Poštnina plačana
v ?o*ovi:,ii.
leto lx. $tro. 159.
u uubiioni. v nedeljo 11 imun 19Z7.
Cena Din Z
Izhaja vsak član popoldne, Uvzemii nedelje In praznike. — InseratJ do 30 peth a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Dint večji loserati petit vrsta 4.— Din; nodce,, poslano, izjave,  reklame,  preklici   beseda  2.—   U-n.
Popust po dogovora faseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za tnozenr/tvo 420.— Din
UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličjei — Telefon 2304.
Uredništvo: ?XnaHova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Zatrta komunistična revolucija na Dunaju
Včeraj ves dan in danes vso noč do jutra so besneli krvavi poulični boji. — Vojaštvo iz province le danes dopoldne premagalo upornike in sedaj je vlada
gospodar situacije. — Več sto mrtvili, na tisoče ranjenih.
Kako so se razvijali dogodki včerajšnjega dneva - Justična palača je pogorela do tal. - Brezuspešni pomirjevalni poskusi socijalisticnih voditeljev. - Vedno novi poulični boji. -Dunajsko vojaštvo je odpovedalo in deloma prešlo k vstašem. - Z avtomobili so pripeljali na Dunaj polke iz drugih mest. -Danes zjutraj se je razvila naRingu srdita bitka. - Vladne čete so premagale vstaše in jih potiskajo v predmestja. Splošna stavka
Ljubijjana, 16. julija.
Že včeraj popoldne smo na kratko javili v posebni izdaji »Slovenskega Naroda«, da je izbruhnila na Dunaju nenadoma in povsem nepričakovano delavska revolucija, koje obseg in značaj se trenutno še ne da ugotoviti. Po prvih vesteh in po doslej znanih poročilih se da sklepati, da ne gre le za običajne demonstracije, marveč da im^io dunajski dogodki važnejše politično ozadje ter da bodo rodili, ako se avstrijski vladi ne bo posrečilo upostaviti reda in miru, dalekosežne posledice in spremembe na krmilu av* striiske republike. Napetost med vla* do, v kateri imajo večino krščanski sociialci z zveznim kanclerjem dr. Seiplom na čelu, ter med socijalistično opozicijo so se po zadnjih parlamen* tarnih volitvah, ki so se vršile 24. apri* ]a 1927., se je le še povečala, ker sta iz vtlilnega bo i a, ki je bil tokrat izredno oster, obe skupini skor-j enako močni. Socialistična opozicija je onemogočila v novem parlamentu vsako delovanje, tako da je napetost od dne do dne naraščala. Socijalistični Dunaj ie bil v ojstr- i nasprotstvu z vlado in se zato ni čuditi, da so de* monstracije zavzele tako velikanski obseg in se spremenile v krvavo revo* Iucijo. V kateri smeri se razvijajo dogodki, danes še ni znano, ker je Dunaj od včeraj popolnoma odrezan od ostalega sveta in ni mogoče dobiti o nadaljnih dogodkih nikakih točnih in zanesljivih pomočil. Očividno funk* cijonira le še radio postaja, a še ta zelo neredno.
Ozadje krvavih dogodkov
V Ssbattendorfu na Gradisčanskeni se je vršilo januarja zborovanje avstrijskih frontnih borcev, nemške nacijonaLne organizacije, ki je organizirana popolnoma po vojaškem sistemu. Istočasno pa so sklicali svoje zborovanje v Schattendorf tudi socijalni demokratje s svojo obrambno zvezo. Med obema skiipmama je prišlo do spopadov, a dočlm so se socijalisti omejili na vzklikati je in psovanje, so fašisti oddali na nje tudi več strelov in ubili nekega invalida in 9-lefcnega dečka, 20 ljudi pa ranili.
Dne 5. lulija ie pričela pred dunajskim sodiščem razprava proti trem obtožencem, katerim Je državno pravdništvo dokazalo, da so streljali. Razprava je imela vseskozi politično obiležje. ki se je zlasti pokazalo v četrtek zvečer, ko je bila izrečena razsodba. Vsi obtoženci so bili namreč oproščeni. Umevno Je, da je razsodba izzvala velikansko ogorčenje med delavstvom.
Prvi nemiri in spopadi
Zvečer ob 6., ko je zapuščalo delavstvo tovarne, so se začelj zbirati pred sodno palačo velike množice, ki so z napetostjo pričakovale razglasitve sodbe. Policija si je prizadevala, da vzdrži red in miT ter je že vnaprej ločila obe sovražni skupini. Še predalo je bila razsodba razglašena, je prišlo med socijalisti in, nadjonalisti do prerekanja in manjših incidentov, ki pa niso imeli nikakih resnejših posledic.
Velikansko razburjenje pa se je polastijo množice, ko je bila okrog pol 10. zvečer razglašena oprostilna razsodba. Nacijomali-sti so začeli prirejati manifestacije in poveličevati oproščene morilce, socijalisti pa so jih ogorčeni zavračali in začeli groziti. Obe skupini sta nato skušali prirediti demonstracije po mestu. Iz predmestij so prihajale vedno nove množice tako da se je bilo bati resnih nemirov. Močni oddelki policije so po brezuspešnem prizadevanju, da bi razpršili množice, blokirah' vse ulice, ki vodiao k sodni palači in nato rinili množice proti sredini mesta. V Votivskem parku je prišlo med demonstranti in policijo do prvega krvavega spopada. Množice so se po kratkem pretepu razpršile, vendar pa so se manjši nemiri ponavljali vso noč.
Vest o oprostitvi schattendorfskih morilcev se je bliskovito razpršila po vsem Dunaju in je vzbudila med socijalisti enim delavstvom nepopisno ogorčenje. Dozdevno so ta moment izkoristili razni komunistični agitatorji, ki so razburjenje med delavstvom Ie še bolj podžigali, češ da je vplival na porotnike in sodnike sam dr. Seipel. Komunisti so širili med delavstvom letake s pozivom na odpor, a tudj socij ali stična »Ar-beiter Zeitung« je objavila oster protest proti tej razsodbi.
V petek dopoldne so posebni kurirji izdali na vsa podjetja poziv k generalni stavki. Kmalu po 10. je začelo delavstvo korporativno zapuščati obrate in tovarne ter odhajati na ulice. Policija, Id je bila vso noč v pripravljenosti, je bila napram velikanskim množicam brez moči. Iz predmestij pa tudi iz okolice so prihajale vedno večje množice, tako da se ie morala policija na vsej črtj umakniti.
Napad na justično palačo
Na ulici je ogorčenje množic vidno naraščalo. Ko so demonstranti videli, da jim hoče policija preprečiti nadaljni pohod po mestu, so naravnost podivjali. Ko pa je policija segla po orožiu. so množice pobesnele. Policija se je umaknila v justično palačo in skušala zabraniti dostop. Po kratkem boju pa so množice vdrle v palačo, razbile pohištvo, zmetale vse spise skozi okna, palačo pa zažgale. Gasilcev, ki so hoteli požar pogasiti, množice niso pustile blizu. Socijalistični Schutzbund je skušal pomirjevalno vplivati in je z orožjem v roki res napravil pot za gasilce, ki so nato začeli z reševalno ak:ijo. Vendar pa se Je moral umakniti tudi Schutzbund in razjarjena množica je palačo vnovič zapalila.
J u-tirna palača je pogorela do tal in je popolnoma razrušena* Demonstranti so skušali zažgati tudi parlament, kar pa se jim ni posrečilo.
Panika med prebivalstvom
Položaj je postajal vedtno resnejši. Iz vseh delov mesta so prihajala poročila, da korakajo v centrum močni delavski oddelki ter da napadajo množice vsa državna in tudi privatna poslopja. Redakcije meščanskih listov, zlasti pa redakcijo in tiskarno krščansko socijalne »Reichsposte« in »Wie-ner allgemeine Zeitung« so demonstranti popolnoma demolirali, razbili vse tiskarni-ške stroje, poslopja pa zažgali.
Prebivalstva se je polotilo nepopisno vznemirjenje. Trgovci so v bojazni pred napadi trgovine že v prvih popoldanksih urah zaprli, mnogo ljudi pa je v paničnem begu zapustilo Dunaj na avtomobilih in vozovih ter se umaknilo v provinco, pa tudi preko bližnje češke in madžarske meje.
Nastop vojaštva
Prve oddelke policije so demonestranti takoj razorožili. Ko pa so prišla močna ojačenja, je prišlo na Ringu do krvavega klanja. Demonstranti so vdrli v justično palačo in jo zažgali. Ob 3. popoldne je vlada odredi.a, da mora nastopiti vojaštvo. Vsa dunajska garnizija je bila takoj alarmirana in poslana na ulico. Pred vojaštvom so se demonstranti v prvem hipu umaknili, kmalu pa zopet znova navalili proti parlamentu, rotovžu in Bugtheatru. Nastop vojaštva je demonstrante še bolj razburil. Ko je začelo vojaštvo streljati v množico in so padle prve žrtve, je nastala na ulicah nepopisna panika. Po daljšem boiu je vojaštvo potisnilo množice izpred sodne palače in zasedlo dohode k parlamentu in rotovžu. Ob 4. popoldne so se -demonstranti nekoliko razšli, spopadi v postranskih ulicah pa so se nadaljevali.
Splošna stavka
Demonstrantom se je pridružilo skoraj vse -dunajsko delavstvo. V vseh podjetjih in tovarnah delo od včeraj popoldne počiva- Tekom popoldneva ie bil ustavljen
tudi obrat cestne železnice. Le mestna elektrarna je še poslovala do danes zjutraj. Tudi železniški, brzojavni in poštni uslužbenci so se pridružili stavku iočim, prvi pa so proglasili stavko tipografi, tako da včeraj popoldne in danes ni Izšel na Dunaju noben list. Železniški promet je od sinoči ustavljen.
Oelavska vlada na Dunaju?
Ob 5. popoldne se je sestal ministrski svet. Seje se }e udeležil tudi direktor dim. policije dr. Schober. Vlada je bila napram nemirom brez vsake moči, ker je bila policija preslaba, na vojaštvo pa ni mogla računati. Ob 7. zvečer se je zglasila v vladnem predsedstvu 20 članska deputacija demonstrantov ter zahtevala takojšen odstop dr. Seipla, policijskega ravnatelja dr. Schaber-ja ter celokupne vlade. Obenem je deputacija izjavila, da je bil* med tem osnovana že nora delavska vlada, ki je prevzela oblast. Kdo je sestavil to vlado, vsled prekinjenih zvez ni mogoče ugotoviti.
Odmevi v francoskih listih
— Pariz, 16. julija. »Le Journal« poroča, da so dogodki v Avstriji z zvezi s propagando priključitve Avstrije k Nemčiji.
Socijalistični »Populaire« zaupa popolnoma v moč delavskega razreda Avstrije, ki je izvrstno organiziran in ima prvovrstne voditelje.
Komunistična »Humanite« poroča, da v Avstriji ne gre za organizirano revolucijo, marveč da je upor delavcev spontana reakcija proti reakciji avstrijskih nacionalistov in klerikalcev.
Ukrepi Seiplove vlade
— Pariz, 16. julija. (Radio). Preko Bratislave poročajo z Dunaja, da je zvezni kancelar dr. Seipel takoj ,ko so se pojavili prvi nemiri, prepovedal vsa zborovanja. Prepoved pa je ostala brez uspeha, ker so bili demonstranti v ocividni premoči napram policiji in neodločnemu vojaštvu. Tekom popoldneva je bila sklicana seja šefov vseh parlamentarnih skupin, kateri je prisostvovala tudi celokupna vlada, direktor policije, generalni ravnatelj pošte in vsi drugi važni državni funkcijonarii. Na seji se je razpravljalo o ukrepih, ki naj jih podvzame vlada, da nemire uduši. Socijalisti so nastopili proti temu, da bi se pozvalo na pomoč vojaštvo, naglašajoč, da bi to duhove še boli razburilo. Ker pa vlada m videla nobenega drugega izhoda in so tudi vsi pomirjevalni poskusi socijalisticnih poslancev ostali brezuspešni, je bilo proti večeru izdano povelje za nastop vojaštva. Ministrski svet je od včerai opoldne v parmanen-ci. Tekom noči je dr. Seipel ponovno kon-feriral z zastopniki socijalistov, obenem pa je stopil v stiks tudi z vsemi zastopniki inozemskih držav ter ukrenil vse potrebno za njihovo varnost. Iz province vsled pre-kinjenja vseh zvez z Dunajem doslej ni nikakih poročil. Izgleda Pa, da v provinci ni prišlo do nikakih nemirov ter da je ostal revolucionarni pokret omejen le na Dunaj.
Splošno se sodi, da revolucija ni delo avstrijskih socijalistov, marveč da gre za akcijo komunistov, ki so skušali izkoristiti trenutno razburjenost delavstvo in vprizoriti državni udar. To zlasti potrjuje dejstvo, «la so rsi socijalistični voditelji skušali pomirjevalno vplivati na množice ter da je socijalistični Schutzbund z orožjem nastopil proti demonstrantom.
Posvetovanja diplomatov na
Bledu
— Bled, 16. julija. Zunanji minister je danes vse dopoldne konfariral z na Bledu navzočimi zastopniki tujih držav, zlasti dolgo z ameriškim poslanikom na našem dvom g. Princem. Smatra se, da so se te konference tikale predvsem revolucionarnih dogodkov na Dunaju.
Zmaga vladi zvestih čet
Poklicani z aeroplani so prispeli   izvendunajski   polki danes ponoči z avtomobili na Dunaj in po srditih uličnih bojih premagali vstaše
Bratislava, 16. julija. Iz Bratisla: ve so sinoči organizirali poročevalsko službo z Dunajem s pomočjo aeropla: nov. O polnoči je bila proglašena v vsej Avstriji generalna stavka. Usta\y: Ijen je ves železniški, poštni in, brzo* javni promet, a tudi delo v vseh privatnih £ odjetjih počiva. Promet z Avstrijo je popolnoma ustavljen. Po polnoči niso prispeli iz Avstrije nobeni vlaki več, a inozemski vlaki vozijo samo do avstrijske meje.
Glasom zadnjih poročil je danes avstrijska vlada zope* gospodar položaja. Revolucijonarji so bili po celo: nočnih bojih razpršeni. Le v pred: mest jih se še nadaljuje manjši nemiri, ki pa so zgolj lokalnega značaja.
Po informacijah potnikov, ki so prispeli danes z aeroplani z Dunaja v Bratislavo, se je vršil v zgodnjih jutranjih urah na Ringu, ki je spreme? njen v strelne jarke, med vstaši in vojaštvom srdit boj. Dunajsko voja--štvo, ki je bilo včeraj popoldne posla: no v ho nroti revolucijonarjem. '3 odpovedalo in jc večinoma prešlo k upornikom, drugi pa so zapustili svo* ja mesta in odšli domov. Radi tega so bili uporniki do zgodnjih jutranjih ur absolutni gospodarji Dunaja, ker je bila policija napram njim brez vsake moči in se sploh ni smela pokazati na ulici.
Po posebnih kurirjih z aeroplani je vlada pozvala na pomoč vojaštvo iz Gradca in Salzbrga, ki so ga pre= peljali v rekviriranih avtomobilih v prvih jutranjih urah na Dunaj. lroja* štvo je prodiralo skozi predmestja proti centrumu, kjer so se utaborili
in zabarikadirali uporniki. ffm Rtngu se je razvil med obema frontama sr* dit boj. .Va obeh straneh so padale ročne granate in se je streljalo s strojnimi puškami. Po skoraj enournem boju so se morali uporniki umakniti, dočirn e vojaštvo zasedlo vsa važnejša me" sta v centrumu in od tam sistematično prodiralo proti predmestjem.
Tekom današnjega dopoldneva so dospela iz province nada lina vojaška ojačenja, tako da se splošno smatra, da je revolucija zatrta in da ne ho prišlo več do resnejših nemirov. Manjši boj v predmestiih kamor prodira vojaštvo, se še nadaljujejo.
Število žrtev, ki so jih zahtevali včerajšnji in nocojšnti nemiri, še ni ugotovljeno. Po dosedanjih vesteh je bilo 400 mrtvih in nad 1200 ranjenih. V parlamentu, na rotovžu in v Burstheatru so urejene zasilne bolnice, kjer obvezujejo ranjence.
— Berlin, 16. julija. Ob 12. (radio). Krvavi dunajski nemiri so zahtevali doslej 400 .do drugih vesteh celo S0O mrtvih in 2000 ranjenih. Justična palač*, je popolnoma pogorela. Tiskarno in redakcijo klerikalne »Reichsooste« in raznih nemško-nacijonalnih listov so demonstranti popolnoma uničili in zažgali. Železniški promet je opolnoči popolnoma ustavljen. Danes dopoldne ie Dfdiei-ja skupno z vojaštvom potisnila demonstrante iz centruma mesta, poulični boji pa se še vedno nadaljujejo. O polnoči je bila proglašena generalna stavka. Vse telefonske in brzojavne zveze *. Dunajem in z Avstrijo sploh so prekinjene.
Ves promet z Avstrijo ukinjen
V Avstrijo in iz Avstrije ne vozijo nobeni vlaki — Tudi poštni, brzojavni in telefonski promet je prekinjen. — Zadnje zveze
z Avstrjo
— Ljubljana, 16. julija. Danes do: poldne je bil popolnoma ustavljen ces lokupni železniški promet z Avstrijo, tako na progi preko Jesenic kakor tu: di preko Maribora in Prevalj. V Av* strijo in iz Avstrije ne vozi noben potni'ki in noben tovorni vlak. Pro= metni oddelek ljubljanske železniške direkcije je izdal ob 9.30 odredbo, da se ima do nadaljega ustaviti z Avstrijo ves potniški, prti jaški in tovorni pro* met. Postaje ne smejo sprejemati ni: kakega blaga za Avstrijo. Med potjo se nahajajoče pošiljke se morajo ustaviti in dati pošiljalcem na razpo: lago. 2e snoči so se morali iz Maribora vrniti vsi potniki iz Ljubljane, ki so nameravali potovati v Avstrijo.
Tudi telefonski in brzojavni promet je ustavljen. Zadnja brzojavka iz Av* stri je ie prišla v Ljubljano okrog 7., istočasno ie odšla tudi zadnja brzo* javka iz Ljubljane v Avstrijo. Tele: fonska zveza je bita prekinjena že poprej. Mogoči so bili danes zjutraj samo razgovori s Celovcem, kjer pa še manj vedo o dogodkih na Dunaju kakor pri nas.
— Maribor. 16. julija. Od 8. ure zv. so prekinjene z Avstrijo vse zveze. Danes je vstavljen tudi ves železniški promet Iz Avstrije ne prihajajo nobeni vlaki. Iz Jugoslavije preko Maribora so odpeljali sinoči v Avstrijo samo oni vlaki, ki so bili prijavljeni avstrijski železniški upravi do včeraj cb 10. zvečer. Danes vozijo vlaki samo do državne meje, kjer morajo avstrijski potniki izstopiti. V bližnje kraje, kakor Gradec
itd. nadaljujejo potovanje z avtomobili, mnogi pa sc vračaio nazaj v Maribor, \ier čakajo na nadalini razvoi doenii-kov. Glasom poročil iz Spilia ie biia o pol no Ji proglašena generalna stavka. Vsi dunajski listi so danes izostali.
Oeputacija Kranja v avdijenci pri
— Bled. 16. julija. Krnlj je danes dopoldne sprejel deputacijo «bčin~keca sveta m»«-sta Kranj. (Kakor poroča današnje >,lu!r->«,
je ljubljanski nMiitnl rvlbor ilrlf II preprečiti za prihodnjo nodeljo razpisane občinske volitve na ta način, da bi se razpustil sedanji občina1: i >vet in imenoval vladni komisar. — Op. ur.)
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so rotirali: Dunaj 801.50, Berlin 13.515.   Milan 310, London Newyork 56.80, Pariz 223. Prasa 16&60, Curih 10.95.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13 denar, Milan 28.27125 blago, Pariz 20.34 denar, London 25.225 denar. Newyork 51&50 derar. Berlin 123.30 denar, Praga 15.305 denar. Dunaj 73.. 15 denar.
Trst: Beograd 32.30. London $9,20. Newyoik 18.35, Pariz 71.85. Prtj* 54.40. Curih 352.
iskrenost sporazuma med V. Vuki-čevićem in 4r. Korošcem
Beograjska »Reč« o obojestranski iskrenosti V. Vnldćevića in dr- Korošca« — Nejasnost vladne politike. — Snubljenje SDS
od strani V. Vnldćevića
Beograjska »Reč« od 15. t. m. se bavi v posebrjem članku z izjavo min. predsednika Vukičevića, da temelji njegov sporazum z dr. Korošcem na obojestranski iskrenosti.
Med drugim pravi: Na podlagi česa misli g. Vukičević, da je iskrenost obojestranski, je njegova tajnost. Doslej vsaj nihče, ki je imel posla s klerikalci, 1$ prihajajo v politiko z jezuitskimi pojmi in jezuit, moralo, ni došel do prepričanja, da sta lojalnost in iskrenost neka njihova vrlina. Njegovo zatrjevanje o ooojestranski iskrenosti more biti točno samo v slučaju, ako je min. predsednik mislil reči, da je na obeh straneh iskrenost ali doza iskrenosti enaka, kar bi pomenjalo, da jezuitizem v »paktu prijateljstva« ni enostranski.
Ta možnost bi izgledala morebiti komu tudi verjetna, ker so stvari, po katerih bi se moglo sklepati, da tudi Vukičeviču niso baš nesimpatični politični običaji Lojolinih gojencev. Vukičević n. pr. danes graja prejšnje sporazume, ki so bili zgrajeni »na prevari«. Eden takih sporazumov je bil baje tudi Uzunovičev aranžma z dr. Korošcem, v katerem je sodeloval tudi sam gosp. Vukičević, o katerem ni znano, da bi se takrat upiral. In potem slučaj z naprednim blokom, ki ga je na svojem zborovanju v Otočcu pred nekoliko tedni omenil Sv. Pribičević. Isti g. Vukičević, ki je danes srečen, ker je na podlagi »obojestranske iskrenosti« mogel zaključiti »prijateljski pakt« s papisti, je skušal v Sloveniji ustvariti fronto vseh naprednih strank in frakcij proti dr. Korošcu. In ko pri tem ni uspel, se je obrnil do klerikalcev, da jih podpre proti svojim neusojenim zaveznikom.
V resnici je to dokument o čudnem pojmovanju lojalnosti, vendar pa bi bilo pogrešno smatrati ga kot dokaz za Vukičevičev jezuitizem. To so samo dokazi za njegov politični diletantizem, — njegov, njegove vlade in mspirator-jev te vlade. In ne samo dilentatizem! Ta vlada sploh ne ve, kaj hoče, niti ni v stanju najti neko politično smer, na kateri bi ostala vsaj od zore do mraka. Najboljši dokaz za to je baš njena »politika« napram klerikalcem.
