PoAtntna plaMna v gotovini Leto LXVII., št. 84 Ljubljana, petek lj. aprila 1934 Cena Din 1.- lanaja vsa* aau popoldne, izvzemfii aedeije in praznUce. — inaerati do 30 petlt vrst a Din 2... do 100 vrat A Din 2.60. od 100 do 300 vrat A Dtn S.-, večji inserati petit vrata Din 4.- Popust pc dogovoru, inseratni lavek posebej — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.- za inozemstvo Din 26.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva olica s t. 5 Telefon st. 3122, 3123. 3134, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ZNIŽANJE DRAGINJSKIE DOKLAD OMOŽENIH URADNIC Ukrepi vlade za dosego prihrankov, ki se bodo uporabili za zapo slitev brezposelnih inteligentov Beog-ad, 11. aprila. AA. Ministrski svči je na seji 11 t. m. razpravlja o prehodnih ukrepih, ki naj jih izda ta izvedbo đo.oćb či. 64 finančnega zaKo-na za lero 1934-35 Te d >!očbe nalaganj ministrskemu svetu, da izvrši vse p "^bne ukrepe, ki naj ustvarijo prave pogoje za zmise!no in racionalno varčevanje v državnem in samoupravnih gospodarstvih. V zvezi s temi poobla stili je finančni minister predloži! ministrskemu svetu celo vrsto ukrepov Ministrski svet je sklenil naj tudi osta^ li resorni ministri v najkrajšem času pred že \ zmislu čl. >4 finančnega za kona za leto 1934-35 potrebne ukrepe, dd se v vseh panoeab državne uprave dosežem kar največji prihranki. Ministrski svet ie na včerajšni: seji odobril znižanje osebnih dravinjskih doklad v tistih primerih, kjer je zapo-s'enih več oseb iste rodbine, dalje znižanje potnih stroškov v inozemstvo za uradna . »tovanja in ukrepe o reorganizaciji unravnega odbora samostoj-nL uprave državnih monopolov in državne sladkorne tovarne na Cukarici. I. Rodbinske dragjijske doklade se zmanjšajo samo tedaj, kjer je v držav, ni službi več članov iste rodbine, lam kjer služi samo en član rodbine, ostane vse nedotaknjeno. Pri spremembi teh določb ie ministrski svet Dostavil načelo, da se ženine doklade znižajo, odnosno č-tajo v tistih primerih, kier rn^ž in žena stanujeta v istem kraju, in je mož državni ali samoupravni uradnik, služiteli aH upokojenec. Doklade se znižajo za 20 do 50 odstotkov v skladu z razredom in prejemk; moža odnosno njegovimi dohodki od privatne službe, privatnega dela itd. Ženine doklade ako ie kontraktualna uradnica ali honorarna, se znižajo po istih načelih. Slični predpisi veljajo za primere, ako je mož uradniški pripravnik, kon-traktualni uradnik, honorarni nameščenec, uradnik in podobno. Enako se znižajo nagrade ženam, kakor uradniškim pripravnikom in kon-traktualnim uradnikom, če so jim starši ali možie uradniki ali nameščenci ali imavo Dosestvo ali sicer dosti dohodkov za vzdrževanje rodbine, če žive ti otroci s starši v skupnem gospodinjstvu. Osebne doklade žene se znižajo tudi tedaj, kailar sta mož in žena državna upokojenca po novem zakonu al tedaj, ako je mož uradniški pripravnik aH dnevničar. žena pa upokojena do novem zakonu. Žena. ki preiema oseh-no pokojnino, izgubi doklade, kadar mož samostojni dela v pridobitne svrhe. Toda noben izmed teh primerov ne stopi v veljavo, ako mož in žena ne živita skupai bodisi, da sta uslužbeno na rn^črrh krajih, bodisi da sta sodno ali samo dejansko ločena. II. Pri potnih stroških v inozemstvo se ukinejo razlike v predpisih, ki so doslej veljali za takšna uradna potovanja. Te nagrade so bik doslej predpisane za vsako posamezno stroko Posledica je bila. da so bile nagrade v posameznih strokah različne Zato ni bilo nikakega objektivnega razloga Te neenakosti so zdaj odstranjene. To bo pa imelo za posledico tudi znatno znižanje izdatkov za te namene, ker se maksimirajo dnevnice po skupinah uradnikov. III. Reorganizacija upravnega odbora samosto:.e uprave državnih monopo-ov in državne sladkorne tovarne na Cukarici se izvrši tako. da se zniža število članov upravnega odbora in nadzornega odbora ter se določijo in naksimirajo nagrade članom teh odborov. Znižanje dnevnic senator* jem in narodnim poslancem Beograd, 12. aprila AA Na seji umistrskega sveta so nadaljeval* i;skusijo o delnih ukrepih za izvr-itcv pooblastil, dobzenih na pod-.0 " .a 64 finančnega zakona za Te-o 1934-35 V skladu s predlogi, izne-'Qnimi ori več prilikah na proračunski debati, tako v senatu kakor v Narodni skupščini, da se znižajo prejemki narodnih poslancev in senaiorev v teh dveh zakonskih telesih, ie ministrski svet oklenil, da najnuine^e pred'oži i v Narodni skupščini i v senatu, da se nižalo dohodki narodnih poslancev in ^arorjev za 1.500 Din na mesec. V z _zi s tem ie ainistrski svet odredi' f,'nančnemu ministru, da se prihranki, ki se dosežejo, dajo potom vir-m^nn razrini p »v1 v n*"v» vr^t^ ? nro- svetnemu ministru, da se omogoči iz-lopr'nitev vs.. = nedeljskih, odnosno profesorskih mest. Prav tako naj se rudi ostali prihranki, ki se bodo dosegli z nadaljnjimi uikrepi. ki jih bodo še predložili posamezni resorni ministri in ki naj se kar naihitreje predlože in izvrše v zmislu omenjenih zakonskih pooblasti1 uporabilo za iz-p.polnievanje pri imenovanju kva,?ficiranih oseb za oosamezne stroke državne službe, ki Mala antanta In Busija Pogajanja v ženevi zaključena — Pogoji Rusije za vstop v Društvo narodov Pariz, 13. aprila, r. Po vesteh ženevskega poroče\alca agencije Radio so bile na včerajšnjem sestanku med Titulescom in dr Benešem odstranjene še zadnje ovire za pnznanie So-vjetske Rusije s strani Male antante. Enako kakor Mala antanta pa sta tudi Belgija in Danska Pripravljeni priznati Sovjetsko Rusijo, s čimer bi bil vstop Sovjetske Rusije v Lruštvo narodov zelo olajšan. Edino tež! očo povzroča še stališče Švice, ki doslej Sovjetske Rusije še ni priznala. Zatrjuje pa se, da se med Bernom in Voskvo po posredovanju neke elesile že vrše tozadevna pogajanja. London, 13 aprila, r. »Daily Herald« se obširno bavi z vprašanjem vstopa Sovjetske Rusije v Društvo narodov in poudaija da bo priznanje Sovjetske Rusije s stran? Male antante položaj zelo razčistilo, da pa vendarle obstojajo še velike težave, ki itn povzroča Rusija sama. Rusija stavlja pogoje, ki jih smatra list za Anglijo nespremenljive. Rusija zahteva, da ic pred vstopom v Društvo narodov priznajo vse države. Društvo narodov naj Rusijo oficijelno povabi k vstopu, izvolitev za stainega člana sveta Društva narodov pa mora biti soglasna. »Daiiy Herald« smatra, da bo zelo težko izpolniti vse te pogoje. Ženeva. 