zunaj povaljala po tleh in brž spet odhitela v hlev po drugega mladiča. —Vlomilec, ki je zdravil lju- Za hišno delo Išče se ženska srednje starosti za hišno delo pri dobri družini. V soboto popoldne in v nedeljo ves dan prosta. Poizve se pri L. R. Miller, 1007 E. 61. St. _(18^ DOBER PREMOG! Po zmerni ceni L. R. MILLER FUEL CO. 1007 E. 61. St. ENdicqtt 1032 (22) Službo išče za hišna opravila ženska srednje starosti. Vprašajte na 2977 E. 79. St. (19) Stanovanje se odda obstoječe iz 4 sob. Vprašajte na 6217 St. Clair Ave. (Jan. 16, 18, 21) . MAYTAG pralniki, prenovljeni, v dobrem stanju, se lahko kupijo zelo poceni. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Tues. Fri. Jan.) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse It ijjl Po nemškem izvirniku K. Maya it^Pxxxxxxxmminxxxxiiiimnixxn itttžtttxxxx3 ;#ar osupnil je nad mojo drz-pfio. be:oi> esed silno prestrašil Izpu_ j ^ meso, padlo mi je med 0! T, n agnil sem se in iztegnil jot y -■ - » f Za mesom, kot da ga mis-1 Pobrati q i x M spw, b Popolno gotovo- i Vmel računati>da so X 0brnjene <>a levico. leVnn Sem Se^el z desnico za i li ln de^ Ui^ Dobro! Pazi!" Jk n0ffou ~~~ SUIlek' — -lerme-isti'iil so bili »rerezani, — kijava!?' postavil desno nogo na ramo, se pognal in oddirjal v dolgih Proti izhodu soteske. sem klecnil pri prvem skorajda padel. Noge . otrple od vednega leža- 111 skorajda padel. Noge Ti.ie..zastala P° žilah od .le za življenje moral sem vzdržati. In doK m°ra' to tudi zmora- ^mi skoki sem se poga-za menoj pa je bi-v grobu. Yume so okameneli nad mojo 4 .. Prenenadoma se kar setn napovedo- a Veo^Se jim je zdel° vobče 'p/Z t°rf^0V daleč sem Prihi- 0 df2dr. edaJ šele so se za me-t bitu amiU iz otrPlosti in zag-rle^ ,,s.Jenje' kot da je tisoč vra- f1 llt US'0 lz np^ln k^eveda loH Pa .so vsi Penili za me-j i] nisem se ozrl, nisem ute-moči sem moral napeti, d.,fbi k t ?irajnostnega teka s svo m koPr,ibeŽal d0 Mimbrenja « Ko dve sto korakov bi ta- jejL,°,Slabelimi nogami ne bil u oiAžal usedaj j? kazal, da je res pameten in preudaren. Stopil je izza skale in mi pri-hitel naproti. V desnici je držal svojo puško, v levici pa mojo repetirko, da sem jo lahko kar v teku zgrabil. še spotoma sem mu zaklical: "Ali sta konja kar za skalo?" "Ne. Za prvim ovinkom." "Ne. Za prvim ovinkom." "Koliko korakov?" "Petkrat desetkrat deset." O jej —! Še pet sto korakov —! Tako daleč nisem mogel priti s svojimi otopelimi nogami. Saj so mi že pešale in se tresle. Kaj bi naj storil —? Le kri me je mogel rešiti, indijanska kri —. Ne prelivam rad krvi, pa topot je žal moralo biti —. Lastno življenje sem moral braniti. V skoku sem izdrl dečku puško iz roke, pretipal zaporo, se prepričal, da je puška v redu, pa obstal in se obrnil. Varen sem bil, repetirka je nesla daleč, dalje nego indijanske puške, in povrh sem imel v njej petindvajset strelov. In upal sem, da so rdečkarji v svojem iznenade-nju pozabili puške v taboru. In tako je res tudi bilo. Kriče in krileč z rokami so se v divjem neredu poganjali po soteski, vsem na čelu poglavar in čuVarji. "Stojte! Sicer bom streljal!" sem jim zaklical. Noge so se mi tresle od oslabelosti, pa upal sem, da bom vkljub temu varno meril. Niso se zmenili za svarilo. Na sto korakov so pridirjali. Ni bilo pomoči —. Dvakrat sem ustrelil. Nič ni pomagalo. Na devetdeset korakov sem spet dvakrat ustrelil, še na osemdmeset, na sedemdeset, na šestdeset, vsakokrat po dva strela, — deset krogel sem jim poslal, v kolke sem meril. Deset rdečkarjev je padlo. Drugi so le obstali. "Nazaj!" sem jim spet zaklical. "Sicer vas vse postrelim!" Nič ni pomagalo. Niso šli nazaj. Še dve krogli, še dva rdečka-rja. Dovolj jim je. bilo, obrnili so se. Tudi Mimbrenjo je streljal. Moje krogle so le ranile, njegove pa so bile smrtne, štirinajst ljudi so izgubili v eni sami minuti. Mimbrenjo je bil dober strelec. Nekaj jih