G. Vukičević je v aprilu našel gotovo koalicijo z g. Korošcem. In ko je dobil mandat za sestavo vlade, je bilo prvo, kar je storil, da je razbil to kombinacijo. Kakšne pobude so ga pri tem
vodile in kakšne cilje je imel, še danes ni jasno. Nadaljna njegova politika, v kolikor je sploh imela neko smer, je iskala zaslombe pri naprednih elementih v Sloveniji, in ideja o naprednem bloku ni našla samo pristašev in aktivnih propagatorjev v širokih vrstah radikalne stranke, temveč tudi v vladi sami in v samem Vukičeviču, ki jo je skušal nekaj časa uresničiti, iščoč za to sporazuma z nekaterimi uglednimi predstavniki SDS. Toda čisto nenadoma in brez vidnih razlogov je, kakor je v aprilu opustil sodelovanje s klerikalci, sedaj opustil idejo o koncentraciji naprednih strank. Napredni kurz, v kolikor je v zmešnjavi vladne politike sploh mogoče govoriti o nekem kurzu, se je zamenjal z diametralno nasprotnim kur-zom sodelovanja s papisti. To je kurz v roku dveh, treh mesecev.
Kdo more z ozirom na to med Slovenci verjeti, da v Beogradu vedo, kaj hočejo? Kdo more verjeti v resnost vlade, katere šef izroča deželo despotiji duhovniških organizacij in njihovemu izžemanju ter govori, kako je s tem osvobodil Slovenijo, da bi prenehala biti pastorka. Prenehala zato, ker je klerikalna stranka sklenila sporazum z Vukičevičem in ker so ji zagotovljeni neki resori v vladi! Kajti ta stranka je po besedah g. Vukičeviča, ker predstavlja momentano večino, predstavnica Slovencev in zadovoljiti njo pomeni zadovoljiti Sloveidjo. Toda. ali nimajo potem prav radičevci in njihovi hrvatski zavezniki, ki vprašujejo: »Kaj je s Hrvatsko in Hrvati? Ako prestane biti Slovenija pastorka, ko postane njena najjačja stranka »integralni del vladne večine«, ali ne velja isto tudi za Hrvatsko in ali danes Hrvatska po logiki min. predsednika ni tudi pastorka? Ali ne bo ostala toliko časa pastorka, dotoler ne bo vzel Vukičević tudi St. Radića v vlado? itd. itd.
In na drugi strani: ali dr. Korošec ne bo imel prav. da kriči proti krivicam Beograda in da svojim pristašem pro-poveduje. da so pastorki v tej državi, čim bo njegova stranka iz katerihkoli razlogov postala v vladi nemogoča? G. Vukičević ne ve, ko govori o slovenskem »pastorku«, kaj govori. Meče okoli sebe besede, ne da bi se zavedal njihovega pomena. Toda ne samo, da ne ve, kaj govori, on niti ne ve, kaj dela!
Pisane zgodbe iz naših krajev
Tragedija treh muslimanov« — ▼ode porabijo Sarajevčani.
Te dni so se kopali v Vardarju trije muslimanski mladeniči Mustafa, Nevzad in Joje Sali iz Skoplja. Že so se okopali in pričeli oblačiti, ko je Mustafa še enkrat skočil v Vardar. Naenkrat pa se. je pričel potapljati. Krik-nil je na pomoč, nato pa izginil v valovih. Nevzad je brez pomisleka skočil v vodo na pomoč svojemu tovarišu. Zašel je v globino in prijel Mustafo okoli pasu. Toda Mustafa se je pod vodo tako nesrečno oklenil Nezada, da slednji ni mogel plavati in sta oba utonila. Joja Sali je vse to gledal z brega in videl samo še vodne mehurčke, ki so se dvigali z dna reke. Prevzel ga je tak strah, da je zblaznel. Trupli obeh ponesrečenih mladeničev so našli na istem kraju, kjer sta utonila.
V selu Bečevici. gružanskem srezu, se je nedavno osnovalo spalno društvo. Njegov ustanovitelj, neki Streten Pau-nović. je pozval te dni ostalih 11 članov, naj si po pravilih društva izberejo odbor. Za predsednika se je imel izvoliti oni, ki bo spal najdelj, za podpredsednika oni, ki bo spal nekoliko manj in tako po vrsti vsi ostali odborniki. Člani tega društva so večinoma obrt-
Društvo zaspancev« — Koliko Grozen zločin ljubosumne že:
niki, kar je naiboljši dokaz sedanje brezposelnosti. Člani so šli spat ob 8. zvečer in so nekateri vstali šele čez dva in tri dni. Najkasneje je vstal Šele četrtega dne čevljar Radislav Švabič, ki je spal 96 ur. S tem svojim činom je postal s polno pravico predsednik fa-moznega društva zaspancev.
Sarajevčani porabijo dnevno 7 milijonov litrov vode. Človek bi v prvem trenutku mislil, da so Sarajevčani sami abstinenti, toda policijska kronika priča, da se vode raje izogibajo, kadar gre za to. da si ugase žejo. Od te ogromne množine vode je porabijo največ za pranje kuhanje, zamakanje vrtov in le majhen del kot pitno vodo. Nekateri tudi trde, da porabijo precej vode za razredčenje špirita, toda dokazati tega ne more nihče.
V Bosni "-dada že skoraj ves mesec velika vročina in se je zato v Sarajevu pojavila bojazen, da bi usahnili studenci, iz katerih črpa mestni vodovod. Mestna uprava je sedaj objavila komunike, da se sarajevskim abstinentom ni treba bati, da bi ostali brez vode, ker ima Sarajevo enega najboljših vodovodov v celi državi. Vodo Črpajo iz 180 vrelcev in so bazeni stalno prenapol-
njeni. Vsi vrelci so hermetično zaprti, tako da nimajo spremembe v atmosferi nikaiktegav pliva. Vod& je čista in zdrava in ima kljub peklenski vročim komaj 4* Celzija. Voda je pravzaprav snežnica. Vsi izvirki leže pod Jahorino, kjer se čez poletje topi sneg. Voda pronica skozi zemeljske razpoklhie v podzemske dupline, kjer se zbira in nato zopet prihaja na kan.
w
V sredo zvečer se je odigrala v Sarajevu v hiši profesorja Rendjeja krvava drama. Pri profesorju je služila maia, zelo lepa Vikica Urenoviča, ki je prej služila pri sarajevskem inšpektorju dela Želimiru Atanackoviću, stanu-jočem eno nadstropje višje v isti hiši. Soproga Atanackoviča je bila izredno ljubosumna na služkinjo Vikico, za kar pa ji dekle ni dajalo povoda. Ko je bila ( v sredo Vikica z malo profesorjevo I hčerko sama doma, je okoli 9. zvečer 1
planila v stanovanje vsa razjarjena Jelena Atanacković, odvedla malo profesorjevo hčerko k sebi v stanovanje in pozvala tudi Vikico, naj gre ž njo v spalnico. Čim je služkinja vstopila, je Jelena navalila na njo. vrgla jo je na tla ter ji skušala izpraskati oči. Ker jI to ni uspelo, je potegnila iz nedrij nož in začela mahati ž njim po dekletovi glavi. K sreči se je nož kri prvem udarcu skrivil tako, da ostali udarci niso mogli povzročiti preglobokih ran na glavi. Ko ji je prizadela kakih 20 ran po glavi in rokah, je Jelena pobegnila iz stanovanja. Na vpitje služkinje so prihiteli sosedje, ki so jo odpeljali v bolnico. Atanackovičevo soprogo je policija aretirala ter jo komaj ubranila pred ogorčeno množico, ki jo je hotela linčatl Zdravstveno stanje služkinje Vikice je zelo težko. Ako bo ostala živa, bo imela popačen obraz.
Komisija prometnega ministrstva je končala delo in se vrnila v Beograd« — Musilov projekt     je definitivno odklonjen, drugi se še proučujejo. — Z zgradbo se še ne prične letos.
— Beograd, 16. julija. Posebna komisija strokovnjakov, ki je imela od prometnega ministra nalogo v terenu proučiti projekte, nanašajoče se na železniško zvezo Slovenije z morjem, se je po lOdnevnem kornisijonernem ogledu povrnila v Beograd ter predložila prometnemu ministru obširen protokol s svojimi predlogi in izvedenskimi mnenji. Komisija je definitivno odklonila takozvani Musilov projekt za proso Kočevje - Brod na Kupi - Srpske Mora-vice. Situacija kaže. da se bo komisija še dalj časa bavila z drugimi variiantami in nI izključena kaka nova kombinacija. Vesti, da se prične z gradnjo te važne proge od Kočevja proti morju že začetkom meseca septembra, so preuranjene in zasledujejo predvsem volilno-agitaciiske namene.
Komisija je prispela v nedelio 3. julija v Ljubljano ter se je zvečer v posebnih salonskih vozovih, ki so obenem služili kot spalni vozovi, odpeljala v Kočevje, ^eboj je vzela več v Ljubljani najetih privatnih avtomobilov. Komisijo so tvorili: vpokojenj generalni direktor državnih železnic inž. Babović kot predsednik in kot člani profesor inž. Vas kovic, načelnik promet-
nega ministrstva inž. D i m i t r i j ev i Ć, vseučiriški profesorji Alačevič in Lu-k a č e v i ć iz Zagreba ter inž. Marko-v i č iz Beograda, kot izvedenec geolog je bil komisiji pritegnjen univ. prof. K o c h iz Zagreba. Prometno ministrstvo ni vpošte-valo želje slovenskih interesiranih krogov, da se v komisijo pozove kot izvede aec-geolog univ. prof. dr. Hinterlechner.
Iz Kočevja je komisija v avtomobilih pregledala ves teren, ki prihaja v postov pri raznih projektih. Najpreje je pregledala Kiodičevo progo Kočevje - Stari trg - Mo-ravice, nato Musilovo progo Kočevje-Brod na Kulpi - Moravice, končno najnovejši Zupnekov projekt Kočevje - Čabar - Delnice. Iz Kočevja je komisija nato krenila v avtomobilih na Novo mesto, odnosno Stražo - Toplice in je proučevala zvezo Novo mesto - Kočevie. Iz Novega mesta je krenila preko Gorjancev v Crnomeli ter proučevala nato teraso Crnomelj-Ogulin. Končno se je komisija vozila z drezino od Delnic do Ogulina in študirala vprašanje priključitve postaje. Začetkom tega tedna se je komisija vrnila v Beograd.
Sport
Nedelja v znamenju sporta
Jutrišnja nedelja poteče v znamenju sporta. Na programu so vsakovrstne sport* ne prireditve, nogomet, lahka atletika, pla* vanje in kolesarstvo. Glavno zanimanje je zlasti osredotočeno na gostovanje slo« vitega dunajskega profesijonalnga kluba WAC.
WAC — Ilirija
Danes (v soboto) gostuje WAC proti Iliriji. WAC je najstarejši dunajski klub, ki uživa velik renome in igra v dunajskem nogometu odlično vlogo. V Ljubljani na* stopi s svojo prvo garnituro, v kateri igra pet znanih in reprezentančnih igračev, med temi Durrschmidt, dalje Pepi Schnei* der, ki slovi kot najboljši tehničar Du* naja, znana sta tudi prodorna napadalca WaIzhofer in Huber, a vratar Feigl uživa mednarodni sloves. Ilirija postavi svojo kompletno gardo proti gostom in ver« jetno je, da nastopi tudi njen trener \Va* na. Tekma, ki obeta lep sport, se prične ob 15. na igrišču Ilirije. — Jutri igra \VAC proti ljubljanski reprezentanci, ki nastopi v sledeči postavi: Erman — Pleš, Beltram. Zemljak, Dekleva, Lado — Ča=» mernik, Erman, Čebohin, Oman, Doberlet.
Dvomatch Ljubljana — Zagreb
Na igrišču ASK Primorje na Dunajski cesti se vrši lahkoatletski dvomatch Ljub* Ijana — Zagreb. Za ta dvoboj vlada med našimi športniki veliko zanimanje, saj se je Ljubljana Zagrebu v lahki atletiki silno približala. To dokazuje tudi lanskoletni izid dvomatcha Ljubljana — Zagreb v Zagrebu z 82 : 60 točkam v korist Za. greba. Upravičeno pričakujemo, da bo ju* trisnja medmestna borba napeta in da bo* do povodom mitinga postavljeni novi re* kordi. Nastopi elita naših najboljših lah. koptletov. Tekmuje se v 14 disciplinah, dopoldne in popoldne v sedmih. Tekmo«
vanja se prično dopoldne ob 10., a popoldne ob 15. Vstopnina: sedeži 10, stojišča 5, mladinske vstopnice 3 Din.
Plavalna tekma na Ljubljanici
SK Ilirija priredi jutri v nedeljo ob 14. na Ljubljanici veliko propagandno medklubsko tekmo v plavanju, umetnih skokih in waterspoIu. Tekma se vrši na prostoru LSK. Za to tekmo, ki je prva po preteku dveh let, vlada veliko zanima* nje; svojo udeležbo sta prijavita poleg Ilirije tudi ASK Primorje in Ljubljanski Sportski Klub. Program tekmovanja, ki smo ga že objavili včeraj, je zelo pester in obsega 12 točk. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani ali neverificirani člani, ne glede nato, da so člani kakega kluba ali ne.
Kolesarska dirka
V nedeljo ,b 13. se vrši na progi Ljubljana km 1 na Dunajski cesti, obrat pri km 32.2 v Blagovici, cilj v Domžalah, velika kolesarska dirka kot prvi termin kolesarskih dirk. Dirke so kvalifikacij* skecfa značaja.
Avtomobilska in motorna dirka
na Ljubelj
Predpriprave za drugo dirko in oce* njcvalno vožnjo avtomobilov in motoci* klov na Ljubelj, ki se bo vršila v nedeljo dne 14. avgusta t. 1., so v polnem teku. Tozadevne propozicije so konfcnoveljavno izdelane ter se dobe v tajništvu Auto* kluba.
Oficijelni trening sc bo vršil v nede* ljo dne 7. avgusta led 9. in 12. uro m med 14. in 19. uro. Razen tega 11. in 12. avgusta med 14. in 19. uro popoldne. Za avtomobiliste, ki želijo razen v zgoraj na=» vedenih dneh trenirati, je izdal Autoklub Sekcija Ljubljana posebne legitimacije za trening nad podlagi katere je mogoče ne* moteno voziti do državne meje. Za vsako poizkusno vožnjo na Ljubelj je torej treba vzeti s seboj legitimacijo za trening ter vsa druga oblastveno predpisana izkazila.
Legitimacija se mora na zahtevo pokaza, ti kontrolnim org-anom ter je prestop me. je dovoljen samo v toliko, kolikor je za obračanja vozila to neobhodno potrebno. Legitimacije se dobe med uradnimi ura. mi  v  tajništvu Klnba.
Prijave za tekmo sprejema tajništvo Avtomobilskega klnba do 1. avgusta t. 1., z dvojno prijavnino pa do 9. avgusta t. i. ter daje vsak čas vsa potrebna poja*, nila.
žBetežnica
Koledar. S Dane*: Sobota. 16. julija 1927; kat ol i čini: Marija dev. Kann.: pravoslavni: S. julija, Jakint. &
Jutri: Nedelja, 17- julija 1927; katoličani: Aleksij; pravoslavni: 4. talija, A miri.t.
Današnje prireditve. Družabni večer s koncertom na Taboru. Nogometna tekma W. A. C. . Ilirija «>o 18. na igrišču Ilirije.
Prireditve v nedelj«. Sport: W. A C. - Ljubljanska reprezentanca. — Lahkoatletski dvomath Ljubljana-Zagreb. — Plavalna tekma na Ljubljanici.
Dežurne lefcarae.
Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg; Ku-ralt, Gosposvetska c
Tržne uent v Ljubljani
Malokedaj letos je bil na sobotni ljubljanski trg tak naval, kakor danes. Xi trgu niso bili samo domači kupovalci, marveč tu H veliko število kupovalcev iz rseh gorenjskih letovišč, z Bleda, Kranjske gore. Rate] in Jesenic Ljubljanski trg postaja polagoma centrala za dobavo zelenjave in sooivja našim gorenjskim letoviščem. Tudi Zagrebčani so pokupili mnogo zelenjave.. Nekaterim Življenskim potrebščinam so se cene povi. šale, drugim pa znatno znižale. Podražilo -o je meso ra 2 Din pri ker. Krah se je ■spol pocenil iu je odpadel povišek za 50 par. '/.<-lenjava se je v šiplošnem pocenila. Podražil se je grah. dalje stročji fižol in >e drago; pocenil pa se je novi krompir; nodnje cerje je še dra^o. Čresenj danes na tr^u ni bilo več. Izredno mnosro je bilo Še borovm>. Danes je bil trg naravnost poplavljen i lenjavo. Tržne oene so sledeče:
L Mesni izdelki: meso v mesnicah '20 (preje IS), na trgu: I. vrste "20 (preje IS), II. 17 (preje 15). III. 9—13 (stare cenei, - -levje meso I 22.50. II 20, prašičje moso T 2">.
11. 20_20.r;o, slanina na drobno 21—24, ni debelo 23. mast 24—25, Sinka 30—33, pr«-kajeno meso I. 30— 32.50, II. 25—27 !S0. pokajena slanina 25—28, pol prekajene kranjske klobase 3*2—35. snihe kranjske 50.
II. Perutnina, divjačina io ribe. Piščanci 12.50_22.50, kokoši 25—35. petelini 25 do 40, race 25—35, domači zajec 10—3 >, Divjačine na trgu ni. Cene ribam so etahi~.
III. Mlečni izdelki. Mleko 2.50—3, surovo maslo 44, čajno maslo 50—56, maslo 40, jajca eno 1—1.50.
IV. Kruh. Cene kruhu so ee znižal«\ Beli kruh 0 (preje 6.50), črni fi (5.50) in rzeni 5 (5.50). *
V. Sadje. Nova jabolka 6—8, hruške 6 do
12, oranže, ki jih je mak) in skoraj nič 4, fige 12, smokve 16, češplje 8—10, fresnje 6—8, mareke 16—20, slive 7—8, breskve 16—20, maline 7—7.50, liter borovnic 2.50 do 3. -T
VI. Hlevski izdelki. Moka »t. 0 5 50- 6, st. 1 domača 5-25, štev. 2 banaska 5.25, >tev. 5 5. Uev. I 4-50, ješprenj G—7. ješpronu • 12, koruzna moka 3—4, p5?ni?ni zdrob 4.50, ajdova moka I 7, II. 6—7, ržena moka 4.50, fižol ribničan 400 Din q, prepelica r 425, grah 430—50, leča 700—900.
VIL Zelenjava in gobe. Glavnata salata
3— 4, štmenata ealata 3—4, ajserica 3—4, endivja 5—6, zgodnje zelje 2—3, rdeče
lje 4—5, kislo zelje 6 (preje 3), ohrovt 2— , karfijol 8—10, kolerabe 2—3, špinača 5—6 (preje 6—7), paradižniki 8 (preje 10—-12), kumare 4—5 (preje 8), kumare za vki$a\a-nje 15, grah v strodju 2—3, (preje 1.25—3), luščeni grah 6 (preje 2.50—4), strožji fižol
4— 7 (preje 8), Čebula 3—4 (preje 5), češenj
5— 7, novi krompir 1.50 do 2 (preje 3—5), repa 3—4, korenje 2, peteršilj 2, zelenjava za juho 2, zelena paprika 32.
Županske volitve v Celju
Snoči se je vršila prva seja novrizvo-Ijenega občinskega sveta, na kateri se je izvršila volitev novega župaaa in podžupana. Seje se je udeležilo vseh 33 občinskih svetnikov. Kot najstarejše! odbornik ;e sejo vodil dr. Juro tirašovec, ki le takej rd-redil volitev župana ui podžupana. Izvedena sta bila za župana radikal dr. AJoiz.j Goričan, za podžupana Pa klerikalec dr. Ogrizek, ki sta dobila po 20 illfffr Demokrat] in socijalisti so oddaj prazne glasovnice.
}Hngo Betiauer;
— Pojdite v Alhambro. vzemite sedež čisto spredaj in videli boste toliko lepili nog, da vam bodo oči kar izstopile iz kotlin. Tam imajo sedaj same ameriške koristinie.
Fatty se je uljudno zahvalil, poklical autotakso in se odoelial v svoj hotel, kjer je stopil takoj k vratarju.
— Povetje mi. kje bi dobil človek v tem meglenem Londonu Dar čednih deklet. Nikakih ameriških koristinj, marveč nekaj domačejra, toda ooštine-ga. Veste, sem namreč slikar in rabim par dobrin modelov iz poštenih hiš.
Portir je najprej dobro ogledal poklonjeni bankovec, ali ni morda ponarejen, ker ni bil vajen tako visokih napitnin, nato pa je nekaj časa pre-udarial.
— Pojdite nocoj v Govent Garden. Tam je nocoj veliki o<Denii večer. Našli boste tam najodličneišo londonsko družbo. Tam ne bo manjkalo lepih in finih žensk, toda ali vam bodo hotele iti za model, tega vam pa ne morem redi.
Fatty se je vrgel v frak, v katerem je izgledal kot predsednik kakega najbogatejšega trusta in naiel v Covent Gardenu celo ložo.
In res. V loži in v parketu so bile prekrasne ženske, lene ženske v vseh barvah in formatih. Lične, vitke, impozantne, junonske, take, ki so imele svitle lase rdeče pobarvane in take, ki so si rdeče lase pobarvale črno, žene s slonokoščenimi rameni in celimi trgovinami draguliev.
Nesporno najlepša ženska v tej družbi je sedela v sosedni loži, toda Fatty je po slikah v Časooisiu kmalu spoznal ženo ameriškega veleposlanika, ki je sedel skromno za nio in je prav kar izrazil svoje nedooadanje nad tem, da je Tannhauser prišel peš na oder, mesto dia bi se pripeljal z labodjo priprego.
Med glavnim odmorom ie stopil Fred Holme v ložo veleposlanika in se predstavil. Njegovo ime s oridevkom »generalni tajnik Henry Garricka« je delalo čudeže. Veleposlanik mu je krepko stisnil roko ter ga predstavil svoji ženi, ob enem pa povabil, nai ostane pri njem v loži.
Henry Garrickov generalni tajnik! Tu je treba previdnosti. Le ena Oarri-okova beseda m sedel bi kot poslanik
v Madridu ali morda celo v Budimpešti!
Fred Holme je hotel takoj k svojemu ciliu.
— Gospod veleposlanik, hotel bi tukaj v Londonu spoznati nar lepih mladih deklet. Prosim, ali mi hočete pri tem pomagati?'
Mrs. Evelyn Lavvrence. soproga veleposlanika je bila za to takoi navdušena. Ni dvoma. Fred Holme se hoče poročiti! To je bila m vsekakor sijajna partija! Ob enem pa izredna priložnost, izvršiti najbolj ženski poklic — ljubezensko posredovanje.
Gospa je takoj namignila svojemu možu, ki je prav kar hotel nričeti s svojim razlaganjem, naj molči.
— Veselilo me bo. gosnod Holme, ako se boste udeležili iutri oopoldne naše čajanke. Tam boste imeli priliko, da se seznanite s par srčkanimi damami.