13. aprila, r. Sovjetsko-ru-ski delegat Stein. ki je imel včeraj razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, je popoldne odpotoval iz Ženeve. Danes dopoldne je češkoslovaška delegacija priredila zastopnikom Male antante zajutrek, na katerem so razpravljali o zasedanju sveta Male antante v Bukarešti in o gospodarskih vprašanjih. Lord Eden in francoski delegat Massigli sta nocoj odpotovala iz Ženeve, italijanski delegat Dj Soragna pa je odpotoval že popoldne. Ponesrečen manever Značilna debata v madžarski zbornici o priznanju Sovjetske Rusije Budimpešta, 13. aprila. AA. Obnova odnošajev s Sovjetsko Rusijo in prihod novega sovjetskega poslanika Petrovskega. ki pa bo opravlja' svojo novo dolžnost na sedežu sovjetske misije na Dunaju, ni naletela v javnosti na ugoden spreiem. To osvetljuje tudi odgovor, ki ga ie da: snoči zuna nji minister Kanvia na interpelacijo nekega poslanca. Minister Kanyia ie v tem odgovoru izjavi;, da obnova odnošajev s Sovjetsko Rusije ni prijateljski pakt. temveč navaden sporazum o vzpostavitvi uradnih odnošajev. Madžarska policija, ki je v mnogo težjih razmerah vršila svojo do'žnost. bo znala tudi v novih okoliščinah izpolnit3 svojo dolžnost. Poslanec Fabiani, k! Je stavil to in- terpelacijo, je nato izjavil, da bo svečani sprejem sovjetskega poslanika s strani kraije skesta namestnika Hor-thvia slabo vplival na madžarsko propagando. Priznanje Sovjetske Rusije naj bi bil protiudai proti balkanskemu paktu. S pristopom Turčije k temu paktu pa se ie ta udarec ponesrečil. V diplomatsk h krogih močno komentirajo izjavo, ki jo je dal sovjetski poslanik Petrovski na čajanki madžarskih novinarjev. Poslanik je obžaloval, da ie neki madžarski iist poročal o njem. češ da se ie prejšnjo noč zabaval v nekem budimpeštanskem baru V resnici pa je ležal z visoko temperaturo v postelj1!. Obžaloval je, da se morejo tako zlobno razširjati take vesti o njem. Preokret v Angliji Angleška javnost vedno bolj odobrava stališče Francije v razoroiitvenem vprašanju London, 13. aprila AA. Včeraj je imel bivši zunanji minister sir Austen Chamber-lain v Guildhalu govor na sestanku Dru štva za Društvo narodov V svojem govoru je bivši minister odločno nastopil zoper izolacijo Anglije češ da je takšno zadrža nje v bodoče za Veliko Britanijo nemogoče Chamberlain je^agiasil. da Angleži ne mo rejo ostati bre^ižni do bojazni svojih so-seidov. ne samo iz altruističnih razlogov, temveč predvsem zato, ker so interest njihovih sosedov tudi njihovi \aša varnost, je nadaljeval Chamberlain. ne tiči v izolaciji temveč v priznanju dejstva da je na padalec skupni sovražnik človeškega rodu. ter v šestemu, ki jamči mobilizacijo dovolj velikih in izdatnih sil proti napadalcu Ja mu izjalovi sleherno korist ki bi jo utegnil pričakovati od napada Chamberlain je na koncu svojega govora vnovič izrazil svofo vero v Društvo nrodov Resoluci jo, ki je zanjo nastopil so sprejeli soglasno \a hod nikih spodnje zbornice ve za on«:aar«ki plebiscit Ž**n«»va. I" ar>r A A. OHbor za saarski plebiscit se bo sestal na sejo 16. t. m. Posef zunanjega ministra g« Je vtiča v Ankari Program poseta — Svečani sprejem v Carigradu in Ankari — Avdijenca pri predsedniku turške republike Ankara. 13. aprila. A A. Anatolska agencija poroča: Ju£ro^lovenski z^manii minister Je-vtič bo z GTOcvpo in spr^m^tvom pri^p^l v Ankaro dne 18. t m. na uradni obisk. Na meii bodo pri Darasani poz-iravili fogoelo-venftkegiB zunan]>ua min'ftra tamk^jšnj* oblasti in ?ef kabineta zunanjega ministra. G. J^vtič se pripelje v Carigrad dne 17. t. m. Na postaji ga bosta sprejela in pozdravila rarigra;ski poveljnik mesta in r;ivn?- talj javne varnosti. Ocid^lek vojaštva bo :?k;\-zal Jevtifu ea&t. nato se bo pa pogoslo-venski zunanji minister odpeljal naravnost v hotel »Perapalnstt in po izmenjavi običajnih 'jradnih obiskov s? tisti dan "n Inljeval potovanj* v Ankaro. Tam ara bodo nn posta i: sprejeli in pozdravili zunanji minister T«*v-fik Ruždi-bej. viSfi uradniki amumjega mi nistmtva in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Tudi vojaški oddelek mu bo izkazal čast. Goste bodo nato peljali v hotei »Ankara Palače*, kjer so zanje rezervirani apartmani. Jevtič bo o**tal v Ankari do 20. t. m. Tega dne bo odpotoval proti Carii»ra-'1 i. 21. t. m. bo 2. Jevti? zap^il C.iricrrni in se vrnil v Beocrnad. Za obif»ka v Turčiji bo jupo**loven^.keoslan v London. Vsekakor pa se to ne bo »godilo pr«J kakor sredi prihodnjega tedna. Ameriška morala Francoska lekcija ameriškim moralistom New York, 13. aprila A A Revija »The Nation« komentira Johnsonov zakon o prepovedi posojil državam, ki niso izpolnile svojih obveznosti o vračanju vojnih dolgov Zedinjenim državam Časopis ugotav7ja, da premnoge države katerih vlade niso Zedinjenim državam nič dolžne nudijo ameriškim kapitalom mnogo manj zanesljive plasmane kakor nekatere druge države, ki so ostale z vračilom vojnih dolgov v zaostanku. Francoska vlada, piše »The Nation«. iz razloga, ki se j: zdi utemeljen ne vrača svojih vojnih dolgov, sklenjenih v USA. Vzlic temu pa francoska mesta, ki bo sklenila posojila v USA. ne samo izpolnjujejo prevzete obveznosti, temveč jih poravnavajo celo v zlatih, ne razvrednotenih dolar-jih. Johnsonov zakon, zaključuje newyor*Jd »Obzornik«, pomeni enega izmed tistih primitivnih in provincialnih ukrepov, ki M Američani z njimi tako radi trkajo na svoja moralna prsa in ponašajo z njimi pred državami, ki pa imajo prav tako stroga moralna načela. Čeprav drugačna od a meri Smrtna nesreča na lovu Trgovec Jože Petek iz črne je po nesreči ustrelil lovskega čuvaja Antona Plevlja spredaj, v stegno desne noge. Lovski čuvaj je samo zavpil: »Joj, moja noga!