je obstalo v varni oddaljenosti, drugi pa so hiteli v tabor, najbrž po puške in po konje. No, preden so se vrnili, sva bila že daleč —. Le eden sam je dirjal dalje v s|epi, besni jezi, — poglavar. Tulil je ko divja zver in vihtel v levici nož, edino orožje, ki ga je imel pri sebi. Desnico sem mu pi-estrelil pred nekaj dnevi. Neprevidnost je bila in nepremišljenost, kar je počenjal, prava blaznost. Silno je bil razburjen. Kar je bilo tudi popolnoma umljivo. Še pred nekaj minutami mi je grozil z vsemi mogočimi mukami, povedal sem mu, da mi ničesar ne more, mu povedal celo zelo nedvoumno, da mu bom ušel, in ušel sem pred njegovimi očmi, iz sredine tabora, mu onesposobil tucat ljudi za boj, — toliko sramote naenkrat, to je bilo preveč za njega. Njegova Čast je bila v nevarnosti, izgubil bi jo, nikdar več bi se ne smel pokazati v zboru sta-rejšin, če ni popravil, kar je zagrešil. Te misli so ga oslepile, da ni videl, ni pomislil, kam drvi. Njegovo življenje je bilo v mojih rokah. Treba je le bilo, da sem dvignil puško —. Pa nisem ga hotel ubiti. Ni bi- tisti, ki nekaj Šteje in v tistih Časih tudi ni bilo veliko ali pa sploh nobene razlike med državljani in nedržavljani. Danes pa se je v tem pogle du veliko izpremenilo, kajti danes je državljanski papir skoro več vreden kot pa znanje jezika, kar pa ni rečeno, da ni potrebno tudi znanje jezika, če bi imeli oboje, bi potem prav brez skrbi živeli tukaj, ko z neznanjem jezika živimo bolj boječe. Mnogi bi ne trpeli pomanjkanja, ki ga sedaj trpe in marsikaterega težkega dela bi se lahko izognili, če bi bili vešči jezika. Tukaj je rod, ki za svoje rojake tako skrbi, da nikdar ne opravljajo težkih del, ampak jih mesto njih opravljajo drugi tujezemci — Slovani, ta rod pa pohaja v šole. Morda bo kdo rekel: "Grdi-na je znorel. Kaj bom sedaj na stara leta hodil v šolo?." Le malo počakajte, pa vam bom vse pojasnil. Rečem vam samo to, da če bi ta ali oni poizkusil z učenjem samo parkrat, bi se mu učenje tako priljubilo, da bi se učil z velikim veseljem in bi gotovo imel tudi uspehe. (Dalje prihodnjič.) -o- Na Doberdobski planoti Gorica ... Na uho mi zveni slovenska govorica. Zazdi se mi, da sem v Ljubljani. . . . Avtobusi čakajo. Na Doberdobsko planoto bodo zdirjali z nami. Avtobusi beže. Gledamo skozi okna. Prostranstvo se vžpenja polagoma vedno višje, vedno bolj kvišku. Valovi hribov, gorovja valove okrog nas. Soča blesti v sma-ragdnozelenem svitu, koruza raste, breskve zore . . . Na najvišji hrib, 604 m visok, Sv. Mihael (St. Michaele zdaj), se vzpenjajo avtomobili. Z vseh strani se nam režijo črne ka-verne . . . Na vrhu smo. Kakor nekakšna terasa je Sv. Mihael, izravnana pred vhodom v ogromno kaverno . . . Na tej terasi je muzej in razni spomeniki. Visok, okrogel spomenik stoji tam. Ves je graviran z imeni. Čitam: "65 dobro-voljcev, odlikovanih z zlato medaljo, padlih v čast in ponos domovine." Dalje je spomenik — razstr.eljen top. Zopet drugi tam ovenčan s trnjevim vencem. Italijanski je napisano na njem, da je v čast "Dobrovolj-cu, Splitčanu Francescu Ris-mondu di Spalato, ki je padel za domovino, boreč se, da bi postal Split italijanski." Nehote se nam vsem vstavlja vprašanje: Kako druge države časte junake" — Kako jih ča- že po nosu te poznajo človekov značaj ocenjujejo zdaj tudi že po nosu. Velik nos,' pravijo novi "učenjaki," pomeni dober značaj. Po značaju slabi ljudje imajo majhne nosove. Če je gornji del nosu boljjgti naša Jugoslavija? razvit od konca, so duhovne lastnosti močnejše od čustvenih. Ljudje močne volje in precejšnje nestrpnosti imajo orlovske nosove, potlačen nos priča o neiskrenosti, vihravosti in zvijačnosti. Oster nos dokazuje prepir-ljivost. Dolge nosove imajo ljudje, ki jih radi vtikajo v tuje zadeve. Debele nosove nosijo ljudje, ki so nagnjeni k gmotnim skrbem in jim<e. lili j j. j lili j ii ilifržff3 HEnderson 0628