In res se je zbrala na čajanki soproge ameriškega veleposlanika cela vrsta prav lepih žen in deklet. Naravno je, da se je zanimal Fred samo za dekleta, ki so bila zastonana v treh dražestnih eksemplarih. Devetnajstlet-na Muud Holborn, hčerka nekega v Indiji umrlega generala, in dve sestri, Blanche in Rose.  iz zek) odlične, a
obubožane rodbine. Njuni stariši so že davno umrli. Živeli sta Dri sorodnici, vdovi Countess of Parmoor.
xMaud. devetnajstlet. blondinka, s srčkanim topim nosičkom. m ganljivo nedolžnimi očmi je bila res nad vse ljubka in Fred se ji je kmalu približal. Pripovedoval ji je o Ameriki, poslušal njeno pripovedovanje in naivnost, ki je odsevala iz njenega govora, ga je kar navdušila. Med razgovorom jo je po daljših ovinkih direktno vprašal, kakšen mora biti mož. ki bi ga ona poročila.
Maud je oblila rdečica, povesila je svoje nedolžne oči in tiho odvrnila:
—- V prvi vrsti bi moral biti zek> bogat. Vse drugo se najde potem samo od sebe
Fredu se je dozdevalo, kot da ga je nekdo polil z mrzlo vodo.
— Draga gospodična Holborn, bogastvo samo še ni sreča...
— O. to vem, treba ga ie res imeti, je nadaljevala nato Maud in se san javo zazrla v daljavo. — Veste, kadar se bom poročila, mi mora mož takoj prvi dan zapisati velik del oremoženja. Nočem, da bi se mi godilo tako, kakor moji sestrični Bassy. Zaljubila se je v nekega bogatega moža in ko sta bila
dve leti poročena, je on vsled neke ponesrečene spekulacije izgubil vse svoje premoženje. No, Da ona ie imela še srečo v nesreči. Spoznala ie nekega bogatega moža iz Sidneva, se na hitro roko ločila in ž njim poročila. Toda vsaka nima take sreče, da bi takoj našla druzega.
Fred se je zakocal na kaviarju in se takoj nato obrnil k sestram Rose in Blanche. Ena je bila osemnajst, druga pa dvajset, obe krasni, niuna medsebojna ljubezen je vplivala dohrodejno in prijetno. Navadno „ sta sedeli tesno druga ob drugi kakor oni znani mali zeleni Dtički.
DomaČica je obema namicrnila, da bi bil Fred Holme siiama Dartiia in da naj bosta žnjim radi tega oriiazni in uljudni. Cez Četrt ure ie Fred že vedel, da igrata obe Chopina, da obožava ena Longenfellowa, dočim je Shaw obema preveč frivolen in da znata slikati cvetlice.
Fred je samo mimogrede omenil ženjtev, nakar je Blanche, starejša smeje prrpomnila, da bi se za to le težko odločila, ker se nikakor ne bi hotela ločiti od svoje sestrice. Rose. mlajša, je prirrjevaJno prikimala. Tudi njej je bila vsaka misel na to. da bi morala živeti ločeno od sestre, močna.
96
MA
08
preureditev Hansi ust
Tlakovanje središča Ljubljane. — Popolna preureditev Kan-grešnega trga. — Mnogovrstna cestar, dela. — Zakaj se ne regulira in tlakuje Masarykova cesta i>red glavnim kolodvorom?
Kljub slabim časom se Ljubljana pola- | ograjo, kar bo brez dvoma napravilo oko-
goma širi in modenrzira. Na njeni periferiji se pojavljajo kolonije novih malih hišic, ki so jih zgradili večinoma srednje premožni ljudje, nove ulice in ceste nastajajo., v mestu, kjer je promet največji, pa se po načrtih marljivega mestnega gradbenega urada popravljajo in pretlakujejo mnoge ceste in ulice.
Načrti za modernizacijo in olepšavo Ljubljane, izdelani pod bivšim gerentskim svetom, se uresničujefo nadalje, dasi pod novo mestno upravo ne več v takem obsegu, kakor bi bilo želeti.
Sedaj se vrše že nekaj časa dela za asfaltiranje Knaflieve. Beethovnove in Gledališke ulice. Asfaltirati bo treba v teh treh ulicah okoli 4000 ra2, kar bo veljalo okroglo 1,080.000 Din, pri čemer pa niso všteti stroški za ureditev raznih podcest-nih napeljav, vodovoda, plina, betonskih kanalov za kable, kanalizacije itd. Deloma se vrši že betoniranje In v kratkem se bo pričelo tudi z asfaltiranjem. Tako bo središče Ljubljane od pošte do Tivolija že letos povsem nanovo preurejeno in bodo nove moderne ulice res v ponos mestu.
Pretlakovanje Dunajske ceste od Gajeve ulice do Figovca je bilo pred dnevi končano. To delo je izvršila mestna občina v lasmi režiii na račun države, ker je Dunajska cesta državna. Pretlakovanje se v večjem obsegu ni moglo izvršiti, ker ni bil od strani države dovoljen večji kredit. Kadar se bo preuredil tudi ostali del Dunajske ceste, od Figovca do železniškega prelaza in dalje, kar ie spričo kotanjaste-ga tlaka že nujno potrebno, bo tudi ta cesta napravila prijaznejši vtis. zlasti še. če se bo z nasadi dreves ob strani odpravila sedanja enoličnost od kavarne «Evxope» dalje proti severu.
Popolnoma se bo letos preuredil Kongresni trg, zbirališče naših cerkvenih procesij, manifestacijskih zborovanj in narodnih slavnosti. Kakor znano, bo na gornjem koncu Kongresnega trga postavljen spomenik sv. Trojice, ki so ga prenesli tja izpred kavarne »Evrope•> Ves Kongresni trg bo tlakovan z bazaltoidom, t. j. s posebno betonsko zmesjo, katere vrhnjo plast tvori prvovrsten cement, zmešan s trdnejšim peskom iz bazalta, granita, kremena itd. Pripravljanje te zmesi zahteva posebno pozornost ter ie patentirano. Tlakovana ploskev Kongresnega trga bo imela obliko šahovnice. Tvori'e jo bodo štiriogla-te svetle ploskve, obrobljene s temnim trakom. Dela so že oddana, običajna betonska dela bo izvršila domača tvrdka Dukić. vrhnjo plast pa bo izdelala neka češka tvrdka, ki ima pravico do Izvrševanja tega patenta. Kongresni trg bo že letos gotov. Urejajo se že oodcestne napeljave in nanravlia nova kanalizacija. Tako bo Kongresni trg kot najlepši med vsemi trgi v ponos našemu mestu.
Ureditev Vegove ulice med Rimsko cesto in Kongresnim trgom se letos še ne bo izvedla
Regulacija Cojzove ceste je že končana In prav posrečena. Tu bodo napravili na obeh straneh še poldrug meter širok ba-zaltni hodnik.
V Trnovem je občina v bližini konjušnice regulirala Jeranovo ulico ter izvedla v delu Karurjove ulice novo kanalizacijo. Pred dramskim gledališčem je za razširjenje Igriške ulice odstopil g. Luckmann del vrta ter napravlja sedaj občina novo lično
lico gledališča prijaznejšo.
Še letos se bo tlakoval del Kolodvorske! ulice, ki veže Dalmatinovo in TavČarievd ulico s Komenskijevo z drobnimi kockami«, tako da se ne bo več prenašalo blajjo iz nekdanje Blatne vasi na že tlakovane ulice.
Pražakova ulica in .del Slomškove ulice«, v kolikor še ni tlakovana, se bosta med Resi j evo in  Dunajsko cesto  tlakovali z bazaltoldom.
V šeotpeterskem delu mesta se bo uredila in razširila Škofja ulica že letos. Po dolgotrajnem večletnem pogajanju s* je namreč dosegel s šentpeterskim župnikom sporazum, po katerem se odstopi del žup-niškega vrta za razširjenje ulice, zato pa napravi občina v župnikovo veselje in zadovoljstvo okoli vsega ostalega sveta Schillingovega beneficijata lično ograjo.
Izvršila so se tudi razna manjša dela. Delajo se novi hodniki v Ravnikarjev! ulici, v Gosposki ulici so se podaljšali do Križank, in uredili se bodo hodniki tujdi v Slomškovi ulici, v kolikor še niso urejeni. Ker so se na vseh straneh mesta zgradile nove hiše in hišice, je nastala potreba novih komunikacij. Treba je napraviti «ove ceste in ulice; občino čaka še mnogo dela.
Popolnoma pa počivata preureditev in. tlakovanje Masarvkovvve ceste pred glavnim kolodvorom, ki se je pričelo lani pod bivšim gerentskim svetom. Južni del ceste od Resljeve do bližine Miklošičeve ceste je bil že lani tlakovan, od odstopa bivšega gerentskega sveta pa ni delo niti najmanj napredovalo. Masarvkova cesta bi se imela preurediti in tlakovati z denarjem kal-drmlnskega fonda. Vršile so se že štiri licitacije za oddajo teh del in sicer prva lanj 18 oktobra, zadnja pa letos 21. maja. Nobene teh iicitacij ni odobrilo ministrstvo za javna dela in končno se je ponudila mestna občina ljubljanska, da prevzanje dela v lastno rejžijo. Odgovora seveda doslej Še nobenega ni prejela. Ako ne pride v najkrajšem času od ministrstva za javna dela primeren odgovor, je izključeno, da bi se nameravana dela letos izvršila, ker je treba prej še oarjaviti 300 vagorjrov granitnega materijalai V zvezi z vp/rašanjem tlakovanja Masaryksove ceste je tudi tlakovanje severnega dela Resljeve ceste, ki bi se Istotako moral tlakovati ?9 prispevki iz kaldrminskega fonda že leto»s.
Da bi se kdaj pobrigal za to stvar dosedanji ljubljanski poslanec dr. Korošec se še ni čulo. Za take stvari ni časa, če tudi je baje prisrčen prijatelj min. predsednika V Vukičeanca. Kdo se bo brigal za ljubljanske ceste, ko pa je veliko boli prijetno hoditi v francoska letovišča im modrovati pri minKstrskih banketih o volilnih zmagah?
Dejstvo je, da si je znal prejšnji ge-rentski svet pravočasno, preskrbeti sredstva iz kaldrminskiega fonda kakor tudi izvršitev določenih del. da pa je vsa tozadevna akcija ias-tala. ko so pričeli na magistratu in v vladi zopet odločevati klerikalci. Stvar ne gre naprej, ker jo zavlačuje beograjska vlada, s katero so klerikalci po lastnih trditvah* v najboljših prijateljskih zvezah, in Masarvfcova cesta bo letos bržkone ostala, kakršna je.
Upajmo, da bodo volitve prinesle raz-Čiščenje tudi v tej zadevi in da bo bodoči ljubljanski občinski svet z napgedno večino nadaljeval še bolj uspešno pod bivšim gerentskim svetom započeto akcijo za modernizaciio la olepšavo Ljubljane.
Sprejem gojencev v Kmetijsko
oio na Grmu
Specijalna živinorejsko-poljedelska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev za šolsko leto 1927-28, ki se prične začetkom novembra t- 1.
&ola. ki se je preosnovala v specijalno kmetijsko šolo, je urejena kot doslej in ima dva oddelka: 1. celoletno šolo, ki traja eno leto in je pripravna za kmetske sinove iz vse ljubljanske oblasti, tudi za one iz vinorodnih kra;ev in 2. zimsko šolo, ki je namenjena samo "'za učence iz nevinorodnih krajev, zlnstj za Gorenjce in traja dve zimi po 5 mesecev, skupaj torej 10 mesecev.
Celoletna šola ima pred zimsko to veliko prednost, da učenci tudi praktično izvršujejo vsa dela v gospodarstvu po naukih, ki jih slišijo v šoli.
Učenci imajo na zavodu *so oskrbo in so vedno pod strogim nadzorstvom.
Sprejemni  pogoji so sledeči:
a) starost ne manj kot 16 in ne več kot 22 let.
b) moralna neoporečnost.
r) telesno in duševno zdrav.
č) z uspehom dovršena osnovna šola. Učenci se dele na državne in privatne. Državni učenci se šolajo na državne stroške (brezplačno), privatni pa na lastne stroske-Preskrbnino, ki jo plačujejo privatni učenci določa kmetijsko ministrstvo. Za letos znaša 150 Din mesečno za sinove kmetskih starcev. 300.— Din mesečno za ostale.
Državne učence izbirajo posebne sreske komisije. Prosilci za državna (prosta) mesta morajo na podlagi razglasa sreskega poglavarstva v določenem roku predložiti svoje prošnje sreskim poglavarstvom, ki povabi/o nato prosilce k pregledu. Prošnje izbranih prosilcev se preko Velikega župana f. red lože ravnateljstvu šole. ki izmed njih sprejme dve tretjini vseh prosilcev kot državne (brezplačne) učence, ostale pa odkloni oziroma jih priporoča za sprejem v druge šole. Vsi sprejeti državni učenci morajo biti sinovi kmetovalcev iz ljubljanske oblasti in se morajo njih stariši zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domaČem posestvu. V obratnem primeru morajo povrniti državi vse stroške šolanja. Državni učenci dobivajo šolske potrebščine od zavoda.
Privatne  (pLačujoče)     učence sprejema
ravnateljstvo šole na podlagi razpisa v listih direktno in je vlagati prošnje za plačujoča mesta naravnost pri ravnateljstvu šole do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. domovnico, 2. krstni list, 3. zadnje Šolsko izpričevala, 4. zdravniško izpričevalo o telesnem in duševnem zdravju, 5. nravstveno izpričevalo. 6. izjavo starišev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja oziroma v 6luČaju predčasne, neutemeljene zapustitve zavoda povrniti državi stroške šolanja. 7. Kdor se želi šolati proti znižani preskrbnini, mora predložiti še potrdilo občinskega urada, da so sta riši kmetskega stanu. Prošnje ni o na jo biti lastnoročno pisane in s prilogami vred po tarifnem zakonu pravilno kolkovarje. Prilogo pod 1. 4. 5. 7. se kolktrjejo z 20.— Din, one pod 3- s 5.— Din m^pod 6. z 2.— Din. Prošnje je kolkovati s a.— Din in priložiti kolek za 20__Din.
Letos se bo sprejelo v zavod 50 gojencev in sicer 30 v celoletno šolo in 20 v I. tečaj zimske šole, od teh do 35 na brezplačna mesta. ToČnejša pojasnila daje ravnateljstvo specijalne živinorejsko-poljedelske šole na Grmu, posta Novo mesto.
Zobozdravnik Ir. Sil Pabar
ne ordinira do 8. avgusta
naj bol j se, najt rpežnej se. zato najcenejše
Koširjeva Franja
Včeraj popoldne je za vedno zatis-nila oči Franja Koširjeva roj. Maien-šek, poročena Gulič, mati gospe dr. Vide Baltičeve.
Umrla je največja Slovenka druge polovice preteklega stoletja, znana v tedanjih literarnih krogih kot Koširjeva Franja. Koširjeva Franja je bila rojena 1. 1852 v Tacnu pod Šmarno goro. Bila je hčerka znanega, narodnega veleposestnika in župana Ma-lcnška. Šolala se je v samostanu v Ljubljani. Vzgojena je bila sicer popolnoma nemško, ker tedaj ni bilo ženskih slovenskih šol, a s svojo pridnostjo, voljo in inteligenco se je priučila ne le materinščine, katero je obvladala kot malokatera Slovenka njene dobe, temveč tudi drugih tujih jezikov kakor angleščine, francoščine m italijanščine. Radi njene živahnosti in nenavadne duhovitosti so jo visoko cenili največji možje njene dobe. Njen najgorečnejši oboževalec je pa bil pesnik, jezikoslovec in kritik Fran Levstik. Dobršen del Levstikovega umetniškega življenja je v tesni zvezi z življenjem Koširjeve Franje. Najlepše ljubavne pesmi Frana Levstika spadajo v dobo v letih 1869—1872, ko je pesnika prešinil s prevladujočo silo nežni čut ljubezni do Franje.
Preljuba moja zlata Franja! Jaz vem, ko bi se tebi smilil, da bi imela ti kaj znanja, kako sem tvoje pesmi pilil, da bile vredne bi i mene, ker moje tebi so na čast rojene. Tako je potožil Levstik svojo bol in ljubezen v pesmi »Franji«.
Koširjeva Franja ie pred smrtjo spisala svoje spomine, ki bodo v kratkem v obliki brošure objavljeni. Ti Spomini bodo odkrili in razjasnili marsikatero zagonetno in nepoznano stran Levstika kot človeka in umetnika. V kaki medsebojni zvezi sta bila, priča dogodek ob Levstikovi smrti. Ko je Franja izvedela, da leži Levstik na smrtni postelji, mu je po spovedniku hotela poslati sveto podobico, katero naj bi duhovnik položil na umirajočega prijatelja. Duhovnik Medic te želje Franji ni hotel izpolniti, marveč jo je v lepi ne-žaljivi obliki prepričal, da to ni v skladu z verskimi načeli. Sličica, ki naj bi ležala na srcu umrlega pesnika, leži danes na mrtvem srcu Koširjeve Franje.
Tudi drugi literarni prvaki njene dobe so se radi oglašali pri njej in imeli z njo tesne duhovne stike. Jurčič, Gregorčič in dr. Razlag so bili poleg Levstika njeni najboljši prijatelji.
Veliko in plemenito vlogo je Koširjeva Franja igrala tudi v javnem življenju. Bila je predsednica Ciril in Metodove družbe in nešteto drugih narodnih društev. Bila je tudi prva Slovenka, ki je navezala na prapor prvega slovenskega Sokola na Vižmarskem taboru slovensko trobojnico in držala ob tej priliki tudi od Levstika spisani govor. Zaradi njenega globokega narodnega prepričanja so jo neprestano napadali Nemci. Levstik jo je pa v »Slovenskem Narodu« branil.
Med vojno je neumorno delovala pri »Rdečem križu« in tudi žrtvovala pri tem svoje zdravje.
Življenje Koširjeve Franje je v tesni zvezi s kulturnim življenjem naše inteligence v preteklem stoletju in šele njeni Spomini jo nam bodo pokazali v pravi luči, kakor tudi vse tiste, s katerimi ie živela v tesnih duhovnih stikih, zlasti pa Frana Levstika. Bila je nenavadno skromna a po njeni usodi velika slovenska žena. Bodi ji lahka domača zemlja!
Režiiske vožnje rodbinskih članov stalnih železniških deLvcev
Udruženje jugoslavenskih narodnih železničarjev in brodariev obvešča vse članstvo, osobito delavstvo in njih družine, da je izdala ljubljanska direkcija okrožnico, s katero se končno urede od Udruženja pri-borjene režijske vožnle rodbinskih članov stalnih delavcev (stalni delavec se smatra oni. koji je polnoleten, vojaščine prost in najmanj eno leto stalno zaposlen). Okrožnica določa, da uživajo zakonska žena in zakonski otroci stalnih delavcev poleg trikratne brezplačne vožnje na leto, tudi vožnje po režijski ceni 4 krat na mesec na podlagi osebnih legitimacij.
V svrho te olajšave morajo imeti rodbinski člani stamih delavcev posebne liste, v katerih je označiti 12 mesecev. Vsak mesec mora biti razdeljen na štiri razpre-delke in vsak razpredelek na dva dela za odhod in za povratek. Ob priliki kupovanja režijske karte stavi potniška blagajna na dotično mesto vlažni postajni dnevni žig. Sprevodniki morajo ob priliki pregledovanja kart preluknjati dotični razpredelek.
Ti listi morajo nositi faksimile oblastnega direktorja, dalje morajo biti opremljeni s suhim žigom, dnevom izstavitve in lastnikovim podpisom. Listi se bodo izdajali samo rodbinskim Članom, ki so navedeni v Čl. 24 navodil, in ki tudi sicer dobe listne osebne legitimacije.
Rodbinski Člani omenjenih delavcev, ki stanujejo izven mesta, kjer je delavec stalno zaposled, največ do 25 km od mesta zaposlitve, imajo za to relacijo pravico do (neomejenega števila voženj po režijski ceni.
Starešine delavcev morajo voditi najstrožjo kontrolo, da se ugodnost vozne cene ne bo uporabljala v kupčijske svrhe.
V *mi<du t«ga odloka bo direkcija izdala k \asmim jsebnm legitimacijam rod-binsMh članov vseh stalnih delavcev vlož-
b
ooer večer
potep
ELI DA
CREME DE P§ CHAQUE HEURE
\z±2V
Ta krema medle barve daje tetntu nežni izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmerai nevidljiva,
toda vedno deluje.
Se nc sveti, nc maže.
Elida Creme de Chague Heu r e
ke. ki bodo odgovarjali pogojem, ki jih morajo imeti omenjeni posebni listki. Legitimacije rodbinskih članov, katerim prince po točki neomejeno število voženj po režijski ceni za relacijo od mesta stanovanja do mesta staine zaposlitve delavca, bodo opremljene s posebnim žigom.
Službene edinice naj naroče vložke s seznami, ki naj vsebujejo: l. priimek in ime delavca, 2. Ime in rodbinsko razmerje rodbinskega člana, 3. Številko listne legitimacije rodbinskega Člana.
Za one rodbinske člane delavcev, ki jim pripadajo tudi režijske vožnje po točki 2., je poslat posebne sezname, ki naj vsb-bujejo poleg navedenega: 1. Kraj stalnega službovanja, 2. kraj stanovanja. 3. razdaljo obeh krajev v km. Tem drugim seznamom ki jih je, kakor rudi prve poslati oddelku VI/4, naj bodo priložene tudi dotične legitimacije. Odtrgani ali zlepljeni listi vložkov so neveljavni.
Sedat je odvisno od siužbenh edinic. kdaj da dobe rodbinski člani delavcev legitimacije in vložke, in sicer čimprej bodo seznami in legitimacije vposlane, tem preje se izstavijo pri direkciji in vrnejo.
Izpred sodišča
JUNAK IZ LIKE.
Sodnik: — Vi, kovač Mihač iz predmestja, ste pa nevaren človek!
Obt.: — Še muhe ne ubijem, kaj bi bil potem nevaren!
— Ovadba tule je nekaj posebnega.. Na vadno se zaleti avtomobil v bicikelj, a tu ste se vi odlikovali s svojo posebno močio Pred tedni ]e peljal počasi avtomobil po Miklošičevi cesti proti Unionu, pa ste pridrli izza vogala in se s tako silo zaleteli v avtomobil z vašim kolesom, da ste napravili k.ir 10.000 Din škode- Zdaj zahteva lastnik avtomobila od vas odškodnino.
— Kako naj mu jo dam, če nimam drugega kot svoje zdrave, krepke roke. s katerimi si služim kot kovaški pomočnik vsakdanji kruh?
— Ampak je vseeno čudno, da ste se zaleteli s tako silo v avtomobil.
— Mislil sem se ogniti, pa sem krepke pognal in pritisnil pedale, da je kar zaškripalo. Nesreča je hotela, da sem za vozil nekoliko v stran in zadel avto. Sicer pa ni bilo nič hudega, oba sva pravilno vozila. Prekucnil sem se pri karambolu in malo mi je po hrbtu zagomazelo, a še bolj mi je zagomazelo, ko sem videl, da sem lepi avtomobil spremenil v šepastega invalida; hitro sem jo odkuril.