« in padel. Spremljevalec mu ie takoj priskočil na pomoč in mu skušal ustaviti kri, ki je kar v curkih brizgala iz rane; naboj je prestrelil stegensko odvodnico. Vsaka pomoč pa je bila zaman. Ranjenec >e kmalu izkrvavel in izdihnil. Spremljevalec je naglo odšel po pomoč na Malo planino, od kode-r sta prišla dva smučarja in pomagala prenesti truplo v dolino. Tragično naključje je napravilo po vsej Crni dolini in v kamniških lovskih krogih globok vtis. kcf je bil Belčar-jev Tone znan kot najvestnejši lovski čuvaj. Živel je zelo skromno na Štajerskem Raku z ženo in dvema otrokoma. Kljub revščini in bolezni, ki ga je mučila že dolgo, ie bil na lovu vedno dobre volje in zelo dovtipen. Lovci so ga imeli zelo rad: Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Kamnik, 13. aprila. Na prisojnih obronkih Kamniških planin že pojo divji petelini in oglaša se menda tudi že ruševec. Anton Ple-velj, po domače Belčar.ev Tone. zapriseženi lovski Čuvai v revirju pod Malo in Gojško planino, ie vestno oazi! že od veiike noči. kje bo zapel prvi petelin, da bi popeljal tja svojega gospodarja. Tone je res prtu kratkim zasledil lepega petelina, ki ga je lovec v sredo zjutraj ustrelil. Tone je dobil za trud lepo napitnino in ko so se nazaj grede lovci ustavili v Crni. je dobil Tone še naročilo, na. do nedelje popazi na kakega ruševca. Vestni lovski Čuvaj je obljubil, da bo takoj prihodnji dan odšel v planino. Trgovec g. Jože Petek iz Crne. ki je bil siučajno navzoč, je prosil Toneta, naj ga vzame s seboj, da bo tudi on enkrat čul peti divjega petelina. V četrtek zjutraj je lovski čuvaj zadel puško na ramo in je na vse zgodaj v spremstvu g. Petka krenil v planino. Jutro je bilo krasno, kakor so SDoh lepa in krasna spomladanska jutra v planinah, ko poje divji petelin in bukev poganja prvo zelenje. Okrog 8. ure sta se moža vračala v dolino. Tone je korakal spredaj, spremljevalec pa za njim. Tone je bil star sicer šele 30 let. vendar pa je bi' hudo revmatičen in se je mora' podpirati s palico Spremljevalec mu je hotel olajšati pot po strmini navzdol, zato je 'vzel njegovo ^uško in io nesei v roki. Med potjo se ie pa soodtakni. ob korenino in padel nesreča pa je hotela, da se ie puška sprožila. Naboi ie zadel Toneta, ki ie šel štiri korake Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2316.51 — 2327.87. Berlin 1350.69 _ 1361.19. Bruselj 801.07 — 806.01. Ctirih 1108.36 — 1118.86. London 176 42 - 178/12. New7ork 3394.39—3422.65. Pariz 225.88-227.—. Praga 142.23 -143.09 Trst 292.68 _ 296.08 (premija 28.5 odet.) Avstrijski Mline v privatnem kliriniru 9.2n —9.30 INOZEMSKE BORZE. Curih. 13 aprila. Pariz 20.38. London 15.95. N^vrvork 3n8.75. Broaelj 72.275, Mil»*> 26.45. Madrid 42.225, AmMerdam 309.-Berlin 122.06. Dunaj 57.—, Pra^a 12.84 Varšava 58.326. Bukarttta 8.06. jcaa 1. /SLOVENSKI NAROD«, đne 18. aprila 1934 >tev 84 Gospodarska Ljubljana pred 100 leti Zanimive črtice v »Trgovskem tovarišu44 — Naie mesto ima več po 100 let starih tvrdk Ljubljana. 13. aprila. Dr. Rudolf Andrejka. se je le kot aktiven državni uradnik udejotvoval na književnem polju zlaati kot prevajalec naše poezije v nemSČino, bil je pa tudi mM našimi nBiacrilnejšimi delavci za tu jeki promet. Vedno je lfibil tudi zgodovino in v kratkem času ee je povrpel med najmarljivejš? naše zgodovinarje in nam odkril prav mnojzo zanimivega iz preteklosti našega kmeta in tudi meščana. Edini on ie pričel raziskovati razmera našeea gospodarskega življenja v minilih časih in ie pravkar v ^Trgovskem tovarišu*, ki ga vzorno urejuje g. Josip Kavčič, obiavil >Neknj Črtic rz gospod a takega žrvrfenja Lnibljane pred 100 leti«. Čeprav razprava obsega le 12 strani, je v nj^j zbral skoraj eame nove podrobnosti iz razvoja ljubljanske obrti, tr-zovino in tudi industrije ter nam tako podal prav nazorno in Doučno sliko o temeljih našega sedanjega gospodarsk,»ga življenja* K^r \* razprava v današnjih čaeih težite krize gotovo aktj-alna za vse naše gospodarske kroge, obenem pa tudi zanimiva in poučna za vso našo javnost, zato opozarjamo na njo a tem. da jo objavljamo vsaj v kratkih obrisih. Cas pred slo leti pomeni važno razdobje za trgovsko in obrtniško Ljubljano kot prehod iz starih patrimonijalnih razmer v novo dobo, ki so oznanjale zmagoviti pohod go-spodarskega liberalizma s SVOJO trgovsko in obrtni isko svobodo, čedalje večji razvoj industrije, nove tehnične iznajdb? in začetek železniških zgradb. Te-daj je še ves svet šel po cestah in po Savi, r ž> pred sto leti so Ljubljančani zbrali ogromno vsoto 1 milijona gold., da bi se železnica dotaknila tudi Ljubljane. Leta 1889. ja bila končno odobrena železniška trasa Dunaj — Gradec — Ljubljana — Trst. Razvijati p1 je iela tudi evropska industrija in Ressel ie izumil ladijski vijak, da je bila že leta 1S38 ustanovljena velika paroplovna družba Tržaškega Llovda. Ljubljana, glavno mesto avstrijske Ilirije, križišče cesarskih cest in središče poštnih zve»z proti Trstu, prekJada-Iišče hrvatskega in banatskega žita, došlega po Savi za Trst, se je razgibala. Tudi v njfj so se jele dosti močno pojavljati gibame sile modernega gospodarstva. Leta 1823. r=mo dobili v Kolodvorski ulici sladkorno čistilnico, a ko je leta 1837. pogorela, so sezidali cukrnrno na Poljanskem nasipu, aa pogorišči pa je zrastla predilnica in tkalnica za bombaž. Ljubljana je štela samo 1~.00o prebivalcev in je imela lepo število SI špecerijskih in 25 manufakturnih trgovin ter 15 železninarjev. Še večjega pomena je bilo 25 trgovin z deželnimi pridelki, ki so bile skoraj vse v slovenskih rokah. Trgovina z žitom je bila razvita tako izvrstno, kakor malo kje drugod in je slovela tudi v inozemstvu. Prav posebno je cvetela pred želenznico tudi spedicijska obrt, ki je zlasti skrbela za prevoz žita, moke, hrastovih hlodov, platna in sit proti Trstu. L. 1837. je bilo v našem mestu 12 ©podići jakih ali prevozniških tvrdk, znamenit prevoznik je bil pa tudi Lence z Laverce, ki je prevažal blago na Bavarsko. Na pobjdo trgovstva je L 1834. Jakob Franc Mahr ustanovil po vsej Evropi slo-večo privatno trgovsko šolo. ki je vzgajala najboljfše jugoslovenek? in sploh balkanske trgovce do prevrata. V teh lepih časih je seveda cvetela tudi gostilniška obrt in je bilo v mali Ljubljani 154 veselih vinotočev, 6 pivovarn, 7 kavarn in 6 hotelov. Znameniti so bili tudi ljubljanski barvarji. usnjarji in strojarji, slovela sta pa tudi milarja švefe in Strzefba. ki se je pa pisal po 5eiko Strelba. Njegovo vnukinjo Rozo je vzel za ženo naš popularni Viktor Rohrmann, ki ji milarno opjstil šel<* 1892. in njeno poslopje v Šiški 1. 1921. prodal za frančiškansko cerkev in samostan v Šiški. Sedanjo Ogo-revčevo lončarsko obrt je tedaj vodil Me-klenburzau Gl?y, med steklarji je bil pa najslovitejši Čeh Franz Zeska, ki so ga Ljubljančani ponemčili v Zeeejftfcfc. Tudi Vipavec Nagl»> je že 1. 1845. imel delavnico v Knežjem dvorcu in je sprva izdeloval poštne vozove. Prav tako sta pa že 1. 1838. poslovala klesarja Vodnik iu Tonian. Ko so 1. 1806 Francozi odpravili cehe in je nastopila obrtna svoboda, so nastala obrtniška društva m Smo dobili tudi pekovsko društvo, saj je bilo L 1830 v našem mestu 18 pekov, in so bili skoraj sami Slovenci. Med njimi je bil najsnamenitnejsi P e r m e, praded senatorja dr. Ravrtiharja. Nad sto let je stara tudi Z u ž k o v a peka rija v Flori janskt uli d, luksuzno pecivo je pa pričel peči Kaufmann, preod imenom Alborghetti poslovala gotovo 19 pred 250 leti, a 1. 1832 je Jožef ino Al- rgheti vzel za fteno sin sJovenjegraskega -c.itetfa Anton Krisper, ki je firmo 1. 183* prepisal na avoje ime, ki ae še danes bli-Mi na tej častitljivo stari trgonki hiši. Naslednica Heimannove tvrdke je firma Feliks Urbane, v francoskih časih je bila pa tudi že Bučarjeva trgovina kot prednica Schifferjeve tvrdke. Po sto let so že stare tvrdke Kleinmaver in Bamberg, An t. Krisper, I. C. Maver, Souvan, Hieng in Knez. Franc Ksaver Souvan je ustanovil svojo trgovino 1. 1835 in je torej najstarejša slovenska manufakturna trgovina, pred sto leti je odprl svojo trgovino Bavarec Jakob C. Maver v kre-siji, kjer je ta trgovina še danes. Soproga ustanovitelja te firme je bila hči slovenskega trgovca Sonca iz Ključavničarske ulice. Janez Hieng- je prišel 1. 1795 kot klobučar v Ljubljano Njegov sin Franc je bil trgovec z žitom in deželnimi pridelki, a Francov sin Henrik je bil že 1. 1833 špediter, njegov brat Ernest pa bančni uradnik, nato pa ravnatelj prve kranjske parne žage v Loškem potoku. Pozneje je pa ustanovil lastno lesno trgovino, ki jo še danes vodi njegov najstarejši sin Ernest Hieng pod tvrdko Arbor d. d. Začetki tvrdke Knez segajo v Pirniče pod šmarno goro in v Podgoro pri šent Vidu. Miklavž Knez je trgoval že z deželnimi pridelki in je imel svoja skladišča v Kranju, njegov sin Janez se je pa preselil k Ančniku v Šiško, kjer je bil tudi župan, a Janezov sin Ivan je L 1881 kupil hišo na Gosposvetski cesti in z očetom ter bratom Antonom ustanovil Kmet^ko posojilnico in zidal s Filipom Sup^noičem opekarno in vrhniško železnico. Ustanovil je moderno opekarno pri Viču, prenovil Vodnikovo tvornico za kis v Šiški, ustanovil valjčni mlin na Biričevem itd. ter bil prvi slovenski predsednik Gremija trgovcev, predsednik Trgovske in obrtne zbornice itd. Temelj gospodarskega življenja pred sto leti je bila torej trgovina, a po otvoritvi železniške zveze z Dunajem 1. 1S49 in Trstom 1. 1857 se je pričela razvijati tudi industrija. železnica pa Ljubljani ni prinesla oja-čanja trgovinske aktivnosti in gospodarskega blagostanja, marveč je zmanjšala pomen Ljubljane kot prekupčijskega mesta, ker je pričel iti promet po železnici mimo Ljubljane. Mnogo žitnih trgovin je propadlo in prevozniške tvrdke so likvidirale. Počasi se je Ljubljana spet opomogla s snovanjem novih industrij in z izgraditvijo gorenjske, dolenjske kamniške in vrhniške železnice. Srečna geopolitična lega Ljubljane in žilavost njenega prebivalstva sta s časom spet premagale udarce izpremenjenih gospodarskih razmer. Ponosni smo lahko na stoletne tvrđke. ki nas vse uče, da je najtrdnejši temelj uspehov — poštenost. Samo še danes ob 4., 7. in 9. zvečer Borba matere med ljubeznijo do otroka in ljubavnika LJUBEZEN RENATE LANGEN Franz Lederer, Mady Christians ZVOČNI KINO DVOR, telef. 2730 Vstopnice Din 2.50. 4.50 in 6.50 |f Občinske davščine na prenočevanje tujcev Ljubljana. 13. aprila. Zaradi nazadujočih dohodkov iz doklad in trošarin ie vedno dalie več občin dravske banovina prisiljenih sesati po novih davščinah. M«»d drugimi je pričela v veliki meri uvajati občinska davščina od prenočevanja tujcev, ki pa silno škoduje tujskemu promPJhi. posebno v krajih, kjer ta davščina še ni bila i videna in so bila stanovanja za tujce v primeri z drugimi kraii prav poceni. Ja^no je. da pomenja v t.»h krajih uvedba novih občinskih davščin n?. prenočevnnie tujcev podražitev stanovanja za tujce na eni strani, na drugi pa ubijan i*j tujskega prometa, od česar bodo imele r>b-črne vsekakor ver škode nego koristi. Za uspešen razmab tijekega prometa v naših letovišča rekih podeželskih občinah so prvenstveno merodaine cene tako v prehrani kakor v stanovanju, in zato bi ne smeli uvajati novih davščin. Zato je banska uprava s poaebno odredbo opozorila vse občine, da davščina na prenočevanje tujcev nima prvenstvenesra namena pritegniti tujca k prispevanju za splošne občinske potrebe, temveč da morajo dohodki h te davščine v prvi vrsti shv žiti pospeševanju tijekeiea pronica, iz katerega dobiva občina neposredno dohodke, ki so običajno znatno višji negosr?dnd investicije občine, za olepšavo krajev in gradnjo naprav, ki iih tajski promet zahteve (kopališča, parki, izprehajališča. javna ratsvetlja-v itd.). \-zdržnjejo naj se iz te davščine ceste in pota v meri. ki gr? preko rednega vzdrževanja občinskih in druffih cest. V občinskih proračunih za letošnje leto bo banska uprava odobrila to davščino samo v onih primerih, kjer bo v proračunu postavljen dohodek te davščine vseboval na drigi strani primeren izdatek v rajskopro-metne namene, ker naj novo uvedena davščina, ki gostu podraži stanovanje, istemu tudi za to nekai nudi, da ee davščina s tem primerno opraviči- Vsaka občina pa, ki ima to davščino že uvedeno ali ki j» namerava nanovo uvesti, mora istočasno s proračunom predložiti tudi načrt, kako namerava dohodek iz te davščine 'lporabiti, ob koncu proračunskega leta pa mora predložiti po-rofiio. kako ct le uporabila ter obračun. Zgradite most! Koroške Bela — Javornik, 12. aprila. 2e L 1926. je močno narasla reka Sara porušila banovinski most med Javora ikom in Blejsko Dobravo, ki je spajal najbolj obljudene predele radovljiškega sre«. Ta most je bil edino prehodna naprava« na dolgi Črti med Jesenicami in Žirovnico in so ga v največji meri u porabi.fali delavci ix Save, Jesenic. Javomika in Koroške BeJe, ki so hodili v službo v tovarno na! Blejsko Dobravo ali pa od tam v tovarne na Jesenicah in na Javomiku. Prizadeti delavci in posestniki so ei sami že več let zaporedoma zgradili za prehod zasilne brvi. ki pa jib fe Sava skoraj ob vaaki večji povodnji odnesla ali pa je v široki strugi menjala tok tako, da ie bila brv brez pomena, četudi ii ie voda prizanesla. Na teh ozkih, nizkih in guga.fočlh se brveh se fa zcrodilo že več nesreč, gotovo pa je vsem še v svežem spominu nesrc*ča. ki ie miir.