— Za enkrat vas oproščam, menda je res bila samo nezgoda in menda ni tako strašno, Se se zaleti muha v slona. Ampak za odškodnino boste pa še najbrže toženi.
— Nekaj bi že plačal, če bi imel denar, a vsega pa nikoli, saj sva oba imela smolo, naj pa še šofer malo trpi!
LJUBOSUMNI BICEK.
Mihelca za Savo ima tako veliiko srce, da najde kar vež fantov naenkrat prostor v njem. Mihelca je s tem zadovoljna, ni pa zadovoljen njen ljubosumni fant Bicek, ki vedno žuga, da bo vse prngnal z bicevnikom in jih namlatil, da bo joj.
Tako je prišel Biček junija letos pod okno svoje Miške in je jel klicati z nasla j-šimi imeni. A Mihelca je bila gluha in slepa, saj ji je v kamrici njen drugi ljubeek Cin-cek delal družbo. Biček je vedel, da so vezna vrata najbrže odprta, kot običajno vsako noč, poskusil je pri kljuki io šlo je. Prišel je v sobo, kjer je našel nezvesto ljubico in njenega Cincka.
— O ti štrama štramasta, se je zadri nad Cinekom. — Pojdi no malo ven na dvorišče, nekaj ti moram povedati zdaj, ko vidim, da si ti tudi deleže« ljubezni moje presladke Miške, je dejai Biček in vzdignil Cincka iz postelje. Cincek je trepetal kot šiba na vodi, bal se je močnega Miška in upiral se je kot mlado mače.
— Ne boj se, ga je miril Bicek, nič se ti ne zgodi, samo ubogaj in pojdi z menoj; Potem se lahko vrneš.
Cincek se je dal premotiti in odšel je z Bičkom na dvorišče.
— Anti dobro veš, da je bila ta baba nuja, pa si se prisladkal k nji, ga je takoj na dvoru nahrulil Biček.
— I kaj bi vedel, je dejal Cincek; —-splošna slast je, vsi jo imamo radi!
— 0 ti pacek ti grdi, nazaduje bom p* še jaz tvoje >jerpersje< plačeval, če bo kaj »ratnloc.
Cincek je samo cincal in hotel oditi na-zaj v toplo gnezdo, a Biček je dejal: — Ne boš se grel na toplem nocoj, kar poberi so!
Cincek je naenkrat čutil težak udarec. ia m- je kar prekopienil, predno je imel fas zacviliti in poklicati na pomoč, ga je že poljubil Ird čevelj Ričkove noge. Ko se je naposled hotel postati, ^.a ie h pograbil I očkov pes, ki se je potegnil za svojega zaljubljenega gos|>odarja, stresel Cinclja in ga ugriznil v stegno.
Cincek se je z največjo težavo privlekel do orožniške postaje, kjer je zatožil svojega konkurenta, ki mu bo zdaj dal kar cel teden mir, saj ga je sodnik povabil v drugo I am-rico. kjer bo delal sedemdnevno pokoro.
Pr os ve ta
Razstava slovenskega modernega *li
kar>tva v Pragi. S. V. 17- iManes^ priredi letošnjo jesen veliko razstavo slovenskega -li karstva, obsegajoČo dela od bratov šubicev do današn;ega dne, v Reprezentančnem -lomu v Pragi. Katodna galerija v Ljubljani je prevzela vso organizacijo raz-tiiavne zbirke in je priprave za razstavo že izvršila. Zastop i-nih bo preko 20 slikarjev s približno 890 slikami, grasikami in risbami. Zasebni lastniki umetnin, pa tudi vodstvo ljubljan>k- .m Narodnega muzeja, so z vsem razumevanjem dali nekatere dragocene slike Narodni galeriji za razstavo na razpolgo. Koncem jul'j.i bo kolekcija odposlana v Prago, kjer bo razstava otvorjena dne 7. septembra. — V Pragi vlada veliko zanimanje za to splošno slovensko umetniško prireditev, ki bo jkj vojni prvič v tujini reprezentativno pokazala razvoj našeca slikarstva v zadnjih petdesetih letih.
Napad italijanskega tiska na Meštroviča. Rimski >Tevere< je 12. t m. objavil vest, da se bo v Splitu postavil velik spomenik kralja Petra po zamisli Meštroviča, in da je pod naslovom ^Barbr« objavil našle.i-matinskih mest tudi grba Zadra in Re1<e. Ta vest je tako razljutila fašistično gta>ilo, da je pod naslovom »Barbare objavil Bale i-ni napad na Meštroviča: »Naši umetniki in umetnostni pisatelji se naprošajo, naj pozorno prečitajo vest, ki jo objavljamo o ne kem spomeniku SHS, na čegar podstavku bosta simbolično pripojena Jugoslaviji pa zamisli kiparja Meštroviča tudi italijanski mesti Reka in Zadar. Meštrovič, ta slonovski skulptor, je znal onesvestiti od slasti mnoge naše kritike z razstavljaniem svojih nadu venih mišic in ni bilo lista, ki bi med vrstami ne zahteval, naj Meštrovič zamenja našega strpljivega Michelangela. Kako dob*r znak zdravega barbarstva je vel iz ust tega heroja Srba (il Hrvata ali Slovenca) ter tresel stekla naših hladnih muzejev! V istini ta Meštrovič nima od barbarstva samo palca, temveč tudi možgane. Reka in Zadar, prilej^ ljena domovini Jugoslaviji, izkazujeta intelektualno barbarstvo, ki prekaša njegovo plastično. Sedaj bi radi videli ali bodo nafti umetniki in kritiki, ki so padali v delirij pred Meštrovičevimi anatomskimi pogreški, mogli požreti tudi zgodovinske pogreške pnevmatskega skulptorja. Videli bomo, da se nikdo ni spomnil na to, da je kdaj poznal Meštroviča. <
Antologija  francoske  proze.  Simon Kra je izdal antologijo francoake proze. Zastopanih je 25 pisateljev. Ne manjkajo niti tako zvani osuperrealistii. Ze poprej pa je izdal
ifiti kritik antologijo poezije.
Dnevne vesti
Ljubljanu dne 16. julija 1927.
— Ministri na potovanju. Skoraj vsi ministri se nahajajo na agitacijskem potovanju po raznih volilnih okrožjih, odnosno potujejo službeno v glavna mesta pokrajin. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je še vedno na Bledu. Minister za šume in rudnike dr. Kosta Kumanudi je prepotoval Makedonijo in se vrača iz Bitolja v Beograd. Minister trgovine in industrije dr. Afehmed Spaho je odpotoval v Sarajevo, kjer se vrši seja glavnega odbora JMO. Iz Južne Srbije se je vrnil v Beograd prosvetni minister dr. Ninko Peric, minister za agrarno reformo dr. Vlada Andrič pa se je povrnil s svojega agi taci jskega potovanja po Bosni in Hercegovini.
— Iz prosvetnega ministrstva. V prosvetnem ministrstvu ie izdelan ukaz, s katerim so imenovani: Janko Rudolf za asistenta na elektrotehničnem institutu ljubljanske univerze, za vrtnaricj na Jesenicah Pavlina Prosenc - B o g a t a i in Ivana Kastelic in za učiteljico pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini Franja J e r a j.
— Gozdarska šola v Mariboru. Minister za šume in rudnike je odredil, da se v jeseni v Mariboru otvori srednja gozdarska šola. Šola prične s poukom že meseca septembra t. 1.
— Oprostitev od plačevanja taks. Finančni minister je odredil, da je Jugoslo-venski zimskosportni Savez v Ljubljani oproščen od plačevanja taks za vse svoje vloge na državne oblasti, razun v civilnopravnih zadevah. Vloge Saveza na sodišča se morajo kolekovati.
— Volilni red za ljubljansko Zbornico TOI. »Službene Novine« so včeraj objavile uredbo ministra trgovine in industrije glede reorganizacije in volilnega reda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Volilni red je z včerajšnjim dnem stopil v veljavo.
— Komercijalizacija državnih železnic. V prometnem ministrstvu se vrše seje posebne strokovne komisije, ki razpravlja o načrtu zakona o komerciiaiizaciii državnih železnic. Seje vodi pomočnik prometnega ministra Bora Popović.
— Stanje železniških prog. Prometni minister je odredil, da mu morajo vse oblastne direkcije v najkrajšem času predložiti podrobna poročila o staniu železniških prog na njih teritoriju. Na podlagi teh poročil bo prometno ministrstvo izdelalo splošni načrt za obnovo in popravo železniških prog.
— Stališče obrtništva napram stanovanjskemu zakonu. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svoji seji dne 15. t. m. razpravljala o stanovanjskem zakonu in je soglasno sklenila podati sledečo izjavo: S 1. novembrom t. 1. se namerava ukiniti stanovanjski zakon, ki je povojna leta v do-kajšnji meri oviral razvoj obrta in povzročal v obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela. Obrtništvo ne uživa v stanovanjskem zakonu nobene zaščite, ie pa tudi prepričano, da bo odprava tega zakona s prosto izmenjavo stanovanj omilila stanovanjsko krizo ter v znatni meri vplivala na gradbeno podjetnost. Z ozirom na to, da je stanovanjski zakon za obrtništvo škodljiv, se izreka načelstvo Zveze obrtnih zadrug za Čimprejšnjo ukinitev stanovanjskega zakona. — Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
— Trgovci v Ljubljani in ljubljanski oblasti, ki plačujejo toči ki o takso, morajo svoje prijave radi odmere točilne takse po tarifni postavki 62. t. z. za triletje 1928— 1930 opraviti v območju finančnega okraj, ravnateljstva v Ljubljani v času od 1. do 20. septembra in sicer pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Gremij trgovcev opozarja v izogib posledic vse prizadete na rok vložitve prijave. Kako naj se prijave izpolnijo, bo gremij člane pravočasno obvestil. — Načelstvo.
— Razpisana profesorska služba. Na
državni dvorazredni trgovski šoli v Cejlu se razpisuje učno mesto za srbsko - hrvatski jezik v zvezi s francoščino, oziroma italijanščino. Za to mesto pridejo v prvi vrsti v poštev profesorski kandidati z usposob-ljenostnim (diplomskim) izpitom iz teh predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 31. julija 1927 pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Celiu.
— Učiteljske službe. Poročajo nam: Vsi učitelji in učiteljice, ki so letos skončali pedagoške tečaje v Beogradu ali Zagrebu, naj vlože najkasneje do 20. prošnjo za nastavjtev za meščanske šole. Navedejo naj, kje žele bit nastavljeni. Ministrstvo bo njih želji, v kolikor bo le mogoče upoštevalo. Nastop službe je 1. septembra. Dopust za polaganje diplomskega izpita dobijo na podlagi prošnje za službo, toda po porazdelitvi, ki ga bo rektorat šole določil za izpite.
— Rezer. častniki, ki so pozvani na vež-bo, se opozarjajo, da naj vzamejo v svrho pravilnega zaračunanja prejemkov s seboj naslednje dokumente: potrdilo iz katerega je razvidno, kdaj je dobil prvi oficirski čin, potrdilo o zakonski zvezi, event. krstne liste otrok in, ako je državni uradnik, še potrdilo o svojih službenih prejemkih; ako pa je zasebni nameščenec ter reflektira na rod binske doklade, naj si preskrbi še potrdilo da je rodbina res potrebna teh prejemkov. — Pododbor Ljubljana.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so pb. ur.: L. Srrnik iz Metlike v Mozirje, Frida Hutrnau iz Mislinj v Litrbno, Anica Kos iz Gornjega grada na Zidanj most, Karla Flisek iz HoČ v Studenec pri Mariboru; iz Ljubljane: Ivana Vrndisar v Gornji grad, Karla Sarabon v Maribor in Ama-
lija Kalan v Šmartno pri Litiji: Štefanija Žuljan iz Sv. Jurija na Ščavnici v Strni-šče. — Napredovati so: Za zvan. 1. skupine Fr. Puc, za zvan. 2. skupine: Feliks Berce, Fr. Simnovec, Fr. Dolinar, L. Kucler in Ig .Dermaša, vsi v Ljubljani, ter M. Knup-leš, Fr. Uhl in K. Rakar v Mariboru. — Pb. ur. Milan Reich v Mariboru se je poročil z Elizabeto Polaschek. — Poštno službo sta ostavila dnevničaria Dimitrij Babkov in J. Boh, oba v Liubbani.
— Iz Žužemberka nam pišejo: Odkar imamo dnevno avtomobilno poštno zvezo s Stično, znači to za naš trs znaten napredek. Dokler je bila vozna poštna zveza, je na koleslju večkrat primanjkovalo prostora za potnike, danes tega ni več, zakaj v avtobus gre lađrico 15 in tudi več ljudi. — Na stiski kolodvor zvozimo nešteto voz lesa. Da vsled tega cesta dosti trpi, je jasno ko beli dan in vpije po popravilu na mnogih mestih. Kakor znano, gre cesta ob Krki m je na mestih železna ograja, žal da je ta varnostna najprava že v tako slabem stanju, da nikakor ne ustreza več svoji nalogi. Železni deli se niso pleskali ter jih je rja do malega končala. Da se preprečijo večje nesreče, je treba kar najprej potrebno ukreniti. Po toči je zastonj zvoniti. — Vreme imamo lepo, za fižol, krompir in koruzo bi pa nujno potrebovali dežja.
— Smrtna kosa. Danes zjutraj je preminula v Ljubljani soproga gosp. Rudolfa K o k a 1 j a, bivšega lastnika kina »Ideal«, znanega in splošno priljubljenega ljubljanskega podjetnika. Pokojna ga. Ivanka K o -kalj, rojena Martinjak, je bila vzor plemenite žene in skrbne matere. Podlegla je težki bolezni, ki jo je dolgo mučila. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 5. popoldne v Kranju. — Včeraj je preminul v Ljubljani ma-gistratni pisarniški referent g. Alojzij Bernardi. Bil je simpatičen, značajen mož, ki so ga Številni znanci in prijatelji visoko spoštovali. Pogreb bo v nedelio ob 4. popoldne iz mestne hiše za Bežigradom. Blag jima spomin! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
— Na pomoč! kliče novoustanovljeno gasilsko društvo v Križki vasi pri Višnji gori in vabi na svojo prvo vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo dne 17. iuliia t. 1. na vrtu g. Antona Jakliča v Križki vasi. Za dobro kapljico in prigrizek obino preskrbljeno. Iskreno vabljeni vsi.
— Smrtna nesreča pri delu. V Kotnikovi opekarni na Vrhniki je bil zaposlen lSletni delavec France Povše iz Mirk pri Vrhniki. V torek 12. t. m. je bil zaposlen pri strojih. Pri delu ga je prijel velik transmisijski jermen, ga dvignil kvišku Ui nato ž njim večkrat udaril ob nastavek. V groznih bolečinah in ves razmesarjen je Povše umrl.
— Težka železniška nesreča na progi Mostar - Sarajevo. Na progi Mostar-Sara-jevo se je v četrtek dopoldne primerila težka železniška nesreča. Osebni vlak iz Mo-starja je zavozil v tovarni vlak. ki je prihajal od nasprotne smeri. Pri silovitem sunku sta skočila dva voza s tira. a nesreča je tudi zahtevala človeške žrtve. Strojevodja osebnega vlaka ie padel nod stroj in je že podlegel poškodbam. Težko ie bil tudi poškodovan strojevodja drugega vlaka. Pri padcu pod vagon mu Je zdrobilo prsni koš in ni upanja, da okreva.
— Mati da svojo kri, da reši hčerko. Iz Osijeka poročajo o ginljivem slučaju materine ljubezni Povodom nedavne železniške nesreče pri Osijeku je bila težko poškodovana 16-letna mladenka Olga Filoko-vič. Stanje mladenke se je radi nastalih komplikacij v zadnjem času znatno posalb-šalo in zdravniki so izjavili, da je brezpogojno potrebna transfuzija krvi zdrave osebe, če se hoče mladenko rešiti. Mati je takoj pristala, da odstopi lastnemu otroku zadostno količino krvi. Operacija bo izvršena v nedeljo dopoldne v Osijeku.
— Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano, lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezj izredno dobrodejen učinek na obolele organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode Franc - Josef potrdila tudi njih pre-iskavanja. 89L
— 14. kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da jim z današnjim dnem dajemo priliko, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. 2. Konjovič. Beograd, katera je najsolidnejša, najkulantnejša in katera je pokazala največji uspeh. 563n
— KristofJč - Bučar: Dospele krasne bluze. S4L
Iz Ljubljane
—:j Državna realka in klerikalci. »Slovenec« trdi, da je SDS sodelovala pri mnogih proračunih in da obstoji nien greh v tem, da ni poskrbela za denar, ki je državni realki potreben za plaćanje najemnine. S takim zavijanjem bi »Slovenec« rad prikril dejstvo, da namerava oblastni odbor deložirati ljubljansko realko in povečati stanovanjsko bedo. ker bo morala vlada najeti za realko drugo poslopje. Ugotavljamo ponovno, da do zadnjega časa ni bilo zaradi realke nobenega konflikta. Sicer pa bi bilo prav, da bi »Slovenec« povedal, kako so klerikalci v zadniem državnem proračunu poskrbeli za realko? — Samo proračun, za katerega so glasovali klerikalci, je sedaj v veljav* in noben drugi. V času, ko so bili klerikalci v vladi, je »Slovenec« 24. marca poročal iz Beograda, da je tedanji minister za javna dela inž. Semec izjavil v svojem ekspozeju: »Stanje državnih zgradb ni dobro, ker uj dovolj kreditov. Za vzdrževanje in gradnio javnih zgradb bi bilo treba najeti posojilo. — Klerikalci torej niso ničesar poskrbeli za nove javne zgradbe.    Izgovarjali so se na po-
manjkanje kreditov, sedaj pa dolže demokrate, ki sploh v vladi niso bili! Zaman pere »Slovenec« klerikalnega črnca!
o— Družabni večer s koncertom bo nocoj na Taboru. Vstopnine prosto.
— Jutri v nedeljo vsi na veselico pevskega društva »Sava« pri Ožoinčku (Anži-ču) na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Igra orkester Sokola I. Začetek ob 5. popoldne.
—Ij Stanovanjsko sodišče L stopnje v LJubljani naznanja, da se bodo radi nujnosti prekmele sodne počitnice ln da se bodo vrsTle razprave radi dodelitve stanovanj že dne 19., 20. in 21. julija t. 1. Razpis 26 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba št. 6, kjer se vlagalo tudi prošnje za ta stanovanja.
—Ij Stanje ponesrečenega Joška Tonejca. Kakor nam' javljajo, je stanje pri Kranjski gori ponesrečenega Joška Tonejca še vedno neizpremenjeno. Do danes opoldne se še ni zavedel.
—Ij Vreme. Včeraj je v Ljubljani proti 18. močno deževalo, d očim ie bilo v spodnjem delu Gorenjske popolnoma jasno. Sno-či je ob 21. kazal barometer 762.2, termometer + 21.8°, danes ob 7. zjutraj barometer 763.8, termometer + 17° C, popoldne barometer 762, termometer + 29° C. Jasno in soparno.
—Ij Klub Primork vabi vse svoje gg. članice, da se udeleže pogreba blagopokojne ge. Franje Košir - Guličeve, matere naše bivšeni predsednice ge. Vide dr. Baltičeve, in to v ponedeljek 18. t. m. ob 16. uri, Dunajska cesta 31. — Prefeednica.
—Ij Koncert v hotelu Tivoli se vrši v nedeljo 17. t. m. od 15. do 20. ure. Vstopnina prosta. Priporoča se Vek. Dolničar.
—Ij Hotel Llyod. V soboto koncert.
—Ij Šentjakobski izlet bo iutri v nedeljo 17. julija v romantično Kamniško Bistrico- Odhod z izletniškim vlakom ob pol 6. zjutraj, vožnja torej polovična. Na izletu sodelujejo tambraši. Vabimo Šentjakobča-ne, kakor tudi njih prijatelje, da se udeleže izleta v čim večjem številu. 565n
—Ij Članom podruž. .«Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljan. Ljubljanska podružnica «Sad. in vrt. društ.» namerava tudi letos pravočasno naročiti za svoje člane čebulnice, gomolnice in trajnice za jesensko saditev in sicer od dobrih in solidnih tvrdk iz Holandske in Nemčije. Kakšne vrste so za naše razmere najboljše, je opisano v 6. štev. letos. »Sadjarja* str. 87. Materijal se bo oddajal članom po lastni nabavni ceni. Cene bodo približno iste, kakor lansko leto. Naročila sprejemata tajnik podružnice (Kmetijska družba) ali pa blagajnik Privoz 3/1 Prule) in sicer le do 5. avgusta t. L
—I Vsled slabosti se ie zgrudila. Pri gostilničarju Kramarju na Jesenicah zaposlena 201etna natakarica Ivanka Pirman je včeraj prišla v Ljubljano. Okoli 21.30 je prišla na Vrazov trg, kjer se je vsled hudih želodčnih krčev nezavestna zgrudila na tla. Opazil jo je krojač Avgust Ježek, ki je na njo takoj opozoril stražnika. Ta jo je skušal dvigniti in jo je vprašal, kaj ji je. Odgovorila mu ie. da jo želodec boli in da je padla vsled želodčnega krča v nezavest. Prepeljali so jo v javno bolnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Danes ie toliko okrevala, da je zapustila javno bolnico.
— Tatvine. Hišniku pokojninskega zavoda Ivanu Prosencu je včeraj iz bližine mestne mitnice na Bleivveisovi cesti neznan tat odpeljal štirikolesni ročni voziček, na katerem je peljal nekaj kovčegov na glavni kolodvor, a se mu je spotoma kolo strlo, na kar je blago naložil na izposojeni voziček ter odpeljal na kolodvor. Ko se je vrnil, vozička ni bilo več pri mitnici. Voziček je cenjen na 500 Din. — V Rožni dolini stanujočemu komisarju finančne kontrole Francu Rehbergerju je neznan kokošji tat ukradel iz kurnika petelina in kokoš. Škoda 60 Din. — Gostilničarju na Bregu Mihaelu Repenšku je pobegnila natakarica Micka in mu odnesla nekaj ženskega perilo v vrednosti 200 Din. Micika tudi z gostilničarjem ni obračunala glede iztočene in prodane pijače, v tem oziru je med obema viseč račun v znesku 4500 Din.
ITO — zobna pasta najboljša!
—Ij Drobiž policijske kronike. Danes je ljubljanska policija izvršila sezacijonalno aretacijo nekega tihotapca. Ker je zadeva še v preiskavi, v interesu preiskave same ne moremo o tej aferi podrobneje poročati. Drugače policija ni izvršila nobene druge aretacije. Prijavljene so tri tatvine in ena goljufija. Nadalje sta ovadena dva razgrajača radi lahke telesne poškodbe, dva ponočnjaka sta kalila nočni mir in 10 voznikov je prijavljenih radi cestno - policijskega reda.
Iz Celja
—c Smrtna kosa. V javni bolnici je urar I bivši mesarski mojster v Celju g. Anton Pleterski. N. v m. p.!
—c Zobotehničarka v Celju. Samostojni zobotehniški atelje je otvorila v prostorih svojega očeta na Kralja Petra cesti g. dr. Kunsta gdčna, Erika Kunst.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
—c Aretacije. Te dni je bila aretirana v Celju 201etna brezposelna služkinja Frančiška K., pristojna v Zgornjo Bistrico, radi potepuštva in vlačuganja. — Radi tatvine je bila aretirana 231etna Ivanka Vra-bič, pristojna v Donačko goro. Aretiranka je bila ravno kar izpuščena iz ženske prisilne delavnice v Begunjah, kar jo pa ni iz-pametovLlo, ker je takoi v Celju zopet izvršila nekaj tatvin.
—c Ustanovitev »motokluba« v Celju bo danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu.
~^-c Kino Gaber je je do nadaljnjega zaprt. Ta kino bo najbrže opuščen, ker dva iona v Celju težko uspevata.
Dunajski profesor Haberda se je  te  dni ponovno nesmrtno blamiral. — Zanimivi primeri iz njegove prakse
Bila bi groteska, da ne gre za življenje in svobodo ljudi. Dunajski listi so se norčevali iz prof. Haberde in ako bi imeli na Dunaju kabaret z aktualnimi satirami, bi lahko dvorni svetnik Albin Haberda v njem uspešno nastopal.
Stari profesor sodne medicine na dunajski univerzi je — kakor je v procesu proti Mareku sam ponosno izjavil — najstarejši sodni zdravnik. Mož je sodni izvedenec in njegove izjave so veljale vedno za absolutno zanesljive. Končno se je pa izkazalo, da tudi veda ni nezmotljiva, zlasti veda dvornega svetnika Haberde. Skozi desetletja je bilo v njegovih izjavah mnogo zmot in te dini se je stari gospod ponovno nesmrtno blamiral. Pred dobrim tednom so namreč našli v Dunavu človeško nogo in sicer samo stegno in del kolena. Takoj so domnevali, da gre za ostanke žrtve zločinca, ki je razrezal truplo in vrgel kose v Dunav. Najdeno nogo so pokazali prof. Haberdi, ki je izjavil, da gre za nogo ženske, stare 25 do 28 let. Po njegovem mnenju je bila noga odrezana od trupla z ostrim nožem ali odsekana s sekiro.
Tako je nastal začetek napetega kriminalnega romana. Dunajska policija je mobilizirala ves svoj aparat, da izsledi morilca. Toda že drugi dan je prišla z neke orožniške postaje v Gornji Avstriji vest, da so potegnili iz Dunava truplo moškega, ki ima odrezano desno nogo in desno roko. Nesrečnež je prišel najbrž pod mlinsko kolo aH vijak kakega parnika. Dunajska policija, ki ni vedela, kaj naj počne z najdeno žensko nogo, jo je poslala v Gornjo Avstrijo, kjer se je izkazalo, da je bila noga odrezana od moškega telesa. Seveda so se začeli takioj norčevati iz prof. Haberde, ki je igral kot sodni izvedenec pri mnogih porotnih obravnavah odločilno vlogo.
Naj navedemo samo nekaj primerov iz Haberdove prakse. Pred dvema letoma so našli v dunavskem kanalu na
Dunaju nogo. Prof. Haberda jo je pregledal in ix javil, da gre nedvomno za
nogo ženske, stare 21 do 28 let, da je MI umor izvršen pred 6 urami in da je pripadala umorjena višjim krogom. Morilec po profesorjevem mnenju ni bil niti mesar, niti zdravnik, ker je nogo zelo nerodno odrezal. Dva dni pozneje je dunajska policija aretirala mesarskega pomočnika Wimpassingera. ki je umoril svojo 58-1 etno ženo. katera pa ni pripadala višjim krosom. Umorjena je bila 48 ur prej, predno so našli nogo.
Druži primer datira iz polpretekle dobe. V nek* staji ha dirkališču so našli mesarskega vajenca z razbito lobanjo. Ker je bil v staji konj, ki jc rad brcal, je prof. Haberda ugotovil, da je fanta ubil konj. Policija, ki konju ne more do živega, je pa začela iskati morilca med ljudmi in tu se je izkazalo, da je mesarski vajenec spal z nekim drugim vajencem v staji in da sta se zvečer sprla. Mesarskega vajenca, ki je preživel svojega tovariša, so aretirali. Fant je odločno zanikal vsako krivdo. Šef kriminalnega oddelka ga je povabil k sebi in ker se je zanesel na profesorjevo izjavo, ga je izpustil. Komaj mu je pa sporočil, da ie na temelju profesorjeve izjave prost, je fant solznih oči priznal, da je ubil svojega tovariša s kladivom.
Pred leti so našli v I. dunajskem okraju draguljarja Frankfurterja mrtvega v njegovem stanovanju. Prišla jo sodna komisija in profesor Haberda jc izjavil, da je draguljar podlegel izkr-vavitvi. Toda navzoči detektiv je začel stikati po stanovanju in kmalu ie našel izstreljen naboj ter ugotovil, da je moral v stanovanju nekdo prejšnji dan streljati. Preiskava je dognala, da je bil draguljar zahrbtno ustreljen.
Povodom procesa proti Emilu Mareku so Haberdo ostro napadali, ker je dal njegov asistent zavarovalnici proti primerni nagradi izjavo o odsekani nogi, drugi dan je pa podal v istem smislu izjavo profesor sam.
Vi hočete
varčevati in vendarle okusno jes'i. Potem rabite samo
mmv
zabelo
Vi bodete potrebovali manj me>a in
kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake bodo vseeno močne in okusne.
Oklic
Zahtevajte izrecno .MAGGi-jevo zabeo • er pazite, prosim, na ime .MAGGI" na RUMENO-RDEČI etUeti.
Oficijelni katalog letošnjega ljubljanskga velesejma
Med vestmi z ljubljanskega velesejma smo v našem listu že kratko poročali o letošnjem velesejskem katalogu. Založila ga je v zelo okusni izdaji ljubljanska re* klamna tvrdka »Saturn«, katere lastnik je specijalist na reklamnem polju g. Leonov.
Letošnja izdaja kataloga je nekaj po* sebnega. V prvi del knjige je uvrščen lep album, ki obsega 42 krasno izdelanih slik: kralja Aleksandra kot pokrovitelja ljub* Ijanskega velesejma, njega častnega pred* sednika ministra trgovine in industrije dr. M. Spaha, obeh predsednikov gg. Bo* nača in Praprotnika; temu slede slike upravneg«a odbora in nadzorstvenega sve* ta te naše važne narodno gospodarske ustanove.
Za tem prinaša katalog nekaj čisto no* vega: Zgodovinski razvoj ljubljanske tr* govine v slikah. Ta del obsega slike 36 ustanovnikov, najstarejših ljubljanskih tvrdk in že zato spada katalog v knjiž* nico vsakega stanovsko zavednega tr* govca.
Oficijelni del kataloga obsega organi* zacijo velesejma, popise in sezname ude* leženih tvrdk in strok ter je najzaneslji* vejši svetovalec našim trgovcem pri izbiri blaga in naročanju potrebnih zalog.
Katalog je tudi važen v tujsko*pTo* metnem oziru. Krasi ga 15 lepih slik naše bele Ljubljane, več slik najlepših točk Slovenije in v primernih člankih se opo* zarja domačine in tujce na izlete iz Ljub* Ijane in na krasoto nase domovine. Dalje prinaša katalog aktuelne članke, oprem* ljene primernimi lepimi slikami, o avto* mobilizmu, sportu, lovu, radiu in narod* nem gospodarstvu v Sloveniji iz peres naših prvakov na teh poljih.
Tako ni letošnji katalog omejen samo na velesejem, ampak obsega vse, za kar se zanima naša doba in vsakdo bo našel v njem nekaj specijelno zase.
Knjiga stane 20 Din in se naroča: pri upravi ljubljanskega velesejma, pri založ* ništvu »Saturn* Ljubljana, Rimska cesta 6 ali pa pri tvrdki Matelič, Kongresni trg, Ljubljana.
Slovenski narod mnogo dolguje svojemu velikemu sinu Josipu Jurčiču, ki je bil pisatelj in politik v dobi našega narodnega preporoda. Naša dolžnost je, da se s hvaležnostjo spominjamo vsega, kar je ž njim v zvezi.
Njegova rojstna hiša na Muljavi razpada; nevarnost preti, da ta dragoceni spomenik izgine še to zimo, kar seje — žal — že zgodilo n. pr. z Aškerčevo rojstno hišo v Globokem.
Slovenci tega ne smemo dopustiti! Pojdimo na pomoč Jurčičevim svojcem, ki jih je devet (brat z ženo, star S2 let. njegov sin z ženo in vnuki) in ki v svojih skromnih razmerah ne morejo preprečiti nesreče!
Osnoval se je odsek v »Slovenski Matici«, ki hoče z javnimi prispevki rešiti Jurčičevo rojstno hišo propada.
Obračamo se na častilce Jurčičevega pisateljskega in politič. imena, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Darovi naj se pošiljajo aH uredništvom listov, ki jih bodo dali ^Slovenski Matici«, ali pa naravnost ^Slovenski Matici« v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 12. julija 1927.
Dr. Drag. Lončar, predsednik. Hugon Turk, oblastni vet. ref. in Jurčičev rojak, tajnik.
Dr. Josip Debevec. blagajnik
Dr. Ivan Prijatelj, odbornik.
Dr. Ivan Graienauer, odbornik.
Iz Maribora
—m Protizakonit razpust uprave Mestne
hranilnice. O priliki bivania ministrskega predsednika Vukičeviča v Mariboru so klerikalci in radikali dosegli, da je dal nalog za. razpust upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice. Klerikalci so si več let prizadevali, da se poJaste tudi tega zavoda, vendar pa jim to ni uspelo, še le sedaj so na protizakonit način izsilili od trgovin, ministra, odnosno velikega župana, da je odredil razpust, češ da so dobili štirje klijenti prevelike kredite ter da odbor noče spremeniti hranilničnih pravil, kakor bi bilo po volji klerikalcem. Za gerenu jc imenovan radikal dr. Ravnik, v sosvet pa skoraj sami klerikalci ter po eden radikal, radiče-vec, narodni socijalist in socijalni demokrat ter dva SDS. Zoper ta razpust je vložil poslanec dr. Pivko pritožbo. Z zadevo se bo bavil še državni svet. ki bo moraJ klerikalce ln radikale poučiti, da veljajo v Sloveniji zakoni kljub kleroradikalnerr.u paktu še dalje.
—m Nova avtobus - zvez« na progi .Maribor - Celje. V nedeljo 17. t. m. se uvede na progi Maribor - Celie nova avtobus-zveza tako, da bo imelo Celic dvakrat dnevno zvezo z Mariborom, razen tega pa Slovenska Bistrica ln Kouiice trikratno zvezo na obe strani. Avtopromet na tej progi se razvija zelo zadovoljivo ln bo bilanca za mestno občino bržkone zelo povoljna.
—m Vojaška kontrola. Mestni magistrat razglaša, da se bo vršil dne 24. t. m. na te-zenskem vojaSkem vežbaHšču kontrolni pregled voJaSkfh obvezancev letnikov !877 do 1991. K temu pregledu se morajo javiti ob 8. zjutraj vs.' oni vojaški obvezniki, ki so pristojni v Maribor in so začasno za vojaško službo nesposobni. Točneiša navodil? so nabita na občinski deski na rotovžu.
896382
1984
2ZD
---Moda---
Elegantne poletne obleke, garnirane z žepi
Ljubosumnost
Razprava proti morilki opernega pevca Trajana Grosavescu je povečala zanimanje za ljubosumnost, ki je zahtevala že nebroj človeških žrtev. Nekateri modrijani trdijo, da ljubosumnost človeka ni dostojna. Ljubosumnost je baje izraz nezaupanja in sumrtičenja, ki žali onega, komur jo namenjena. Mnogi trezno misleči ljudje stoje na stališču, da je mogoče v ljubezni samo dvoje. Moški smatra ljubljeno žensko za pošteno in ji zaupa, ali pa ji nezaupa in jo torej smatra za nepošteno. Isto velja za ljubečo žensko.
Tako lahko govore samo oni, ki po naravi niso ljubosumni ali pa, ki niso tako srečni, da lahko neomejeno zaupajo onim, katere imajo radi. Težje je pa soditi o ljubosumnosti tako onim, ki v ljubezni nimajo sreče. Življenje ni tako enostavno, kakor ga skušajo mnogi naslikati. Na svetu je malo ljudi, ki bi bili do smrti zvesti. Malo je zvestih žena, še manj pa mož. Moški so že po naravi poiigamisti. Zgodovina nas uči. da so živeli moški v pradavnih časih v mno-goženstvu. Večina moških živi v mno-goženstvu še dandanašnji, dasi je pri večini narodov poligamija strogo prepovedana. Zahtevo popolne zvestobe med možem in ženo je postavilo šele krščanstvo. Toda to je tako vzvišen ideal, da ga večina kristjanov ne more doseči in da je monogamija med kristjani po večini samo dozdevna.
Tudi ljudje, ki so drugače zelo značajni, se v spolnem občevanju radi spozabijo. Ako napade človeka strast, je značajnosti in zvestobe navadno konec. Sila, ki žene moškega v naročje ženske in nasprotno, je tako strašna in neizprosna, kakor so vse elementarne sile. V borbi s to silo odločuje bolj temperament kakor značaj. Človek hladnejšega, flegmatičnega temperamenta premaga strast razmeroma lahko, dočim je ognjevita sangvinična natura v tem boju že vnaprej izgubljena/
Ljubosumnost povzroča človeka grozne muke. Ljubosumen mož ima fiksno idejo, da ga žena ne samo vara, marveč tudi prezira. Ta zavest je nedvomno zelo mučna. Imeti ljubosumno ženo ali ljubosumnega moža je prava nesreča, vendar bi se pa morali oni, ki jim je to zlo namenjeno, zavedati, da izvira ljubosumnost iz globoke ljubezni in da je treba ravnati z ljubosumneži obzirno. Ljubosumnost je neke vrste duševna bolezen. Trajna potrpežljivost zahteva sicer v takih primerih mnogo samozatajevanja, toda kdor res ljubi ljubosumneža, mu ne bo težko najti v srcu potrebne potrpežljivosti. Najslabše se godi onemu, ki mu je namenjena ljubosumnost in ki ne ljubi več. Kjer ni ljubezni, tam ne more biti potrpežljivosti, niti obzirnosti.
Filozofi pravijo, da bo mogoče sčasoma mirnim potom premagati tudi ljubosumnost češ, da je kultura zatrla že mnogo človeških strasti. Toda kaj more tudi največja kultura proti tako primitivnemu in barbarskemu občutku, kakor je ljubosumnost? Človeško srce je labirint, do katerega tudi blagodejni vpliv kulture često nima dostopa.
Za naše plezalke
Moda mora skrbeti tudi za one utrjene predstavnice nežnega spola, ki otresejo ob sobotah raz nog mestni prah in pohite v gore. da prežive nedeljo tam, kamor ne sega hrušč in trušč mestnega življenja. Nemci razločujejo tri vrste veleturistov: Strassenbummler Hochlaufer in Spitzenfresser. Predno se človek odloči za turo, je dobro da so uvrsti v eno teh skupin, da vsaj ve, kaj mora vzeti s seboj.
Dami, ki se zadovolji v gorah samo s hojo po cestah in z ogledovanjem planinskih krasot od spodaj, zadostuje navaden kostum in trpežni čevlji z nizkimi angleškimi petami. Ako pa hoče plezati po turistovskih potih, si mora kupiti turistovske čevlje in solidne voinene
nogavice. Prave plezalke morajo biti seveda primerno opremljene. K damski turistovski opremi spada v prvi vrsti turistovsko krilo, ki se od vrha do tal zapenja. Pod krilom nosi plezalka turistovske hlače iz enakega blaga. Blago ne sme biti pretežko, ker je tudi na planinah, zlasti poleti zelo vroče. Pri večjih turan moramo računati z vsakim gramom prtljage. Zato priporoča moda plezalkam namesto žaketa sviter, ki pa mora biti vomen, da smo zavarovani pred hladnimi nočmL Dobro je vzeti na
planine tudi dežni plašč iz impregnirane japonske svile. Tak plašč izgleda kakor ribji mehur in ima to prednost, da je lahek in da v nahrbtniku ne zavzema preveč prostora.
Plezalka, ki se boji mraza, naj vzame namesto dežnega plašča pelerino iz velblodje dlake. Prava turistovska pelerina tehta komaj 700 gramov in je tako trpežna, da zadostuje navadno za vse življenje. Za visoke ture je potrebna seveda še posebna oprema, ki je pa plezalke itak dobro poznajo.
Redukcija osnovnih šol v Sloveniji
Kulturni škandal klerikalno-radikalskega pobratimstva. — Po krivdi klerikalcev in radikalov se v Sloveniji reducira osnovno Šolstvo in odpuščajo učitelji pred dovršeno službeno dobo
iz službe
Po prevratu 1. 1918 se je osnovno šolstvo v Sloveniji pričelo zelo lepo razvijati kljub oviram, ki so jih ponekod delali kierikalni krajni šolski odbori, ker so se branili in se še branijo preskrbeti za šolske namene primern« prostore. Upravičeno smo bili ponosni na ta razvoj in znano je, da smo Slovenci radi ob raznih potrebnih in nepotrebnih prilikah naglašali, da imamo med seboj najmanj analfabetov. Pri tem niso bili zadnji klerikalci, kadar Sb jim je zdelo potrebno rohneti proti beograjskemu centralizmu, češ. da hoče Slovenijo balkanizirati. Ironija usode ie hotela, da je zadelo naše osnovno šolstvo v Sloveniji, ki se je doslej več ali manj nemoteno od «centralizma» razvijalo, baš zadnje tedne hud udarec k«t posledica režima, v katerem so so« delovali in ga še sedaj podpirajo klerikalci. «Štedenje», ki so ga izvajali klerikalci v vladi, je zadelo sedaj tudi osnovno šolstvo v Sloveniji.
Pred tedni je namreč izdalo prosvetno ministrstvo odlok, po katerem se ima reducirati cela vrsta osnovnih šol v Sloveniju Na mnogih šolah se ukinejo posamezni razredi in vzporednice. Zaenkrat objavljamo samo podatke iz ljubljanske oblasti, ki pa zadostno dokazujejo, da se ista metoda uporablja tudi v drugih oblasteh.
Tako se po tem odloku ukinejo: pri šestrazrednici z eno vzporednico v Mengšu vzporednica, pri šestrazrednici z dvema vzporednicama v Moravčah pomožni razred ter ostane samo ena vzporednica, pri šestrazrednici s štirimi vzporednicami v Dobrep°ljah ena vzporednica, pri šestrazrednici s štirimi vzporedinicami v Loškem potoku ena vzporednica, pri šestrazredni deški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Ribnici ena vzporednica, pri šestrazredni dekliški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Ribnici ena vzporednica, pri šestrazrednici s tremi vzporednicami v Sodražlci ena vzporednica, na osnovni šoli v Stari cerkvi (srez Kočevje) en nemški razred ter ostane šola dVorazrednica z dvema nemškima vzporednicama, petrazred-nicra v Poljanah se izpremeni v štirirazrednico, istotako se reducira pet-razrednica v Predvoru na štirirazred-nico. dvorazredna manjšinska šola v Ljubljani se izpremeni v enorazredni-co, petrazrednica na Barju pri Ljubljani se izpremeni v štirirazrednico. na šestrazrednici z eno vzporednico na Dobrovi pri Ljubljani se ukine vzporednica, na osnovni šoli v D. M. Polju se obdrže Ie štiri vzporednice in se ostale ukinejo, štirirazrednica v Pre-serju pri Ljubljani se izpremeni v tri-razrednico, na petrazrednici z eno vzporednico v Studencirlgu se ukine ena vzporednica, na šestrazrednici z dvema vzporednicama v Sostrem ena vzporednica, petrazrednica v Zg. Šiški se izpremeni v štirirazrednco, na štiri-razredinci z dvema vzporednicama v Šmartnem pod Šmarno goro se ukine ena vzporednica, štirirazrednica v To"
mišlju se izpremeni v trirazrednico, osemrazrednica na Viču sme obdržati le sedem vzporednic, na Vrhniki ie ukinjena vzporednica 7. razreda, na šestrazrednici v Cerknici sta ukinjeni obe dosedanji vzporednici, trirazredni-ca v Hotederščlci se izpremeni v dvo-razrednico, pri petrazrednici v Iga vasi se ukineta obe vzporednici, petrazrednica v Gor. Logatcu se izpremeni v štirirazrednico. trirazrednica v Sv. Lovrencu pri Novem mestu se izpremeni v dvorazrednico. sedemrazrecmica v Žužemberku se izpremeni v šestrazred-nico, osemrazrednica s tremi vzporednicami na Bledu se izpremeni v sedem-razrednico z dvemam vzporednicama, petrazrednica v Brezn'ci se izpremeni v štirirazrednico, dvorazrednica v Lescah se reducira na enorazrednico, osemrazrednica v Radovljici se pretvori v sedemrazrednico.
Razen tega določa odlok prosvetnega ministrstva, da se samostojne osem-razrednice, v kolikor niso zgoraj navedene, obdrže le v krajih, kjer ni srednjih ali meščanskih šol. v ostalih krajih se samostojni osmi razred spoji s sedmim razredom.
To reduciranje osnovnega šolstva v Sloveniji se pač z nobenega stališča ne more zagovarjati. Kdor bi ga utemeljeval s pomanjkanjem otrok, bi vsekakor razžalil naše dobro in verno klerikalno ljudstvo, ali ne? Če je. bilo doslej potrebno na posameznih šolah več vzporednic ali razredov, jih je gotovo v prihodnje še bolj. Predvsem pa se rnora upoštevati, da so učni uspehi v razredih z majhnim številom učencev popolnejši, kakor pa v prenapolnjenih razredih, da je pouk v večrazrednicah popolnejši in smotrenejši, kakor pa v manjših šolah, kjer se komaj nauče abecede.
Najmanj seveda drži izgovor na pomanjkanje učiteljstva. V Sloveniji imamo dovolj učiteljstva. Po omenjenem odloku prosvetnega ministrstva so bili namreč učitelji, ki so postali vsled redukcije osnovnih šol odveč, postav-1'eni s 30. junijem t. 1. na razpoloženje ter so bili pozvani, naj predlože do 15. julija piošnje za nadaljno zadržanje v učiteljski službi. Ker bržkone ne bo mogoče zaposliti vsled tega učiteljstva v ljubljanski oblasti, so pozvani, naj prosijo za službena mesta tudi v mariborski oblasti.
Učitelji, ki do 15. avgusta ne bodo preeli odloka, da še nadalje ostanejo v službi, se odpuste z 31. avgustom t. I. iz službe ter se jim s tem dnem ustavijo službeni prejemki. To velja tudi za učiteljstvo, ki je iz kateregakoli vzroka že sedaj na razpoloženju in ni zaposleno, kakor tudi za učitelje, ra katere se nanaša čl. 100 uradniškega zakona.
Učiteljev v Sloveniji je torej dovolj, tako, da se bodo odpustili iz službe celo taki, ki še nimajo polnih službenih let. KJjub temu se reducira osnovno šolstvo, dasi o njem še dolgo ne bcmo
mogli trditi, da je na višku svoie^a razvoja.