*!o jesen zahtevala življenje- delavskega voditelja in zadrižne-ga organizatorja, ravnatelja Antona Zugvi-tza. Da državna in banska uprava Št e d i i a pri osebnih izdatkih, je včasih na mestu, ni pa na mestu, da se s pretirano štednjo dela še večja škoda, ki ure včasih v mili j i-ne. Vodo na tem mestu stalno razjeda brj-srov? in ie pred leti porušila že nekaj hi?, če pa e=e ne bo kmalu na tem mestu regulirala, bo odnesla Še ostalo plodno leinlpo in bo preko razširjene struge nemogoče uraditi nioc^t. Sedaj bi se prepotrebna regulacija Save in zgraditev most i šp lahko izvršila z manjšimi stroški, ker je več ^tntln delavcev brez dela in bi radi delali, da bi imeli v=ai skromen zaslužek, gramoz, pc* »k in kamenie pa ie v ogromni množini v l povsod dobrodošel gost. Na glasbenem polju je bil res mojster, ki ga je strokovna kritika vedela ceniti, zlasti pa je bil priznan za kontrapunktista prve vrste. Rojen 25. septembra 1865 v Krizah pri Tržiču na Gorenjskem se je začel že kot Sletni deček učiti glasbe, vstopil je v orglar-sko šolo 1878, jo dovršil v dveh letih, nato pa nastopil kot 151erni fantič svojo prvo službo kot organist v Št. Jakobu ob Savi. Služboval je v Stari Loki, a leta 1889 je prišel v Novo mesto za cerkovnika m ->rgani-sta v kapiteljski cerkvi. Leta 1903 je postal učitelj petja na novomeški gimnaziji, na kateri je vodil pevski zbor celih 37 let in 9 mesecev. 20 let je bil tudi pevovodja Dolenjskega pevskega društva. Od 1. 1900 dalje je bil vodja novomeške Glasbene Matice, v frančiškanski cerkvi, kjer bo v nedeljo koncert je orglal 25 let. In ljudje so raali ceniti njegove sposobnosti, kar je pričala vedno nabito polna cerkev, kadar je on dirigiral pevskemu zboru in orglal obenem. Koncerrrirai je tudi v drugih krajih naie države, v ljubljanski stolnici dvakrat Poleg velikega števila cerkvenih in posvetnih skladb, ki še niso v tisku, je izšlo 73 njegovih del, ki jih je deloma založil sam. Slovita je njegova >lissa solemnis za mešani zbor, orkester in orgle, kot prva tiskana instrumentalna partitura na Slovenskem. Veliko gradiva pa je ostalo še v rokopisu. Značilna za vse njegovo delo je njegov skladateljski slovanski duh, saj je imel pri komponiranju namen pisati v slogu slovenske narodne pesmi, hkrati pa dostojno cerkve. Spomladi l. 1932 je naš plodoviti skladatelj na praznik sv. Jožefa ob pol 10. dopoldne za vedno za ti sni 1 oči. Na pokopališču pa so mu takrat zapeli njegovo najljubšo skladbo »Marija skoz življenje...« Meščani se sedaj ustavljajo pred Klemenčičevo trgovino, kjer je razstavljena pokojnikova slika, ki so mu jo poklonili I 1903 hvaležni pevci, pred sliko pa leži njegova vijolma, s katero in ob kateri je bilo vzgojenih toliko vijolinistov. Toda na njej so strune potrgane, žalostno sloni lok ob nji. Dve leti bo skoro, kar počiva pod rušo, njegove pe*m! pa žive in bodo živele, zakaj: Pevec vsak utihne pravi pesem ne, pevec njen izdihne, pesem ne umre. Z Jesenic — Športne vesti. V nedeljo 15. t. m. ob 15. bo na športnem Igrišču Bratstva nogometna tekma med enajstorico SK Primorje iz Ljubljane ln moštvom jeseniškega Bratstva. Za to tekmo, na kateri se sreča domače moštvo s odličnimi ljubljanskimi igrači, vlada med našimi športnimi krogi izredno veliko zanimanje in se obeta rekorden obisk. Dne 22. aprila pa gostuje na Jesenicah VlllaCher Sportverien iz Beljaka, ki nastopi v nogometni tekmi proti Bratstvu. Villacher Sportverein Je letos na vodilnem mestu za tekmovanje v ligi za prvenstvo Koroške. Dne 29. t. m. pa se vrši na igrišču Bratstva nogometna tekma med moštvom KAC iz Celovca proti enajstorici Bratstva. KAC je eden najboljših koroških nogometnih klubov in je bil lansko leto nogometni prvak Korožke. — Osebna vest. Komisar obmejne železniške policije g. Fran čermak je bil imenovan za politično upravnega tajnika banske uprave v Ljubljani. Na njegovo mesto je imenovan g. Bohinc Milan, do-sedaj pristav obmejne policije na Rakeku. — Nova planinska postojanka v Karavankah. Agilni SK Bratstvo namerava letos zgraditi na Pustem vrhu pod K očno nov planinski dom. ki bo največji v Karavankah. Dom bo imel 40 postelj in Ik> nudil planincem in smučarjem udobno zavetišče. Uverjenl smo, da bodo marljivi in žilavi člani Bratstva, ki leto za letom izpopolnjujejo svoje igrišče in gradijo nove naprave, zgradili stavbo, ki bo lep spomenik njihovemu vztrajnemu delu in v ponos klubu. Iz Trebniega — Osebna vest. Premeščen je iz Jurki-cev v Srbiji prometnik g. Ličen Oskar, ki je službo v Trebnjem že nastopil. — Definitivne uradne liste letošnjih žrebanj 2 in pol odstotnih obveznic za vojno škodo so na vpogled interesentom pri občini. Ker poseduje tudi pri nas mnogo ljudi te obveznice in so znani primeri, aa je precej obveznic, odnosno izžrebanih dobitkov zapadlo v korist države, ker največkrat imetniki niso niti vedeli, kdaj je žrebanje ali jim ni bilo znano, da Je njih obveznica amortizirana, naj se v bodoče ob vsakem žrebanju lastniki obveznic javijo pri občini, kjer je za vsako žrebanje definitivna uradna lista amortiziranih obveznic. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Samo še danes v petek »b '/«7 to V*9 ar: KRALJ DŽUNGLE Ljubezen ftl-OTekai - Keva »n mlad« tvCitoljic«-! Triletni deček m-ed levi! Požar t efcVvmil Pride! Anny Ondm PRIPOVEDKE GOSPODIČNE HOFFMAVN SOKOL — Izbirne tekme za mednarodno tekmo v Budimpešti se bodo vršile jutri popoldne ob 15. in v nedeljo 15. t. m. od 8. ure dalje na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. K tekmi se je priglasilo nad iJo tekmovalcev, kar kaže veliko zanimanje med vsemi župami Saveza SKJ. Po tekmah bo izbranih 10 najboljših tekmovalcev, ki bodo potem skupno vežbali v Ljubljani do odhoda ;ia mednarodno tekmo v Budimpešti, želimo vrlim tekmovalcem pri termah najlepših uspehov. Ljubljansko sokolstvo pa opozarjamo na izbirne tekme. Zdravo! — Dramski odsek viškega Sokola vpri-zori v nedeljo 15. t. m. ob 20. v Sokol-skem domu izvrstno burko s petjem »Sa-moglavček«, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Zdravo! Iz Trbovelj — Odhod rekrutov. Te dni so se poslavljali od nas rekruti, ki so odhajali k svojim vojaškim edinicam. Vsi brez izjeme so bili veselo razpoloženi, prav posebno pa brezposelni, ki so živeli v pomanjkanju, ker jih je sedaj vpoklic v kadrovsko službo rešil krize in brezposelnosti. V sredo se je pred 8. uro zjutraj zbrala pred rudniškim konzumom večja skupina teh fantov, ki so spremljani od posebne, na »hitro roko« sestavljene godbe, veselo prepevajoč odkorakali na kolodvor. Aktivnih delavcev-rekrutov pa je odrinilo od rudnika le malo v vojaško službo, ker se število mlajših delavcev pri rudniku vedno bolj krči radi ustavitve sprejemanja mlajših delavcev. Prejšnja leta, v dobi ugodne konjunkture, pa je odrinilo v kadrovsko službo iz trboveljskega revirja vsako leto okrog 100 aktivnih rudarjev, ki so se naučili v vojaški službi reda in discipline ter se tudi z veseljem vračali na domove, ker so se zavedali, da bodo ponovno sprejeti v delo, če le zanj prosijo. Danes pa so razmere težje, čeravno se v