Nevarnost pa preti, da se naše osnovno šolstvo še ponovno reducira. Odlok prosvetnega ministrstva namreč poleg vsega navedenega še določa, da se ima koncem šolskega leta 1927 38 zatvoriti toliko razredov in vzporednic, za kolikor krajni šolski sveti ne bodo preskrbeli .samostojnih prostorov, nc glede na to, da bi ti razredi lahko obstojali pri deljenem dopoldanskem iu popoldanskem pouku. Kjer bodo klerikalni krajni šolski sveti mnenja, da je dovolj, ako se otrok' nauči razbrati iz pratike podobe svetnikov in kdaj se kje vrši kak živinski sejem, bodo torej prihodnje leto ponovno reducirano osnovne šole.
Obsoditi moramo seveda predvsem to. da se reducira osnovno šolstvo tam, kjer obstoje za njegov nadaljni razvoj vsi pogoji.
Za klerikalne poslance redukcija osnovnega šolstva v Sloveniji seveda ni noben problem. Povdariti moramo, da je bil v času kleroradikalne vlade prosvetni minister sedanji ministrski predsednik Velja Vukičevič. ki sklepa z dr. Korošcem prijateljske pakte, ki jc svoječasno napovedal redukcijo naših univerz in na čegar zahtevo se bo s klerikalnim pristankom reduciralo tudi srednje šolstvo. Prosvetna politika, ki jo je započel z reduciranjem šolstva ob odobrenju klerikalcev V. Vukičevič, se sedaj nadaljuje in izvršuje s polno paro. Kaj je treba našim ljudem izobrazbe, če pa zadostuje, da ohranijo le svojo prirojeno «pamet» in volijo klerikalce in radikale? Čim manj Uo osnovnih šol. tem manj ljudi bo študiralo dalje in tem manj bo tudi treba srednjih šol ter univerz in končno bo zadostoval za vse skupaj samo en hlev in en pastir, ki bo strigel svoje ovce!
Proti škandalu, da se po krivdi kle-ro-radikalnega režima reducirajo naše šole in odpuščajo učitelji iz službe, mora protestirati vsa prosvitljena javnost!
Poljski parlament pod vodo
V torek ie divjalo nad Varšavo strahovito neurje, ki je povzročila V mestu veliko škodo. Poslopje parlamenta je bilo po strahovitem nalivu podobno palači sredi jezera. Voda je stala nad 2 metra visoko. Vse kleti in podzemne prostore je zalila kalna voda. Tudi častniška šola in del vojaškega sanatorija je bil več ur v vodi. Kanali so bili tako zatrpani, da so jih morali gasilci do večera čistiti. Naiiv je bil eden največjih, kar jih pozna Poljska zadnja leta. V pičli uri so bile vse nižje ležeče ulice pod vodo. Večina predmestij, kjer kanalizacija še ni urejena, je bila podobna prostranemu jezeru. Pa tudi v notranjosti mesta se je voda po ulicah tako razlila, da je bil promet začasno ustavljen. Ploha se je vlila tako nepričakovano, da je presenetila prebivalstvo v mestnih parkih, kjer je nastala splošna panika. Ljudje so planili k izhodom, pred katerimi so se stepli za mesta v avtotaksih in izvoščkih.
Meteorološka postaja je izračunala, da je padlo na en kvadratni meter 42 litrov vode, t. j. množina, ki pripade normalno na 1 m2 tekom 14 dni. Škode še ni mogoče preceniti, ker večina prizadetih ni prijavila svojih izgub. V večernih urah je hitelo prebivalstvo v najbolj ogrožene dele mesta, da si ogleda opustošenja. Po dosedanjih ugotovitvah neurje Človeških žrtev ni zahtevalo.
250000 dinarjev
je glavni dobitek Novinarske dobrot delne loterije. Nadaljnji dobitki so zneski od 150—50 tisoč dinarje\\ dva nova avtomobila, kompletno pohištvo it. Srečka stane samo 10.— Din.
Guy de Maupassant:
Dve sestri
Margita de Therelle je umirala. Bilo ji je še le 56 let, a vendar bi ji prisodil najmanj 75. Dihala je težko, bila je bleda ko zid, strašna mrzlica jo je tresla, lica ji je trgalo, oči so bile izbuljene, kakor da vidi grozno prikazen.
Njena sestra Zuzzana, deset let starejša, je klečala pri postelji in plakala. Na mizi sta goreli dve sveči. Čakali so duhovnika, ki naj bi prinesel umirajoči zadnjo popotnico in jo spovedal.
Izba je bila mračna, kakor so vse, kjer leže umirajoči. Na mizi so se valjale stekleničice z lekarstvi, po kotih je ležalo razmetano perilo. Strašna smrt je prežala nekje v kotu na svojo žrtev.
Preteklost obeh sester je bila burna. Starejšo sestro Zuzzano je ljubil nekoč strastno mladenič, ki ga je tudi ona ljubila. Bila sta zaročena in čakala sta, da nastopi dan svatbe, ko je Henry de Sampierre nenadoma umrl. Nepopisna je bila žalost mlade neveste. Prisegala ie, da 9e nikoli ne omoži. In res je držala prisego. Oblekla je žalno obleko in nikoli več je ni slekla.
Mlajša sestra Margita, stara takrat 12 let, je prišla nekega jutra k nji, vrgla se ji je v naročje, rekoč: Sestrica, nočem, da bi bila ti nesrečna. Nikoli, nikoli te ne zapustim. Tudi jaz se ne omo-žim. Ostanem pri tebi vedno, vedno.
činjena Suzzana je božala sestrico, verjela ji pa ni. Toda dekletce je držalo obljubo in ko je odraslo, so ji roditelji zaman prigovarjali, naj se omoži. Bila j* lepa, zelo lepa. Odslovila je mnogo snubačev, ki so ji ponujali roko in srce. Ostala je raje pri sestri
Živeli sta skupaj dan za dnem. Bili sta nerazdružni. Vedno in povsod sta hodili skupaj. Toda Margita je bila vedno otožna, kakor da ji je sestrina žrtev zagrenila že itak težko življenje.
Zdaj je umirala ona prva. Že štirin-dvajset ur ni spregovorila. Šele ko so zažareli prvi žarki vzhajajočega solnca, je dejala:
— Pojdite po gospoda, moja ura se bliža.
Ostala je ležati na hrbtu, drhtela je po vsem telesu in se zvijala v krčih kakor da ji gredo od srca strašne besede, ki jih ni mogla izgovoriti. Njen pogled je bil poln groze tako, da jo je bilo strašno gledati.
Njena sestra je klečala ob postelji in bridko plakala. Vmes so se čule njene besede:
— Margitica, sirota, uboga moja Margitica.
Na hodniku so se začuli koraki. Vrata so se odprla. Na pragu se je pojavil ministrant, za katerim je vstopil župnik. Ko ga je umirajoča opazila, je sedla, odprla usta, zamrmrala nekaj nerazločnih besed in začela s prsti mečkati odejo, kakor da hoče zamašiti v nji luknjo.
Župnik Simon se je približal, jo prijel za roko, jo pobožal po čelu in dejal prijazno:
— Bog vam odpusti, dete moje. Bodite pogumni in govorite, prišel je čas...
Margita je drhtela po vsem telesu. Nervozno je premetavala odejo in komaj je spravila iz sebe besede:
— Sedi, sestrica, poslušaj.
Župnik se je nagnil nad Zuzzano, ki je še vodno klečala ob postelji. Dvignil
jo je, posadil v fotelj, prijel obe sestri za roke in spregovoril:
— Gospod, pošlji jima moči, usmili se ju!
Margita je začela govoriti. Besede so se ji težko izvijale iz grla.
— Odpusti, sestrica, odpusti mi! O, ko bi vedela, kako sem se vse življenje bala tega trenutka!
Zuzzana je zaihtela, rekoč:
— Kaj naj ti odpustim, dušica? Vse si mi dala. vsa si se mi žrtvovala, angel si.
Toda Margita jo je prekinila:
— Tiho bodi, tiho bodi! Pusti me govoriti do konca, ne moti me... To je strašno... pusti me govoriti do konca, ne gani se, dokler ne povem vsega... Čuj... Spominjaš se, gotovo se še spominjaš ... Henry...
Zuzzana je zadrhtela in se ozrla na sestro. Margita je nadaljevala:
— Vse moraš izvedeti, drugače me ne boš razumela. Bilo mi je 12 let, komaj 12 let. saj se gotovo spominjaš? Bila sem razvajena, počenjala sem lahko vse, kar mi je prišlo v glavo. Ali se še spominjaš, kako so me snubili? Čuj... Ko je prišel prvič, je imel svetle škornje. Pod pretvezo, da je prinesel papanu novine, je razjahal svojega vranca. Saj se gotovo spominjaš?... Ne govori... le poslušaj me. Ko sem ga zagledala, sem že na prvi pogled norela za njim, tako mi je bil všeč. Ves čas, ko je govoril, sem stala skrita v salonu. Deca je originalna in... grozna. O, da, mnogo serh razmfSijala o tem!
Prišel je večkrat... ozirala sem se po njem hrepeneče, z vso dušo. Za svoja leta sem bila velika... in mnogo bolj navihana, kakor so mislili domaČi
Zahajal je k nam često. Mislila sem samo nanj in neprestano sem šepetala:
— Henrv... Henry de Sampierre! Potem so govorili, da se poroči s
teboj. O, kako sem se mučila, o, sestrica, koliko sem pretrpela! Zahajal je vsak dan po obedu. Pekla si mu kolače, ki jih je zelo rad jedel. Kolače iz moke, masla in mleka. O, vem, dobro, kako... Tudi jaz sem jih pekla, kadar je bilo treba. Pojedel je navadno vse naenkrat, potem jih je žalil z vrčem vina, rekoč: To je izborno. Se-Ii spominjaš, kako jih je imel rad, te kolače?
Bila sem strašno ljubosumna... Dan tvoje svatbe se je bližal. Ostala sta še dva tedna do odločilnega dne. Bila sem vsa iz sebe. Dejala sem si: Ne, ne sme se oženiti s Zuzzano, nočem, da bi poročil njo! Z menoj se mora poročiti, ko odrasem. Nikoli ne najdem moža, ki bi ga tako ljubila. Nekega večera, deset dni pred tvojo svatbo, si se izpre-hajala z njim ob luninem svitu pred cerkvijo ... in tam doli... tam pod topolom ... te je objel... objel... z obema rokama... tako dolgo... Saj se gotovo spominjaš... Bilo je menda prvič, da te je tako strastno objemal... da. Ko si stopila v salon, si bila tako bleda.
— Videla sem vaju, bila sem skrita. Hotela sem se osvetiti. Ko bi le mogla, bi bila vaju ubila.
Mislila sem si: Nikoli se ne poroči z Zuzzano, nikoli! Nobene ne sme vzeti! Bila sem zelo nesrečna. In naenkrat sem ga začela strašno sovražiti.
— In kaj misliš, kaj sem storila?... Čuj! Videla sem vrtnarja, ko je pripravljal strup za stekle pse. S kamnom je razbil steklenico in položil razbito steklo v kos mesa.
Vzela sem mamici stekleničico, jo razbila in spravila koščke stolčenega stekla v žep. Drugi dan. ko si pekla kolače, sem jih razrezala z nožem in potresla z drobnim steklom. Pojedel je en kolačTjaz sem pojedla drugega, ostalih šest sem pa vrgla v jezero. Čez tri dni sta poginila dva laboda. Se spominjaš? Orme govori, le poslušaj. Samo jaz nisem umrla... toda vedno sem bolehala ... On je umrl... saj veš... čuj... to še ni nič... najstrašnejše šele pride..."
Vse moje življenje je bik> strašno trpljenje. Noč in dan sem se zavedala, da ti moram povedati grozno resnico, pa si nisem upala... In zdaj se bojim, strašno se bojim, da ga zdaj zdaj zagledam ... Odpusti mi, drugače ne morem stopiti pred njegovo obličje. O. gospod župnik, recite ji, naj mi odpusti! Brez odpuščanja ne morem umreti...
Zuzzana si je zakrila z rokami obraz. MisJila je nanj, ki bi ga tairko vse življenje ljubila. Oh, pa je moral siromak prezgodaj v grob!
Župnik je naglo vstal in zaklical z drhtečim glasom:
— Gospodična Zuzzana, vaša sestra umira!
Tedaj je Zuzzana razprostrla roke, se vrgla na umirajočo sestro in vzkliknila:
— Odpuščam ti, odpuščam ti, dragica .. •
Dr. EDVARD JEMEC
zdravnik
zopet radno ordinira od 2 do 4
Tržaška cesta št 8.
Maupassantova blaznost
Podrobnosti o tragični usodi slavnega francoskega pisatelja. — Zadnje ure njegovega življenja
Francoski pisatelj Pierre Borell pri-obcuje v zadnji številki »Revue de France« odlomek iz svoje razprave o Maupassantu, v katerem govori o blaznosti tega znamenitega francoskega pisatelja.
Maupassantova mati je bila prepričana, da je njen sin nenadoma težko obolel. V resnici se je pa razvijala strašna bolezen v njem polagoma. Maupas-sant je vedel, da je neozdravljivo bolan, toda pred materjo je znal svojo bolezen skrivati. Tudi pozneje, ko ie bolezen že znatno napredovala, je znal obvladati svoj omagujoči razum in se je vedel v prisotnosti matere tako, kakor da je samo lahko bolan. Prvi naoad blaznosti je dobil na Silvestrovo leta 1892. Maupassant se je mudil takrat v svoji vili v Cannesu, kjer je živei sam s svojim služabnikom.
— O polnoči, — pripoveduje Mau-passantov sluga, — sem začul velik ropot. Odšel sem takoj v prvo nadstropje, kjer sem zagledal gospoda, ki ie mahal z odtrgano zaveso po steni. Z največjim trudom sem ga spravil v posteljo in dasi nerad, sem ga moral zvezati. Končno se je pomiril. Opazil sem, da je na prsih ranjen. Ko je naoad blaznosti minil, je ležal Maupassant novsem apatičen, toda kmalu se je zavedel in zače1. govoriti. Iz njegovih besed sem posnel, da ima fiksno idejo, da se bori z nevarnim protivnikom. Tu pa tam se te obrnil z vprašanjem na nekega svojega prijatelja, o katerem je mislil, da ie njegov sekpndant.
— Tako, Potočki, kaj porečeš na to? — je vprašal in se obrnil na dozdevno pričo dvoboja. Zašepetal le ne-
kaj sekundantu, ki ga ?e videl v svoji fantaziji
Nekaj dni pozneje so odpeljali pisatelja v znani pariški zavod dr. 31ancha. Tu sicer ni blaznel, vendar ie T>a opetovano prosil strežnika, naj mu da prisilni jopič, češ, da ga utegne v trenumi zmedenosti kresnitj po glavi. Nekoč so ga res vtaknili v prisilni iopič m komaj je legel, je začel divjati. Ko se je blaznost polegla, je slekel prisilni jopič in zopet je bil normalen. Strežnik pripoveduje o njem:
— Dolgo sem služil v bolnici, toda nikoli nisem videl takega bolnika, kakršen je bil Guy de Maupassant. Pri zavesti je bil tudi v trenutku, ko je začel halucinirati. Kadar mu je šinila v glavo blazna misel, sem mu prigovarjal, naj jo prežene. In res si je na vse načine prizadeval pregnati .k>, foda ves njegov trud je bil zaman. Zdravnik je pripovedoval, da je Maupassant č>sto begal po sobi kakor da lovi nevidne predmete. Tarnal je, da ne more ajeti svojih misli
Neka dama iz visoke pariške družbe, ki je imela Maupassanta zelo rada in ki ji je pisatelj slepo zauoal. ga je hotela vzeti k sebi v vilo, da bi bil stalno pod menim nadzorstvom. Dovolili so ji, da ga je smela od daleč opazovati. Maupassant je sedel na dvorišču bled in sključen, s koščeno roko si Je gladil brado in ko ga je dama poklicala, je zrl nemo pred se. ne da bi se odzval. Poizkus se ni obnesel in Maupassant je moral ostati v zavodu za živčno bolne Slavni pisatelj, ponos Francije, je preživel zadnje dni svojega plodonosnoga življenja v norišnici.
znamenitejsi pariški brivski saloni imajo na tem parniku ekspoziture. Da je poskrbljeno za zabavo in razvedrilo potnikov v vsakem pogledu, je samo ob sebi razumljivo. »Ile de France« je krasna palača na morskih valovih.
Klub dvojčkov
Madžarski ponarejalci bodo razkrinkani
:V Budimpešti se je zopet pojavil ponarejen francoski bankovec za ti* soč frankov, ki izvira najbrž iz velike množine falzifikatov, zaradi katerih je prišlo do znane ponarejalske afere. Mnogo ponarejenih francoskih frankov je v privatnih rokah. Kakor znano, ob* lasti po odkritju Windischgratzove afe* re   niso   našle   nad    6000 falzifikatov.
Vse kaže, da hočejo ponarejalci spra* viti zdaj teh 6000 falzifikatov v pro* met.
Zadnji ponarejeni bankovec je bil izmenjan začetkom preteklega tedna V podružnici madžarsko«italijanske banke v Budimpešti. Izmenjal ga je žetonje budimpeštanske igralnice Ka* rel Bozokv. Falzifikata blagajnik ni spoznal inzato ga je brez nadaljnega sprejel. Šele v centrali banke so ga spoznali. Bozokv je izjavil, da je do*
bil bankovec od nekega elegantnega mladeniča v klubu, ki mu je s ponare* jenim tisočakom plačal žetone. Ta mla* denič, čigar imena policija noče iz* dati, ker je sin odlične madžarske rodbine, sedi zdaj v zaporu. Na pod* lagi njegove izpovedbe je policija za* slišala mnogo osumljenih oseb. Po po* ročilu madžarskili listov bo zagonetka ponareialske afere na podlagi izpo* vedb aretiranega mladeniča končno pojasnjena.
Nezadovoljen slepec
Pred sodiščem v Budimpešti se je te dni vršil zanimiv proces. Neki 28-letni mož, ki je v vojni izgubil vid, je zahteval sodno ločitev od svoje žene, s katero je leto dni živel v slogi in harmoniji. Slepec se je seznanil v domu slepcev z neko mladenko, za katero so mu rekli, da je mlada in lepa. in jo poročil. Po preteku enega leta pa je prišlo možu na uho, da je njegova žena 20 let starejša od njega in da ni lepa. Očital je svoji ženi, da ga je prevarala in končno zahteval, da se loči od njega.
Pred sodiščem je izjavil, da je sicer slepec, da pa ima kljub temu pravico do mlade in lepe žene. Sodniki so bili precej v zadregi, kajti slepčeva žena res ni bila mlada, še manj pa lepa. Toda očitati se ji ni dalo ničesar in tako je sodišče zavrnilo slepčevo tožbo.
Nad 80 kandidatov za prekooceanski polet
Znameniti holandski letalec Chri* stian Johannsen, znan tudi kot pilot na dansko*holand. zračnih progah, je prispel v ponedeljek v Hamburg, kjer ga je že čakala brzojavka holandske* ga tovarnarja letalskih motorjev Thoe* gerin Jurgensena, ki se mudi ta čas v Nevvvorku. Brzojavka se je glasila:
— Ali ste pripravljeni za polet v Ameriko in nazaj z enim pasažirjem? Brzojavite takoj z navedbo vsote, ki je potrebna za stroške.
Johannsen je takoj odgovoril, da je pripravljen. Toda angleški letalci se na hitro roko pripravljajo na prekooce* anski polet. Kapitan Hamilton in pol* kovnik Minchin odletita čez 14 dni na angleškem aeroplanu z letališča V Crovdonu v Otatvo v Kanadi. Na po* vratku v Anglijo nameravata startati v Nev vorku. Hidroavijon, s katerim poletita, bo opremljen z najmodernej* širni merilnimi instrumenti. Omenjena letalca hoče prehiteti kapitan Court* ney, ki je startal baje že danes v Cals* hotu.
Še večje je zanimanje za preko* oceanske polete v Ameriki, kjer so drzni načrti letalcev na dnevnem r*. du. Amerišk tovarne letal so dobile od 80 pilotov naro:ila, naj jim ograde aeroplan za polet v Evropo. S-uno Fokkerjeva tovarna j 2 dobila nad 60 naroČil. Fokkerjevo letalo, na katerem namerava poleteti Llovd Bertraud iz Newyorka v London, se že gradi. Ta polet bo financnal lastnik ameriških žurnalov. miliionar William Haerstem.
Sto let Baedeokerja
Te dni je minilo sto let, odkar je otvoril sin tiskarnarja in knjigotržca Karel Baedecker lastno založništvo. Dve leti pozneje je izdal vodič po Koblencu, leta 1832. pa vodič po Reni do Kolna. S tem je bilo ustanovljeno Baedeckerjevo založništvo, ki je po* neslo slavo mladega podjetnika širom sveta. Težko bi našli izobraženca, ki ne pozna priročnih rdečih knjižic, brez katerih je smotreno potovanje po ne* znanih krajih skorai nemogoče. Bae^ decker ima to prednost, da lahko že vnaprej ugotovimo, kaj lahko v tujih krajih vidimo.
Leta 1839. je   izšel Baedeckerjev vodič fo Belgiji in Holandski, 1. 1842 p    Nemčiji in   \vstriji. leta  1848. o Švici in leta 1855   po Parizu. L. 1859 je Karel Baed ckcr umrl. Njegovi -diči r    doživeli     •rr t že po 8 ^o 10 izdaj. Sinovi KaJa Baedeckeria Ar* noš, Karel in Friedrich so nadaljevali očetovo delo in zdaj so Baedeckerjev^ vodiči razširjeni po vsjm svetu. Sinovi so pridobili odlične učenjake in dal^ prevesti knjižice v francoščino in an* gleščino.   Zdaj   vodijo Baedeokerievo založništvo trije   ijegovi  vnuki Jan. Arnošt  in dr.  rv ' -Vh Baedecker.
Najmodernejši parnik
Te dni je odplul iz Mavra v New-york nov parnik »Ile de France«, last francoske parobrodne družbe. To je najrazkošnejši parnik sedanje dobe. Zgrajen in opremljen je tako. da je podoben krasni plavajoči palača Parnik je dolg 241 m in ima ogromne motorje, ki razvijajo 52.000 konjskih sil. Posebnost novega parnika je velika dvorana ki ima 100 oken. dalje velika kapelica in najmodernejši bar. Dvorana meri 1.000 kvadratnih metrov in ima dve galeriji Parketi so izdelani iz najfinejšega lesa in pokriti s perzijskimi preprogami, vrednimi nad ! milijon frankov. Razsvetljava je napeljana tako, da se žarnice sploh ne vidijo. Poleg umetniško izdelane nadstropne razsvetljave so vdelane žarnice v 40 kristalnih stebrih, okrašenih z zlatom in srebrom.