prvi vrsti sprejema iz kadrovske službe se vračajoče rudarje in rudarske sinove, vendar je še danes precej takih brezposelnih kadrovcev, ki zaman čakajo na zopetni sprejem, ker je stalež delavstva na rudnikih pač poln. Zato bi marsikateri raje ostal pri vojakih, kjer bi imel vsaj dovolj hrane in bi mu ne bilo treba trpeti pomanjkanja. — Občni zbor Jugoslovenske nacionalne stranke, občinske organizacije v Trbovljah, bo v soboto 14. t. m. ob 19. uri v gostilni Forte na Vodah, članom je dostop dovoljen le proti vabilu, odnosno Članski izkaznici. Oni člani, ki bi vabila, odnosno legitimacije še ne imeli, jo dobe pred občnim zborom pri vhodu v dvorano, isto-tako oni, ki žele pristopiti k organizacij' kot člani. — Narodna strokovna zveza bo imela jutri ob 17. uri v biljardni sobi gostilne Forte članski sestanek, na katerem bodo poročali fnnkcijonarji o zadnjih intervencijah radi nabavk premoga s strani državnih železnic in omiljenja bede v revirjih Kakor se doznava, hočeta NSZ in JNS v Trbovljah ponovno z vso odločnostjo intervenirati v Beogradu, da se pogodba med rudarskim podjetjem %in državnimi železnicami za dobavo premoga čim prej sklene in da se dosežejo naročila v taki višini, da bo delavstvo zaposleno vsaj toliko dni v mesecu, kakor lansko leto, t. j. povprečno 14 do 15 dni na mesec, ker z zaslužkom povprečno 12 dni na mesec, kakor se za letos obeta, delavstvu ni mogoče živeti. KOLEDAR Danes: Petek. 13. aprila, katolkani: Hermenegild. Zdegoj; pravoslavni: 31 marca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; -Maratonski tekači. Kino Dvor: Ljubezen Renate Langcn ZKD: Mladost je sladka, ob 11.15 V kinu Matici. Kino šiika: Kralj džungle. Dreri ob pol 9. bo imel r »Krki* pri Miklirn iK)džupan Jan ptfedavia|4 k tkjap tičnimi slikami: »jLubljana — vrata Jugoslavije«. Po predavanju [aaz iOdeontl -Yc=top pro**t I DEŽURNE LEKARNE Danes: Ur. Ramor, Miklošičeva cesta 20; TrnkcK-zv. Mestni trg 4. ^7stfcd situ V Beogradu izhaja glasilo Hotelsko-kafanskih i gostioničurkih nameštenika i radnikn-cn Jugoslavije«. Imenuje se j>G/as prodajati. Seveda ni vedel, koliko je leća vredna. Na Krakovskem nasipu je pogledal skozi okno pritličnega stanovanja, pa je mimo grede izmaknil nekemu Novaku uro, pra\ tako pa tudi na Poljanskem nasipu Marij1 Zajčevi, tam pa je ie mimogrede pobasa' razpršilec za kolonj&ko vodo, aktovko in dve knjigi. Zaneslo ga je tudi na Zaloško cesto, kjer je v gostilni Flegar tudi izmaknil dve knjigi. V Delavski zbornici je sne! z nekega kolesa karbidno svetiljko, / drugega pa dinamo. Čeprav je bil dinamo vreden 250 Din, ga je prodal za bagatelo — 20 Dm na starini. Na Viču so obiskali nekega mesarja in mu odnesli več salam, česar pe ta ni pogrešil in tudi tega ni policiji prijavil. Glavna krivca sta bila prav za prav Severin in Emil, dočim je bil tretji Anton menda udeležen samo pri tatvini knjig ob priliki selitve Zvezne knjigarne, ko jih je odnesel 24. Proda, jal i so vse za smešno nizko ceno, največ na starino, deloma pa tudi bosanskim krošnjarjem, ki so kupovali srajce po 4 do 6 Din, gramofonske plošče, ki so bile izmaknjene v hotelu ^Metropol«, po 3 LV.n, enkrat pa celo 4 za 5 Din. Torej res poceni! Policija je vse tri nadebudne mladeniče izročila sodišču. Iz Laškega — Koncert glasbenega odseka Sokofca, ki smo ga čuli v soboto, nam je nndil umetniški užitek. Sicer na deželi ne stavimo glede umetnosti pretiranih zahtev, toda uverjenl smo, da bi bila prireditev zadovoljila tudi še tako strogega glasbenega kritika. Težke koncertne komade (Offenbach, Brahma, Verdi, Puccini) je orkester tehnično z lahkoto obvladal; malenkostnih ritmičnih hib pa publika niti opazila ni. Tudi pevske solotočke, Kakor rudi tercet, so vsesplošno ugajale. — Radio-Therma proslavi v začetku maja 801etnico obstoja. V tej dolgi dobi s« se menjavali razni lastniki, kakor: Le<> pold R5dl, dr. Lovrenc in Hugo vitez pl Stein. Teodor Gunkl, Roza pl. Ther, Simon Tisser, dr. Karlovšek-Roblek-SmrtnI in končno od leta 1920 dalje OUZD. &top njevaje je postala »Thermac Iz primit i i oih početkov moderno nrejeno kopališče n OUZD ni štedil z investicijami, da nu poeetnikom poleg radioaktivnih vrel« « tudi vse mogoče udobnosti. Osemdeset V aico namerava kopališčna uprava ju* proslaviti ter bo obenem izdala br historijata tega kopaližča. -tev 84 /SLOVENSKI NAROD«, Ga* 18. aprila 1934 Stran 3. LIANE HAID GUSTAV DIESSEL PAUL KEMP pridejo! pridejo: PRIDE! PRIDE! Roman ene same noci LIANE HAID, GUSTAV DIESSEL, PAUL KEMP DNEVNE VESTI — Odlikovanje. Na kraljev ukaz »o odlikovani člani odbora, ki so priredili I. higijensko razstavo naše države. Med odlikovane! je tudi tajni* glavnega odbora jugoslovenskega društva za čuvanje narodnega zdravja dr. Bojan Pire, ki je odlikovan z redom Belega Orla V. stopnje. — Iz finančne službe. Napredovala sta za višjega poverjenika finančne kontrole v vili. pol. skupini Toš Franjo pri glavnem oddelku finančne kontrole v Murski Soboti in Pavlov i č Matija pri glavnem oddelku fin. kontrole v Novem mestu. — Konferenca delegatov Pokojninskega zavoda. V Split so prispeli v sredo delegati Pokojninskega zavoda za nameščen ce v Ljubljani, in sicer predsednik dr. Baltič, podpredsednik Ivan Tavčar in tri je člani upravnega odbora. Zvečer so imeli konferenco s splitskim odborom PZ, k: je na nji predsednik dr. Baltič poročal o sranju zavoda in o delu v preteklem letu Naglašal je, da so uspehi delovanja PZ navzlic krizi zadovoljivi, dani splitskega odbora po na konferenci zahtevali naj se ustanovi v Splitu samostojno področje za voda za ozemlje bivše Dalmacije ln izpo sluje zakonsko možnost, da se podružnica ustanovi. Delegati centrale so v načelu pristali na to, da bodo delovali na usta novltvi podružnice, člani splitskega odbora so tudi zahtevali, naj bi imela Dalma cija v centralnem upravnem odboru dva zastopnika. O tej zahtevi se bo razprav Ijalo na glavni skupščini, ki bo v juniju v LJubljani. V finančnem zakonu je minister socijalne politike že izdal amandman, v katerem Be lahko Izvolita v upravni odbor dva zastopnika Dalmacije. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je dobila Dalmacija kredit za posojila na svojem področju. Predstavniki PZ so prevzeli palačo v Hrvojevi ulici. Včeraj popoldne *e je konferenca nadaljevala. — Gostovanje Glasbene Matice v Zagrebu. Jutri bo gostoval v Zagrebu pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, ki priredi dva koncerta, in sicer prvega v so boto v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda Id ki je posvečen izključno delom Antona Lajovlca, drugi koncert pa bo v nedeljo ob IS. v zagrebški stolnici Na sporedu so dela Hladnika, Hochreiter ja, Stanka Premrla in Jakoba Petelina Gallusa. Na kompozicijskem večeru Antona Lajovica bo sodeloval tudi orkester zagrebške muzičke akademije. Ob priliki gostovanja Glasbene Matice priobčuje današnji »Jutarnji List« daljši članek izpod :eresa glasbenega strokovnjaka —a sliko in biografijo Antona Lajovica, z biogra fijo Jakoba PetelLna-GalJusa ter historija-tom Glasbene Matice. Po koncertu bo ban savske banovine dr. Ivo Perovič gostom na čast priredil svečan banket v Palace-ho-teln. V Zagrebu z velikim zanimanjem pri- ■ lkujejo nastop naših pevcev. — Holand>ki povratniki so odposlali 6. aprila t. 1. na naslov izseljeniški komisari-jat, Ljibljana. 3 vagone in na naslov LtfkaS, Ljubljana. 1 vagon starega pohištva. Žara di ureditve carina mora poslati vt?ak po*a me-znik predpisano uradno potrdilo dvoje občine in svoj točni naslov in sicer čim prej. k r v nasprotnem slučaju bo ležarina na železnici več znašala kakor je pohištvo \ r -dno. Potrdila občine e seznamom pohištva in točni naslov ob navedbi železniške postaje naj se i>ošljeio na izseljenišketra nadzornika v Ljubljani. — Inspektor pehote v Zagrebu. V Zagreb je prispel inspektor pehote eenera.' H ristič. — Obrtniški kongres v Karlovcu. Za ikoštne pravnike bo v Karlovcu kon-etps obrtniških društev Iz savske banovine iti delegatov obrtniških društev iz vsrh krajev državo. Kongres bo združen s koncerti pevskih društev, gledališkimi predstavami, športnimi tekmami itd. — Naše zlato se vrača iz Francije. Včeraj s<> pripeljali iz Pariza v Beograd 100.000 napoleondorov, ki spadajo v zlato podlago na.-e Narodne banke. Nekaj našega zlata je deponiranega v inozemstvu, ki Pa Ivo polagoma pripeljano nazaj. Vrednost včeraj pripeljanega zlata znaša okrog 32 milijonov dinarjev. — Izpit« za zvanje profesorja srednjih trgovskih šol bodo od S. do 11. maja v Zagrebu. Kandidati morajo najkasneje do 20 t. in. predložiti domače naloge in prošnje po določbah člena 14. pravilnika o polaganju i/.p i tov za zvanje profesorjev srednjih trgovskih šol. Prošnji je treba priložiti izvirne dokumente ali uradno potrjene prepise, če se prošnjam prilože izpričevala inozemskih šol, je treba priložit: tudi njihove potrjene prepise. — Konkurzi in prisilne poravnave. Dru-štvo tadnstrijeev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. aprila sledečo statistiko (.atevilke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta>: Oti ritveni konkurzi: v dravski banovini 2 (2), v savski — (6), v primorski 1 (2). v drinski — fl), v zetski — (1), v dunavski — U), v moravski — (1), v vardarski 1 <1). Razglašene prisilne poravnave iz-\tn konkurza: v dravski banovini 2 (1), v savski 3 (5), v primorski 3 (—), v drinski 1 (—). v zetski 1 (—), v dunavski 1 •2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 3 f—), v savski 1 (6), v drinski — i3). v zetski 1 (—), v dunavski 2 (2). v moravski 1 O), v vardarski 1 (—), Beograd. Zemun, Pančevo — (1). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 1 (4), v savski — (7). v vrbaski — (1>, v primorski — (5). v drinski 1 (4), v zetski — (1). v dunavski 1 (1). v moravski 1 <—), v vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — f4). — Dunajski študentje v Crikvenici. V Crikvenico se je pripeljalo z avtobusom z Dunaja preko Ljubljane in Opatije 27 slušateljev geografskega instituta, ki prepo-rujejo v naučne svrhe vso našo obalo preko Šibenika, Splita. Dubrovnika in Četiri ja. — Vremensko poročilo z Vogla (Skafa-3ki dom), 12. aprila: Solnčno, na stari "»odlagi smuka prav dobra, izgledi za nedeljo odlični. — Polovična voznlna na zagrebikl ve-lesejem. Od 28. t. m. do 7. maja bo v Zagrebu spomladanski velesejem ln direkcija državnih železnic Je dovolila poeetni-kom polovično voznlno, ki velja za tla od 26. t. m. do 7. maja, za povratek pa od 28. t. m. do 12. maja. — Prekmurske novice. Nedavno je začelo goreti pri posestniku Jožefu Horvatu v Nemšavcih. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal, uničena je bila pa tudi večja množina slame ln sena, a zgorelo je nekaj orodja in stroj za rezanje slame. Skoda znaSa 16.000 Din, bila Je pa krita z zavarovalnino. Ogenj so omejili gasilci iz Murske Sobote, Nemšaveev, Markišavcev, a prihiteli so tudi iz Radgone iz Avstrije. — 21etna hčerka posestnika Franca Kocana iz Doline se je te dni igrala z otroci pred očetovo hišo kraj malega potočka. Med igro je otrok padel v komaj *U metra globok potok. Drugi otroci so se razbežali, namestil da bi deklico potegnili iz vode. Ko je prišla pomoč, je bila deklica že mrtva. — Slike za hlače. V Novem Sadu so priredili trije slikarji razstavo, ki je vzbudila med občinstvom precej zanimanja, toda razstavljalcem ni prinesla zaželjene-ga gmotnega uspeha. Zato so sklenili pomagati si iz denarne stiske na način, ki se zdi čuden celo v naših težkih časih. Objavili so, da bodo prodajali razstavljene umetnine za blago, narejeno obleko, čevlje in konservirana živila. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplejše. NajAiš-ja temperatura je znašala včeraj v Skuplju 33, v Splitu 22, v Zagrebu 20, v Ljubljani 16.5. Iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7G4.2, temperatura je znašala 7.4. — Samomor učiteljice. V vasi Gornji Rahic* si je končala življenje učiteljica Savka Stošič. Najprej si je prerezala žile na rokah, potem se je hotela obesiti. Pa se ni mogla, končno si je pa pognala dve krogli v prsa. Vzrok njenega obupa ni znan. — Mož ustrelil ljubčka svoje žene. V vasi Strtgova blizu Bosanske Kostajnice je Mikan Kondič v soboto ustrelil ljubčka svoje žene Nikolo Stojnica, ki je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Stojnic je bil zaljubljen v Kondičevo ženo Cveto, ki jo je mož zaradi tega pretepel, dokler ga ni zapustila in ee preselila k bratu. Mož in žena sta morala v nreiskovaln! zapor Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« jrrenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-bušnjih obolenjih, da deluje »FVtuaz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trsrovinah. Iz Ljubljane —lj Bjarnat Krawc-Schnelder med nami. Včeraj je prispel v Ljubljano odličen predstavnik lužlških Srbov, skladatelj Bjarnat Krawc, ki se je pripeljal v Jugoslavijo, da naveže ln poglobi kulturne stike med svojim in jugoslovenskim narodom. Po prihodu praškega brzovlaka so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki ljubljanskih pevskih in kulturnih društev, s katerimi je bil g. Krave snoči na ožjem prijateljskem sestanku, ki so se ga pa udeležili tudi predstavniki nekaterih narodnih organizacij. Na večeru je oktei Ljubljanskega Zvona zapel celo vrsto lepih slovenskih narodnih umetnih pesmi, ki so 741etnega starčka silno navdušile. Z zanimanjem je poslušaj petje in dejal, da ni mislil, da slovenska narodna pesem, o kateri še nikoli ni slišal, tako lepo in milo zveni. 