Vsem predmetom na parniku se pozna delo umetniške roke. Pred glavno dvorano se lahko skrijejo vse prestolne dvorane sveta. Iz razkošne dvorane se pride v manjši salon, čigar stene pokriva 396 srebrnih plošč. Čajni salon je razsvetljen s krasnimi žarnicami, vdelanimi v pristne severske vaze. Potnikom je na razpolago moderno opremljena, 30 m dolga telovadnica. Na parniku je tudi avtogaraža za 60 avtomobilov, da lahko potniki prepeljejo čez ocean tudi luksuzne avtomobile. Deca ima na parniku krasno igrišče in materinsko šolo, kjer poučujejo diplomirane učiteljice. Na krovu je poleg drugih modernih naprav tudi zimski cvetljičnjak, v katerem so vedno na razpolago sveže rože. Dočim imajo drugi parniki tudi v prvem razredu kabine, ima »Ile de France« razkošna stanovanja, obstoječa iz treh sob in kopalnice. Velike pariške tvrdke so ustanovile na parniku podružnice, v katerih prodajajo zlasti parfume, sladščice in čipke. Tudi naj-
Nikjer na svetu ni življenje v klubih tako razvito kakor v Ameriki. Tam je na tisoče in tisoče družabnih, pa tudi vsakovrstnih športnih in ekscentričnih klubov. Med zadnje spada tudi klub dvojčkov iz Los Angelesa v Kaliforniji.
Človek, ki pride slučajno mimo nek« male vile v Los Angelesu in se - ozre na verando, kjer je zbrana skupina moških, začuden obstane. Na verandi sede paroma gospodje, ki so si na las podobni. V vili ima namreč svoj sedež klub dvojčkov. V klub imajo pristop samo moški dvojčki. Cim bolj sta si dvojčka podobna, tem večjih časti sta deležna. Oba predsednika sta si podobna kakor jajce jaicu. pa tudi obeh podpredsednikov ni mogoče ločiti. Klub ima številne pristaše, a njegovi člani so vsi dvojčki iz Kalifornije. Članstvo se &a pri sejah vedno fotografirati in Mub nato razpošilja fotografije po deželi, da na ta način poveča slavo in ime ekscentričnega udruženja.
Pantheon za možgane slavnih mož
Znani ruski akademik Behterev se je zavzemal nedavno v »Izvest j ah« za to, da bi se v Moskvi zgradil pantheon, v katerem bi bili zbrani možgani odlič* nih učenjakov, umetnikov in politi« kov. Behterev pravi, da narodi če* sto žalujejo ob grobovih svojih velika* nov, ne zmenijo se pa za to, da bi se njihova telesa ali vsaj možgani ohranili v študijske svrhe bodočim generaci* jam. Behterev sam se je pečal s štu* dijem genijalnih mož in ugotovil neka* tere posebnosti v možganih genijalne* ga ruskega kemika Mendeleva. Uče* njakova vdova mu je dala na razpola* go moževe možgane. Zelo zanimivo je bilo primerjali Mendelevove mož* gane z možgani skladatelja Rubin* steina. Rubinsteinovi možgani imajo izredno razvito slušalno sfero možgan* ske skorje.
Istočasno je Behterev študiral mož« gane skladatelja Bacha in je ugotovil "icne  posebnosti,  kakor    pri Rubin*
steinu. Behterev pravi, da je treba štu» dirati možgane vseh znamenitih mož. To je pa zelo težko, kaiti s truplom gredo v grob tudi možgani, ki jih snedo črvi. 3ehterev poziva javnost na boj proti prcsodkom ljudi, ki no* čejo dat' učenjakom na razpolago možganov svojih sorodnikov. Pan* theon odličnih Rusov bi se razlikoval od pariškega pantheona. V majhnih stekleni' vitrinah bi bih* shranjeni možgani odličnih mož, opremljeni s slikami rokopisi, življenjepisi ln krat* kimi karakteristikami pokojnikov. Za 7"*etek predlaga 1 :hterev ustanovitev odbora, ki bi imel p avico vzeti iz glav mrtvih ruskih velikanov možgane.
V Savinjske planine!
Savinjska podružnica SPD v Celju nam piše.
Edino velepogorje, ki leži v celoti na našem ozemlju, so Savinjske planine Po teh sorah hodi lahKo vsak naš turist po mili volji, ne da bi se mu bilo treba bati sitnosti z obmejnimi organi.
Cesta iz Ljubnega v Logarsko dolino, ki jo je lanska povodenj na mnogih krajih popolnoma odplavila, je sedaj popravljena do Igle blizu pol poti med Lučami in Solčavo. Do Igle je cesta v dobrem stanju in je po njej mogoč promet z avtom. Od Igle do Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini, ki je izhodišče za vse vrhove Savinjskih planin, :e le 2 in tričetrt ure hoje po prekrasn' in hJadni alpski soteski ob divje bobneč Savinji. Vsak ljubitelj narave bo ta del poti z veseljem prehodil peš
Vabimo vse. ki se hočejo v kratkih poletnih t&dnih odpočiti in nabrati novih sil za dolgo zimo, da obiščejo Gornje savinjsko irt Logarsko dolino V prijetnem gorskem zraku kjer ni prahu in je prepoln zdravega voija smrek in smole, ob vznožju gorskih velikanov v enj najlepših dolin na svetu stoji Piskemikovo zavetišče SPD s Tillerjevo kočo, ki premore 12 sob in 41 postelj Kraj je pripraven za letovišče, ker se nahaja v bližini tudi naravno kopališče Oskrba v kočah je izborna, cene zmerne in ne višje kakor v mestnih in. podeželskih gostilnah. Izletnike opozarjamo, da razen dobre volje ni treba nositi ničesar s seboj, ker so vse koče v Savinjskih planinah z iedjo in pijačo dobro založene.
Frischaufov dom na Okrešlju je po prenovljeni poti mimo slapa Savinje vsakemu, vsaj malo izurjenemu turistu lahko dostopen. Tudi ta planinski dom tik ob vznožju divjih gorskih velikanov je udobno urejen in izborno založen. Ima celo lastni vodovod. Odtod je izhodišče poti na Kamniško sedlo, na Brano, Planjavo in Ojstrico, na Savinjsko sedlo, na Češko kočo. Grintovec in K očno ter končno rudi za turo skozi Turški žleb na Rinko, Skuto. Grintovec in na Kokrško sedlo. Drzni plezalci lahko urijo svoje živce na gladkih stenah Mrzle gore V domu dobiš pri oskrbniku točne podatke o stanju navedenih poti.
Prvovrstno izhodišče je končno koča na Korošici .ki je ravno tako izborno oskrbovana in založena. Korošica tvori znamenito križišče poti na Ojstrico, na Škarje m preko teh v Logarsko dolino, na Planjavo ali čez Sukalnik na Kamniško sedlo, čez Konja po slikoviti, izborno izdelani poti na Veliko planino ali v dolino Kamniške Bi-
strice, ali končno čez pe$ Robanovega kota v prelepi Robanov ko*t in odtod v Solčavo ah Luče.
Vsakdo, ki bo svoj docmst preživel v opisanih prelepih postoiarjJkih, se bo vrnil do-
mov zadovoljen in'okrepljen telesno in duševno. S svojim obiskom pa bo podprl tudi delovanje SPD, ki odkriva krasote slovenskih gora domačim in tujim turistom!
Ameriške zanimivosti
Drzen vlom v kemični laboratorij. — Morilec žensk pod kiju-čem« — Vrednost povprečnega Američana in drugo
V Chicagu je bil nedjivno izvršen drzen vlom v kemični laboratorij Abbott. Vlom ni bil roparskega, marveč predvsem političnega značaja. BantfVu so imeli nalog ukrasti formulo važne Vemičnje sestavine, ki je izredne važnosti i}H potfu zdravstva. Osem banditov, oborožienih od pete do glave, je ponoči napadle* dva čuvaja v poslopju laboratorija, nato so jih zvezali ter se takoj lotilf posla. Ra ustrelili so dve blagajni in delali do raneg a iutra. Ko so končali svoj rokomavharskjj posel, so pobegnili na dveh avtomobilih, s katerimi so se pripeljali. Dragocena formula kemične sestavine, za katero se ie zanimal tudi državni zdravstveni urad. jim je prišla v roke. vprašanje pa je, če iim bjo koristila, ker ni verjetne, da jo bodo znafi raztolmačiti. Ta vlom, ki je eden naisenzaciionalnejših tekom zadnjegsa desetletja, je vzbudil v Chicagu veliko senzacijo.
V kraju Reaburn je bil prijet prosluli morilec žensk; ki je bil znan pod imenom »Gorilla Man«- Mož je bil bestijalne, skrajno pohotne iil sadistične narave. Moril ie ženske in jih mučil ter se pri umiranju nesrečnih žrtev peklensko krohotal. Baje ima »Gorilla Maik na vc^ti še več žrtev kakor prosluli Landru. Njegova prva žrtev je bila Emily Patterson, mati dveh otrok Kmalu nato so našli golo truplo 141etne Lole Covan. Dekle ie bilo zadavljeno Lani ie ta zver v človeški podobi v San Fran-cicu umorila 8 oseb. Da gre za enega in istega zločinca v vseh slučajih, so oblasti ugotovile na podlagi dejstva, da so bile žrtve umorjeaie na brutalen in popolnoma sličen način. Iz San Frandsca ie odšel morilec v VVinnipeg, tudi tam sta padli dve nedolžni žrtvi. Kasneje so prihajala poročila o groznih umorih žensk v Portlandu. Seattlu. Omahi, Kansas Qty in Chicagu Ko je prebivalstvo izvedelo, da je policija prijela zločinca, ki je baie identičen s pro-slulim zločincem, ga je hotelo linčati. Vojaštvo in policija sta iedva vzdržala naval razjarjene množice na justično palačo.
Ker so v Ameriki avtomobilske nesreče in v zvezi s tem tožbe za odškodnino pred sodišči na dnevnem redu, ie dobil šef statističnega oddelka največje newyorške zavarovalne družbe nalog, da sestavi tabelo, koliko ie vreden povprečni Američan. Dr. Dr. Louis Dubin. šef tega oddelka, je vzel za temelj svojega deHkatnega računa rodbino, čile glava zasluži letno 2500 dolarjev. Gre torei za ldasificiraneza delavca. Dr. Dubin ie nato iafcalkuiira.l nastopno:
Vzgoja otroka stane, ne vštevši šolske stroške, ki jih ima država, do 18. leta 7238 dolarjev. Če bi ta denar sorazmerno z izdatki vlagal, bi dobil svoto 9333 dolarjev. To je povprečna svota, ki jo dobimo, če delimo dohodke ameriškega narodnega premoženja s številom dojenčkov, čim je otrok leto starejši, potem znaša njegova vrednost 1000 dolarjev več. Ko doseže 18. teto, je življenje mladeniča vredno 28.654 dolarjev. Nato izkazuje tabela sledečo statistiko:
21  let 30.818 dolarjev,
30   » 31.038 »
40   > 25.705 >
50   » 17-510 •
60   » 8.409 •
70   » 562 >
Na podlagi te statistike ie sodišče, ki je prvotno obsodilo neprevidnega šoferja na 17.500 dolarjev globe, temu kazen zvišalo na 31.038 dolarjev, ker je bila njegova žrtev stara 30 let ter imela 2500 dolarjev letnih prejemkov.
V kraju Catharines, Ontarlo, je preminu! v visoki starosti 78 let George Patterson. ki je zgradil prvi cestnoelektrični voz na svetu. Kakor večina izumiteljev in ženijev, je rudi Patterson preživel zadnia leta v bedi in pomanjkanju. Užival je le malo podporo od države.
•
Kakor poročaio ameriški listi, ie bilo povodom veličastnega sprejema prekooce-anskega letalca Lindberzha v VVashingm-nu samo eno dekle tako srečno, da ga je poljubilo. Bila je to njegova petletna sestrična Margareta Seal, Id se ie pa takoj nato sramežljivo skrila za materino krilo.
Lanskoletna razstava mednarodne umetnosti v Filadelfiji, ki se je vršila povodom proslave 1501etnice ameriške neodvisnom . se je končala z deficitom. Deficit je znašal nad 200.000 dolarjev to ie okoli 11 in pol milijona dinarjev. Kakor znano, je tudi svoječasno svetovna razstava v VVemblev-ju na Angleškem zaključila z ozromno !>i-sivo.
V Pittsburghu je umrl ameriški milijonar, ki je v svoji oporoki večino svojega premoženja volil v dobrodelne namene. Zapustil je raznim humanitarnim društvom, bolnicam, zavetiščem ln sličnim zavod' m znesek 15 milijonov dolarjev, to le cca. S4o milijonov dinarjev. Humana akciia pokr. -nega milijonarja ie v Ameriki vzbr 1 1 splošno odobravanje.
Po letalskem mitingu v Ljubljani
Oblastni odbor Aerokluba »Naša krila* v Ljubljani je na svoii IX redni odborovi seji 11. t. m. sklenil Izreči javno zahvalo vsem onim odloč lnim faktorjem in prijateljem Aerokluba ki so na katerikoli način pripomogli zadnji prireditvi d<. tako lepega uspeha. Posebno treba na tem mestu izreči zahvalo komandi vazduhoplovstva v Petro-varadinu ki ie upoštevala želje našega kluba, dalje komandantu I vazduhoplovne-ga polka podpolkovniku Zivoradu Petroviču v Novem Sadu, komandantu IV. vazdu-hoplovne grupe v Zagrebu, dalje vsem sodelujočim iz Novega Sada in Iz Zagreba, g velikemu županu ljubljanske oblasti, g. divizijskemu generalu Dravske divizije, g. vladnemu komisarju mesta Ljubljane, predsedniku oblasme skupščine za ljubljansko oblast komandantu žandarmerije, ravnatelju policijska direkcije, ravnatelju železniške direkcije šefu prometnega in komerci-jalnega odelenja državnih železnic v Ljubljani in končno vsemu onemu časopisju, ki nam je Šle pri vršenju reklame z uvidevnostjo drage volje na roko
Organizacija mitinga je bila prva slične vrste v LjubMani. radi tega so se gotovo udi tu in tam pojavljale hibe, zato pa prosimo cenjeno občinstvo, ki je v tako lepem Številu posvečalo pozornost prireditvi, da te nedostatke oprosti Pred vsem Da prosimo one ki so izžrebali števHke za letenje. Pa so radi pozne ure ln pomanjkanja goriva za takrat prišli ob užitek in pričakovano veselje, da nam oproste, Aero-klub jim pa obljublja na tem mestu, da jih bo na jesen s svojim lastnim avionom, ki ga ie oblastni odbor že naročil glasom sklepa zadnje seje, potoni svoiega pilota dvignil nad Ljubljano In iim s tem nadoknadil ono, do česar zadnjič niso prišli. V zvezi s tem naprošamo vso cenjeno publiko, ki je prisostvovala mitingu, pa ni krila vstopnine, da blagovoli nakazati na njo odpadajoč] del na naslov Aero - kluba, oblastni odbor Ljubljana, štev. čekovnega računa 10.720, z direktno pripombo, da je to za Aero-klub mesto vstopnine. Ta denar bo klub nalagal v posebnem fondu za avion, ki je že narečen in ki bo najkasneje v dveh mesecih, odnosno dveh mesecih in pol z našimi irsignijami ponosno krožil nad Uubljano. Uverjeni smo. da bo javnost vedela ceniti napore našega kluba in da se bo polnošte-vilno odzvala našemu pozivu.
Klub si je nabavil tudi film o prvem letalskem mitingu v Ljubljani ki je zainteresiranim kinom proti nizki odškodnini na razpolago. Predvsem pa je namenjen za vse one kraje, kjer bodo ustanovljene mestne organizacije našega kluba. Podrob-
nejše informacije dale tajništvo Aerokluba. Ljubljana, Kazina II. nadstr
Na jesen prične tadi zračni promet na progi Uubljana-Zagreb-Beograd. pa pozivamo vso javnost, da se v čim večjem številu posluzi akcil tega povsem nacijonalrie-ga društva, ki se dobe za nizko ceno 2.^0 Din. Aeroklub je sklenil nakup 25 akcij, da s tem vzpodbudi tudi ostalo slovensko javnost k zanimanju. Čira več akcij bomo Slovenci pokupili, tem prej bo zračna zveza med Ljubljano tn prestolnico izvršljiva.
Sovjetska drama
Sovjetska vlada je odvzela honorarje vsem onim ruskim pisateljem, ki so odšli v emigracijo. Merežkovski ne dobi n. pr. nič za številne vprizoritve svojih dram. Drugi avtorji so prizadeti po kratkem (15-letnem) roku, e katerim nehajo njih pravice. Vdova po Čehovu n. pr. ne dobi nič od predstav pisateljevih komedij. V splošnem Šteje Rusija po podatkih davčnega urada iz I. 1926 1312 dramaturgov in komponistov, ki prejemajo plačilo za vprizoritve ovojih del 1061 avtorjev zasluži samo po 260 rabljev letno (t. j. 6000 Din), 147 avtorjev zasluži no 600 rabljev, 57 avtorjev po 1200 rabljev in 28 po 4800 rabljev. Samo par pisateljev se povzpne nad to maksimalno številko Tako je zashi/.i! B Romasov v 1. 1926 nad 7 600 rabljev (t j. 180.000 Din). Vpoštevati pa je treba, da &e izvaja cela serija njegovih oderskih del, m^d njimi: španske sapice. Komunistični revizor. Padec mesta Krivorilska, Atamon Fedjka in druge. Za njim prideta Bili-Belocerkovski s 4163 rabi ji in A Fajko z 2535 rabi ji zaslužka. A Glebov, avtor priljubljene satire »Državni prehranjevalni urade je zaslužil le 2582 rabljev, dasi ni mesta, kjer ne bi se igralo njegovo delo. Edino in srečno izjemo tvorita P. ščegoljev in A. Tolstoj, avtor in >Caričine zarote<, ki sbka Raspurina in dvor Igra vleče občinstvo, ker izrablja nekatere sicer nepoznane vire Avtorja sta zaslužila z dramo 33.000 rabljev (okoli 600.000 Din). Zato pa jima je njihova draga drama >Azev;, (zgodba o velikem provokatorju iz revolucii> leta 1905) vrgla samo 2000 rabljev.
Poleg teh srečnih pisateljev je tudi veliko pastorkov usode.  Komponist Hinolitov-lvn-nov,   avtor priljubljenih pesmi, je zaslužil jedva 400 rubljev (10.000 Din)   Vzgled človeške nehvaležnosti sta tudi Subotin in Le. bedov, kmečka pisatelja, čijih številne icr*' dnevno vprizarjajo  vsa   prosvetna dru^tv;: Subotin je leta 1926 zaslužil samo 18 in Le bedov samo 21 rubljev (580 Din). Prosvet: komisar Lunačarski se baje hoče odpoved a H avtorskim pravicam do svojih iger. To pri' o njegovem dobrem gmotnem položaju. Sicr pa doživlja na deželi edino njegova kome<r »Kraljev   brivec«   velike   uspehe. Dram >Cunje in baržun< ter >Osvobojeni Don 1 šote so preveč književne. Več posmrtnih ig Leonida Andrejeva (Samson. Pasji valček druge) niso imele uspeha. Nažalost je pren nul mladi E. Lunz, katereea drame »Izv* postave«  in »Mesto bodočnosti« so obeta!-veliko novega v konstruktivnem gledališč V sovjetski Rusiji ima sedaj največji uspeh mladi F. Bulgakov s kroniko »Beli dnevi< (rodbina Turbinih) iz mežčanake vojne.
Stev 15Q.
Abo^ekstki naroda aa m juiij« 1927.
<*tr*n 7
letnico požiga Mneso domu 9 Trstu
Naši in fašistovski spomini — »Pfccokrro« hujskanje. — Pride čas, Ko ,,,
m. a. — Tr*t, la. julija.
Drevi ob 19. bo sedem let, kaj »o začeli ognjeni jeziki oblizovati na§ Narodni dom. Že ves dan je bilo ozračje nekam silno
inoreče; čutilo se je, da se pripravlja vihar. Iz Splita je dospela vest, da je prišlo tam doli do spopada, v katerem je bilo nekoliko
Italijanov mrtvih, in tržaški fašizem je pod vodstvom onega Oorentinskega pustolovca (Hant o, ki se danes kot podpredsednik rimske poslanske zbornice soinči v največji mi« lasti gospoda Mussolinija, pripravljal osveto. Ha. Veliiu trg so sklicali protestno zborovanje, kjer je Giunta pozival razjarjene množice, naj nemudoma maščujejo smrt svojih bratov. Pa so se po zborovanju razkropili po mestu in zaceli po že zdavnaj pripravljenem načrtu uničevati lastnino ljudi na5e narodnosti. Opustošili so jugoslovensko delegacijo, opuetoSili pisarne naših odvetnikov," urade naših zavodov tiskarno in uredništvo >Edinost<, po m etili na ulico opremo in jo zažgali: kresovi so goreli po vsem mestu. Glavni napad pa je bil naperjen proti Xar. domu, >leglu izdajniškega jugoslo-venskega iredentizma in hrvatarskih kanali j.-, kakor se je blagovolil izraziti reševalec italijanstva Trsta, častivredni Francesco Giunia.
Rešil ni nihče nič, samo golo življenje, izvzeinši seveda tiste hotelske goste, ki se niso več mogli rešiti in so zgoreli. Po cenitvi hotelskih uslužbencev je moralo ostati v plamenih kakih 40 do 50 ljudi. Narodni dom je crorel celih osem dni, od torka, 13. julija, zvečer do srede, 21. julija, da je zgorelo vse. prav vse, izvzemši edino neke stvari, ki so se rešile s pomočjo gasilcev iz prostorov -Delavskega podpornega društva«, in restavracijske zaloge in gledališke garderobe, ki ste bili ukradeni in posameznih vrednostnih predmetov, ki so jih sami čuvaji javnega miru in reda ter nekateri fašisti v presledkih, ko ni gorelo, odnašali iz še nedotaknjenih stanovanj* seveda — zase!
Celih pet let je stalo pogorišče Narodnega doma na najprimernejšem tržaškem tren tato, kakor je ostalo po taSistovskem barbarskem zločinu, dokler ni končno oblast prisilila lastnice Tržaške posojilnice, da je prodala pogorišče. Oblast je zahtevala, da se razvaline odstranijo. Posojilnica, ki ni dobila nikako odškodnine, da, nikake zavaro-
valnine, sploh niti ene stotinke za vso Škodo, ni mogla tvegati še stroškov za podiranje in odstranitev materijala, je končno prodala pogorišče. Kupil je pogorišče neki Zid; m svoj denar pač nel Zadelo se je potem popravljati in prezidavati, in danes, ob sedmi obletnici faSistovakega barbarskega zločina stoji na mestu nekdanjega našega Narodnega dozna palača, ki je na zunaj popolnoma enaka preSnjL Samo nad glavnim vhodom ni več panja 8 čebelami, znaka Tržaške posojilnice in hranilnice, oziroma tistih pridnih narodnih čebelic, tržaških slovenskih malih ljudi, ki eo po novčifth zbirali glavnico za zgradbo Narodnega doma, temveč se Šopiri na njegovem mestu liktorski snop s sekiro, a namesto Posojilnice in ostalih naših narodnih društev, ki so imela svoje prostore v Narodnem domu, so nameščeni v njem razni fašist ovski sindikati. Namesto >hotela Balkanac pa se blesti na vseh straneh »hotel Regina«, ki že posluje, samo da so restavracijski, oz. kavarniški prostori še zaprti.
Čudno, da niso čakali z otvoritvijo hotela, da bi ga bili otvorili na danaSnji dani Stvar bi bila imela svoj pomen in bi bila gotovo velika privlačnost zlasti za tiste ju-goslovenske goste, katere danes vabi s toliko vnemo po j ugosl o v enskih listih >hotel Re-gina« v požgani naš Narodni dom pod faši-stovskim znakom.
Škoda, da niso čakali, ker bi jim bil za to slovesno priliko gotovo silno dobrodošel spominski članek, ki ga je današnji >Picco-lo< posvetil dogodkom pred sedmimi leti, ko je >tistega dne groza izpreletela našo deželo in so prve Črne srajce z naskokom zavzele »Balkan<, ga zažgale in tako maščevale v Splitu razmesarjene brate, ki so imeU edino krivdo, da so bili Italijani in so hoteli braniti italijansko trobojnico«.
Bilo je tedaj, kakor je tudi danes in bo še morda lep čas zastonj, da bi se vpraševalo, kako krivdo smo imeli na sebi mi tržaški Slovenci, da se nam je zažgala naša hiša nad našimi glavami; ali pride pa, pride
čas, ko se to vprašanje ne bo stavilo zastonj in  se obletnica  požiga  Narodnega doma v
Trstu ne bo spominjala s tako lažnivo trditvijo, kakor se je spominja danes >Picolo<, trdeč, da »je fanatična sodrga, prežeta s sovraštvom proti Italiji in njenim vojakom, v Splitu umorila nekega višjega častnika kr.
Tedaj bo
»Picoolo«, de ga bo Se kaj, govoril in pisal drugače, ne pa* kakor danes, ko še po sedmih letih hujska ItntijunAo sodrgo na nas, lahor Jo je hnjakal pred sedmimi leti obimi dokler ni rdeči petettn zaplesal nad •ft^fifrp Narodnim domom.
Tedanji splitski dogodki so mani. Ne-sramnema izzivanju italijanskih mornarjev, kt so se kot neomejeni gospodarji hoteli ponašati t jugosiaveDBtoero Splitu, je sledil odločen odpor mase prebivalstva, in poveljnik ls&e vojne ladje >Pugllac, Gulli, in njegov motorist Kosal, sta bila zadeta, ko je naša oborožena sila bila prisiljena odgovarjati z ognjem na laški ogenj. Izzivali so na naj-predrznejši način, streljali so kakor bi Slo za obleganje Splita, a ker se naši niso dali postreliti in so zavrnili laske napadalce, se Je tašistoveka sodrga v Trsta maščevala nad nami. >Piccolo< pa danes proslavlja laška junaka, ki sta v Splitu padla za domovino in čast laške zastave*, in s oči vidnim namenom, da bi z vzbujanjem teh spominov vzdr-žaval in še nanovo podžigal sovraštvo proti nam.
Celo fašistovski »II Popolo di Triestec je prešel z molkom preko današnjega dne, česar pa seveda >Picolo< ni mogel storiti. Poljaki Žid na Gol donijevem trga!
Et hoc meminisse ju vabi t!
Gospodarstvo
Naša trgovina s Češkoslovaško
Prejeli smo >Mesečni pregled zunanje trgovine češkoslovaške republike< za maj, iz katerega posnemamo podatke o našem izvozu na Češkoslovaško M češkoslovaškem uvozu iz Jugoslavije.
Češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije je znašal v maju 33.112 ton in 7380 komadov v vrednosti 44,996.OOOKč, od 1- januarja do 31. maja pa 177.403 tone in 42.888 komadov v vrednosti 282,921.000 Kč. V maju je uvozila Češkoslovaška iz naše države največ žita, zelenjave moke in mlevskih produktov in sicer 19.757 ton, v vrednosti 28,580.000 Kč. Na drugem mestu je živina v vrednosti 8,137 tisoč, na tretjem minerali je v vrednosti 1,505 tisoč, na četrtem odpadki v vrednosti 1,434 tisoč, na petem živalski produkti v vrednosti 982.000 Kč Itd
Izvoz Češkoslovaške v Jugoslavijo je znašal v maju 15.214 ton in 16.015 komadov v vrednosti 63,069.000 Kč, od 1. januarja do 31. maja pa 46.564 ton in 158.482 komadov
v vrednosti 840,166400 Kč. Največ je izvozila Češkoslovaška v maju v Jugoslavijo I bombaievine in bombaže vinas ti h izdelkov in I sicer 660 ton v vrednosti 24,220.000 Kč. Na drugem mestu je volna in volneno blago v vrednosti 6,616.000, na tretjem železo in železnim v vrednosti 4,877.000, na četrtem o ji aparati in sestavni deli v vrednosli 4,772.000, na petem usnje in usnjeni todelki v vrednosti 4,288.000, na šestem steklo in stekleni izdelki v vrednosti 2,764.000, na sedmem lan, konoplja, juta in druge industrijske rastline v vrednosti 2,531.000 itd.
Stanje Narodne banke
dne 8. julija 1927.
Razlika v primeri s stanjem 30. julija.
AKTIVA:
Kovinska podlaga 493.7   -f- 2-4
posojila 1225.7 58.1
račun za odkup kronskih
novčanic 1102.0 račun začasne razmenjave 319.7 državni dolgovi 2956.3 vrednost drž. domen 2138.3 saldo raznih računov 15215 ^ 1.9
Skupaj 9767.9
PASIVA:
Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 9.7 novčanice v obtoku 5432.7   '-}- 137-4
državni račun začasne
razmenjave 319.7 državne terjatve po raznih
računih 225.2  '-f-' 12.7
razne obveznosti 1125.4  — S7.6
državne terjatve za zastavljene domene 2188.3 ažijo za kupovanje zlata 83.0 Skupaj 9767.9 Obrestna  mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 137,400.000 Din.
—g Rekordna letina kave v Braziliji. Po poročilih iz Rio de Janeira bo letošnja letina kave v Braziliji rekordna. Po uradnih statističnih podatkih bo pridelala Brazilija do 22 milijonov vreč kave. Glede na izborno letino se bo kava pocenila.
—g Državni zavod za pospeševanje industrije in obrti je bil pod bivšim trgovinskim ministrom dr. Krajačem ukinjen. Krajačev naslednik minister Milan Simonovič je obnovil zavod in mu preskrbel potrebne kredite. 1. t. m. je začel zavod zopet poslovati.
—g Dobra letina ječmena v Južni Srbiji. V Južni Srbiji so ječmen že poželi. Ker je
bik) vreme ugodno, je ječmen kvalitativno
zelo dober. Količina ječmena, namenjenega izvozu, znaša okrog 25 milijonov kg. Po vojni se je izvažalo iz Južne Srbije porpretos 18 do 20 milijonov kg ječmeni.
_g Dobave. Direkcija državnih zoleznic
v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ]*>nudbe glede dobave smirkovega platna, šip za okna; do 26. t. m. glede dobave raznih čopičev. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 28. julija ponudbe glede dobave različnih rudninskih olj.. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za tr-trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Trgovinska pogajanja s CehosloTiž-
ko. Meseca septembra se nadaljujejo trgovinska pogajanja s CehoslovaŠko v Dubrovniku. Naši delegaciji bosta načelovala direktor oddelka za zunanjo trgovino Sava Ku-kič iz zunanjega ministrstva in univ. prof. dr. Milan Todorović. Čehoslovaški delegaciji bo predsedoval poslanik Jan Šeba.
—g Mednarodni velesejem v Pragi se vrši od 18. do 25. septembra 1927.
LnŠčihrica za riž v Jugoslaviji. Narodna mlinska in kmetijska industrija, d. d. v Zagrebu, gradi v Zagrebu veliko moderno lu-Ščilnico za riž, ki bo kmalu končana ter bo začela obratovati. Podjetje bo luščilo domači riž in uvoženi neizluščeni riž.
» Uspehi racionalizacije v ameriški produkciji. Statistični urad ministrstva za delo v Washingtonu je pred kratkim objavil statistiko o uspehih racijonalizacije v ameriški industriji glede na produktivnost ameriškega delavca v enoti delovnega časa. Ameriški industriji je z uporabo modernih produkcijskih metod v tehnični in obratni organizaciji uspelo znatno dvigniti1 produktivnost posameznega delavca. Od 1. 1914. do 1. 1925. se je produktivnost ameriškega delavca dvignila v čevljarski industriji za 16 %, v usnjarski industriji za 26 %, v industriji mesnih konzerv za 27 v sladkornih rafinerijah za 28 %, v papirni industriji za 34 ?w, v mlinski industriji za 40 "i, v železarski in jeklarski industriji za 59 %, v cementni industriji za 61 %, v petrolejskih rafinerijah za 83 /5, v avtomobilski industriji za 172 % ter v industriji gumija za 211 %. V tej povečani produktivnosti ameriškega delavca tiči tudi poglavitni vzrok visokim mezdam ameriških delavcev. Mehanizacija obrata omogoča ameriškemu delavcu, da v enoti delovnega časa danes mnogo več producira, kakor pred vojno, zato pa mu pol jetje tudi lahko plača znatno višje mezde.
Vajenec
se sorejme za kleparsko obrt. Dobi plačo. Remžgar in Smer; kol, Florijanska ulica 7. 1700
Solnate vreče
od 50 kg kupujem. — Makso Heinrich, veletrgovina koloni* jalne robe. Čakovac. 16S7
Delavke
za šivanje steznikov in život* nikov. dobro izurjene. Javijo naj se takoj. — Atelier stez* nika Julija Sitzer, Zagreb, llica  7. 1717
Mlad pes
prave ovčje pasme, se proda Sv. Petra cesta št. 18. 1703
Opremljena soba
s posebnim vhodom se takoj odda na Resljevi cesti. Naslov v upravi li^ta. 1702
Vezilja
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak
dan od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 2. avgusta. Vpisova* nje 1. avgusta. Christofov za* vod, Domobranska cesta 7/1.
1690
(štikarica), Vi je zmožna pou*
čevati vezen ie na šivalnem stroju, se išče. Pismene po* nudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »vestna 1704«. 1704
G, Flux
Gospoda ulica 4, I., Ljublja* na, strokovna, že 35 let obsto* ječa posredovalnica boljših služb, išče nujno 2 gospodič* ni k otrokom, zmožni nemšči* ne; 2 donašalca, 1 donašalko pijač, več kuharic in sobaric za tu in proč, privat in hotel penzijon itd. Inteligentno po* steno osobje vsake vrste se toplo priporoča. 1707
je prevzel
glavno zastopstvo in zaloge to varen
• ■ > 7 • * 1
išao
.i. Feinnja
TIGRI 11
m
Telefon
Telefon
379  iVHii   arMiav&ginifc 379
mestni tesarski mojster,
m — m       LJUBLJANA. Dunajska cesta 46----
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike. — Stropi razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograjt
itd.  — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. 16/L     TOVARNA FURNIRJA
V globoki žalosti javljamo, da je naš iskreno-ljubljenl soprog, dobri oče, sin, brat, svak, zet in stric,
gospod
Alojzij Bernardi
masistratni pisarniški asistent
v petek dne 15. t. m po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedelj' dne 17. juliia 1927 ob 4 uri pop. iz hiše žalosti za Bežigradom VI mestna hiša na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v lami cerkvi 00. .raiičiškanov
V Ljubljani, dne 16. julija 1927.
Milka Bernardi, rrj. Grstlč, so roga.    Marinka Bernardi, hčerka.
Posest"
Realitetna pisarna družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
proda:
HIŠO, visokopritliČnO, 3 so* be, pritikline, lep vrt, elek* trika, vodovod, Šiška. 110 ti* soč Din.
VILO, enonadstropno, 9 sob, pritikline, vodovod, parketi, 800 kvad. m vrta, blizu Ti*
voli, Din 220.000.
VI^O, enonadstropno, izredno
solidno, velik vrt, takoj raz* položljivo trisobno stanova* nje, 20 minut od centra, Din
145.000.
GOSTiLNO, trgovino, viso* kopritlično hišo, poldrug oral r :>sl t a, prometna toč* ka pri Rajhenburgu, Din 70 tisoč. Posestvo tri in pol orala, lesena hiša, pri Mo* kronogu, Din 16.000.
2 NOVOZIDANI HIŠI, vsa* ka z dvema sobama, priti* klinami, velik vrt, pri Raj* henburgu, po Din 30.000.
ENO NADSTROPNO HIŠO z gostilno, renovirano, 10 sob, velik vrt, letovišče Gorenj* ske, Din 110.000.
NOVOZIDANO HIŠO, soba, kuhinja, pritikline, vrt, Mo* ste. Din 25.000.
HIŠO enonadstropno, 5 stano* vanj, dvorišče, blizu centra. Din 75.000. 1712
Trgovski lokali
sredi Ljubljane, posamezno ali skupno 2—3, klet, delavnica, plin, elektrika, vodovod, se od* dajo. Naslov v upravi lista.
1714
Stanovanje
1—2 sob išče miren uradniški zakonski par v novi ali stari hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Čistost 1679«. 1679
Zastopnike
in zastopnice za prodaja srečk
na obroke išče Bančna pošlo* valnica Bezjak, Maribor, Go* sposka ulica 25. 77/L
3000 Din posojila
išče nujno uradnik s stalno službo proti garanciji in do* brim obrestim. — Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo — 1678«. 1678
Opremljeno sobo
zračno, z električno razsvetljavo, oddam takoj ali 9 1. av* gustom. 15 minubt od glavne pošte. Ponudbe na upravo lista pod »Sornčna lega 1680«. 1680
Gospodična
perfektna gospodinja, varčna kuharica, vajena vseh del, šH* van;a itd., želi službo pri bolj* šem g os pod 1 eventuelno vdo* vi Gre tudi na deželo. Ponad* be pod »Samostojna« na opra* vo lista. 1705
Pisalne stroje
nove in rabljene Underwood, Remington, Simth. Broes in za potovanje povrvrstne nudi s garancijo Josip Pukl v Cd lju. —• Popravil«
<JTAMPIL]E
Prodam
raznovrstne ledne omare in pohištvo po zelo znižanih ce* nah. S. Praprotnik, Jenkova 7.
1716
«Hipnotizem, sugestije, conetizem.»
Poljudno znanstvena razprava. Praktična navodilal Poučno in zanimivo! Cena Din 28.— fco. «Veda in znanost», Celje, Raz* lagova 8/1. 1610
L. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča sve o zi-.'cgo dežnikov ;p sstotnikov ter sprt-najalnib palic
Pouraviia se izvrfajelo tečno in solidno.
t
Mestni pogrebni uvod.
V globoki žalosti naznamnmo, da ie naša iskrenoljubljena, mati, stara mati in tašča
Koširjeva Franja
roj. Malenšek, poročena Gulič
dne 15. t. m. ob 14. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti Dunajska cesta št 31 po Dunajski in Gosposvetski cesti do mestne meje, od koder s_e odpelje krsta preko Tacna v Šmartno pod Šmarno goro. kjer se bo vršil pogreb ob 17. uri na tamošnje farno pokopališče. Prosimo tihesa sožalja.
V Ljubljani, dne 15. julija 1927.
dr. Vilko Baltič    Vida Baltičeva r. Gulič
veliki župan v Ulicah, zet. hčerka.
Franjo Baltič
stud. chem_ vnuk.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pi attljem m znancem pre-žalostno vest, da je naša srčnoijubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
Ivanka Kokaljeva roj. Martinjak
dne 16. t. ra. ob 1 uri ponoči po dolgi, trpljenja polni bolezni, previđena s tolažili sv. vere na Bledu mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 18 t. m. ob pol 5 uri popoldne v Kranju iz pokopališke kapelice na tamošnje farno pokopališče.
V Ljubljani, 16. julija 1927.
Ivi, Vanda, Hali, Zdenka, Simona, hčerke
Anica Nedbal, nečakinja
Franci Trošt in Stanko Sirca
zeta
in ostalo sorodstvo.
Rudolf Kokalj,
soprog
Matilda Kokalj, tašča
Staši, Ivči, Mija,
vnuki
i
1715
>
Stroji za betonski zidak. Stroii za betonske otle kose. ObJike za cevi in stopnice. Stro i za brušenje in poliranje. Stiskalnice za cementne plošče vseh vrst.
Mesalniki za malto in beton.
Kamenolomci, valjarnica. Izpiralnice za pesek.
prod itd.
Tflil'o strojev Dr. Gespary & Co., Markranjfadt.
Prosmo 2a obisk. b Leipzig
Katalog št. v5 breznlačno.
MALINE
kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka
»ALKO" družba z. o. z.
oddelek brezalkoholne pijače Ljubljana, Kolize
Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne «Evropa»).
Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 72/L
I. Stj
epusin
zagreb. Jorienka H
priporoča najboljše tambure, tice, škole, nartitore » ostale potrebščine za sva glazbala. Odlikovao o« pariškoj izložt i Cjenici franko.
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, rnonogram«, obleke 1. dr.
eze najfinejše In najcenejše
mehanično umetno vezenje
Matek & Mikeš
Ljubljana, Da Imatinova ulica 13
Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
rectinikum
f RANKENHAUSEli
(Nemčija, 221
al »u.a za  krojno 10 avtomo >i!sko gradnjo    Ele k tro tebnifr >osebn) oddelek t a pOMe^e'^ n aerotehmki
foto-plošče
filmski zvitki (rotfilma) in packfilmš
kemikalije
Ako je že BRAUNSIEGEL ali GRUNSiEGEL plošča brez KONKURENCE, potem je PERUTZ FILM prav gotovo nekaj POSEBNEGA:
Pri nakupu fotografskih potrebščin ne smete tudi Vi na to pozabiti!
Vajnovefai epohalni ismm
letroieiaka «lln*k» svetnika,
.AIDA' l tog za trico
200-500
we<" moć. ftrasoa bela lat
Neznatna po> raba petroleja Sve J kakoi slektrika
-c rabi za lazsvetijavu piuda ainic, cradov, gosti lnic šol cerkev, dvo išč, vrtov td „&IDA" :e prikladna za najmanjše n največje irostore. — Zahtevajte prospekte' klavno skladišče za SHS »ma MplftroTehniCTip 'irm?
SVARU ♦ drug
4GRE&    'reradoujcev ulict
Iščemo zaupne zastopnike — Zahtevaite tako  nrospekte' -
Najboljša v materijalu in konstrukciji so
kolesa, šivalni stroji £ GnRffi.
URANIA PISALNI stroj tei švicarski PLE-TILNI  stroj DUBIE0.
Najlepše opreme, samo pn
Josip Petelincu
v Ljubljani
bJizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — telefon 2913
Aiajniife cene.  — Tudi na meseci*«* odplačna
"i
1
= Kliseje =
vseh vrst, črtne tn avtotipi je. tzdelufe po predloženih risbah, peropislh aH slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu In v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
e
z. o z.
V.
J
V VELI KI IZBERI
L i E. Skoberns
Ljubljana
ToVAKNA PEKiLA
LJUBLJANA   Kolodvorska u.1. 8 nasproti hotela ^>tr~uicelj.
F* K 1 PO ROČA veliko izbero moškega perila po konkurenčnih cenah*  — Izdeuje se mdi po naroči u
Veliko predtlskarlio ženskih ročnih del
ib trgovino *o!o m dom Tisoče novih, krasn h vzorcev Cisti tisk, hitra izvršitev nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu.      Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje Matek & Mikes, Ljubljana, Dalmatinova 13
Krai. ang oatobrod Unija
HOVflL BUfllL LIHEz 3U^nnfllVtEHIK0
•raiiuiO-uraguay-Argenunio ... Kubo-Chiie-Pe*L
ntormacne brezptaćno OT oodzas'ooniKu
,JUdLJANA Ko odvocska ulica štev 26
Ma >. šiev. 19.0^5/^7 ret. IX
Razpis.
Mestni magistra! liobljanski razpisuje oddajo
zidarskih in težaških del
za napravo tr nadstropnega  poslopja za delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št 2 11.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 25. julija 1927 do II. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. jul'ja 1927
Po znižani ceni
Dvokolesa, motori', vsakovis otroški vozićki, namestm del pneumatika. Huseben odJelck l. popolno popravo   emailuame ti ponitclanje dvokoies, otroških vozičkov, šivalnih stroje Prodaja na obroke  — Ceniki iranko.
.Jribnna' f.g.f.., (ovarna tivolroies id otrolkin vozičkov
LJUBLJANA, Karlovska cesta >t.
4:> L
Potnik z
»tom
potuje do Vojvodini in Srbiji vzame, kakršnokoli zastopstvo. Ponudbe na naslov: Zagrijažski, Videm pri Krškem.
SVETUJEMO VAM
da s) naročite
PUCH" KOLO
ki te najbot se
Oob se po solidni ceni in tudi na obroke le ort tvrd ki
1GN. VOK« LJUBLJANA
Tavžarieva ulica Stev. 7.
MED. Dr. ROBERT BLUMAUER
specijalist za kirurgijo
ordinira vsak dan od V* 2—       ure popoldne, razun ob nedeljah in praznikih.
LJUBL|ANA, TABOR 13 I.
(Sokolski dom — vhod s strani vojašnice)
Prometni zavod za premog d. d
Ljubljana
'rodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo?
dornaci   n inozemski za domačo kurjave »n industrijske svrhe
Premog Kovaški premog «*
|£OlSS    'varniški, plavžarskl tn plinsk'
ankete
Prometni >avod za oremog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 15/1
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje Ua najbolj priporočljiv je le
ST0EWER šivalni stroj
Le ta Vani p^lcg šivanja entJa (ohšiva). veze (stika), krpa pe« rilo m nogavice Brez vsakega prenunjanja plošč in drugo je -troj: v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje — Poles v>eh prednosti, ki jih za» vzema šivalni -.troj STOE\VER-
ie tudi najceneiši Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri
Lud. Baraga,
Brezplačen pouk v vezenju, ra* bi aparatov itd. — Ugodni pla»
Ljubljana.    Selenburgova    67.  čilni pogoji. — 151etno jamstvo
fliilia
je izpraznjeno na Oblasni muzički školi v Sarajevu, subvencionirani od ministrstva pro svete Dolžnost poučavanja 14 do 24 ur tedensko Plača po kvalifikaciji in zaposlenju od 1400 do 2400 Din mesečno Leta provedena v učiteljskem zvanju na drugem mestu se jemljo v obzir pri odraerjenju doklad. Reflektanti s kvalifikacijo (najmanj državni izpit za učitelja glasbe) naj se s svojimi prošnjami obračajo na upravo Obl. muz. šk. v Sarajevu najdalje do 15. avgusta Prošnji so po možnosti priložiti overovljeni prepisi izpričeval o študijah in učiteljskem delu
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
ObrestovanJa vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo. «j»fe-rteoosit« Itd. Itd
Brzojavke: Kredit. Ljubljana, Telefon št. 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 28(X>.
Urejuje: Josip Zupančič. _Za »Narodno tiskarno*; Fran Jezeršek, — Za inseratni 4el lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
36
28
47
61^2