12 Ljubljane se odpelje danes v Zagreb, kjer bo v radiu predaval o tuži-ških Srbih, nato pa odpotuje v Beograd Vrne se približno čez 10 dni v Ljublja no, od koder bo s skladateljem Zorkom Prelovcem odpotoval na mednarodni glasbeni festival v Prago. —lj Davek na dohodek hišnega služai)- ništva. Davčna uprava Ljubljana-mesU-razglaša: Po § 16, zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih dav-kib Ln po členu 15. pravilnika k temu zakonu »Službeni list« 149-17 z dne 28. februarja 1934 in »Službeni list« 194-24 z dne 24. marca 1934 znaša davek na doho dek hišnega služabništva na leto 50 Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, neglede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi aH je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte Karta se glasi na Ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko nadomesti od uslužbenca. Davčna karta se kupi pri davčni upravi za skupni znesek 52 Din Službodavec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime. priimek, kraj stanovanja in leto, za katero velja. Da se poslodavci izognejo vsakih Kazenskih posledic, se vabijo, da takoj tbavijo omenjene davčne karte pri davčni upravi za mesto t Ljubljani. Vodnikov trg 5-FL, soba St 14. _li Ribji tre je bil danes po dohzem času založen kot si žele gospodinje. Kaže pa, da ie nekoliko popustilo zanimanje zs postne specijalitete, kupcev jZena v današnji družbi«. —lj Dama na slabem glasu«, izvrstno veeeloisro v treh dejaniih. ponavljajo v Šentjakobskem gledališču v soboto dne 14. in v nedeljo 15. t. m. ob 20.15. Pri obeh dosedanjih predstavah je dosegla veseloigra izreden uspeh in so se vsi posetniki od srca namejaJi. Naslovno vlogo kreira ga. Ervina Wrischer-Petrovčičeva. Glavne moške vloge so v rokah gsi. Košaka, K a rusa in Hanži-ča. Ostala zasedba ista kot pri premijeri, le t>ri nedeljski predstavi nastopi v vlogi Deli.? Pizzari namestil odsotne gdč. ČemiČeve ca. Metka Bučarjeva. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani in ie odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo c^nieno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaii, ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo. —lj Pev«ki zbor »Ljubljansksra Zv»na< nai bo v netijo, dne 15. t. m. točno ob desetih dopoldne v društvenih prostorih v Mestnem domoi. —lj Naznanilo. Gostilna >Pri Tieku na gričku« zopet otvor i en a. V soboto bo odprta do dveh. pa tudi v nedeljo bo obilo dobre jedače in pijače. —lj Blaže, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice Vatn nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, S*tri trg 8. Danes ob 4^ 7»4 ln 9y4 zvečer veleftlm športa, ljubezni in prijateljstva MARATONSKI TEKAČI Brigita HeEm, Viktor de Ko wa Napete scene z olimpijade, športne scene, veselje, smeh, petje, godba Predprodaja vstopnic od 11.—12. ure ELITNI KINO MATICA Na v zastavljalnici Včeraj so prodajali v avgustu zastavljene predmete. dražbo \e bil velik. Naval na Ljubljana, 13. aprila. Vse javne dražbe mora imeti reporter v evidenci, ker jih imajo tudi mehčani n ker vlada za nje vedno izredno zanimanje. Posebno imenitne, popularne ter slovite so dražbe v zastavljalnici; vsak mesec je eni za najrazličnejše predmete 12., za dragotine pa 6., če ni ob teh dnevih praznik, sicer je naslednji dan. Včeraj so prodajali v avgustu zastavljene predmete, torej v mesecu, ko so meščani še na počitnicah, bodisi na domaćih balkončkih. bodisi na rivieri. Nekateri se v avgustu že vračajo ter se javljajo najprej v zastavljalnicah, nekateri pa potrebujejo prav tako denar, ko šele odhajajo na počitnice Seveda pa zastavljanfe revščine in bogastva meščanskih hiš ni v zvezi le s počitniškimi potrebami meščanov; v zastavljalnico se zatekajo reveži vseh kategorij, pripadniki najširših slojev (kot pravimo, čeprav so »najširši« sloji v nekem pogledu najožji). Včerajšnjo dražbo je imelo v evidenci mnogo ljudi. Nedvomno bi se obneslo, če bi uvedli vstopnino na dražbe, da prihajajo vsi kupovat, vendar jih je večina ki bi jim srce ne dalo miru. če bi se ne prepričali na dražbi, ali je kaj poceni naprodaj; prihajajo brez namena, da bi kaj kupili, a če nanese prilika, kupijo karkoli, še preden se dobro zavejo, kaj so storili. V marsikom se oglasi nenadno trgovski talent ter se ne more več vzdržati. Seveda lahko kupiš res marsikaj poceni, če ni prehudih konkurentov in se ljudje v splošnem ne prihajajo na dražbe le zabavat, čeprav se mnogi izvrstno zabavajo. Tesno so se nagnetli ob prodajalni mizi in boreč se s komolci za prvenstvo, kajti kupci so v ospredju mnogo na boljšem, ker vidijo, kaj kupujejo. Na dražbi so se prijavili zastopniki treh zastavljalcev, ki so izgubili zastavljalnične listke. Pri nakupu predmetov zastavljenih pod izgubljenimi listki, so imeli prizadeti predpravico, da je dražilec naglo izklical ceno brez zastankov med »prvemu, drugemu in tretjemu«, zato so lahko rešili nesrečno blago. Zastavljen je bil tudi pisalni stroj, ki je bil »prodan« lastniku po vzklicni ceni za 190 Din. Blaga je bilo premalo naprodaj za Številne prijatelje dražb, kar so tudi vedeli, saj si stalni kupci navadno ogledajo blago pred dražbo, zato so dražili, da je bilo veselje. Cene so skakale kot Ie na borzi ob hausse. Vendar so nekateri kupili to in ono poceni. Najprej so bili izdraženi daljnogledi, ki jih ljudje očitno radi kupujejo. Sploh pa včeraj ni bilo na dražbi predmeta ki bi ne bil prodan ob posebnem zanimanju. Le redko se zgodi na dražbi v zastavljalnici, da bi kakšnega predmeta ne hotel nihče kupiti. Za 265 Dtn je bila prodana moška obleka, ki jo je hotelo kupiti več kupcev. Med kunci je bilo precej muzikaličnih, ker so navdušeno kupovali gosli, ki so bile naprodaj Iz Celja —c Ljubljanska drama bo gostovala v torek 17. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju in bo vprizorila znano Sheril-fovo dramo 'Konec poti«. Predstava bo za abonma. —c Akademija podmladka JS v Narodnem domu. Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju bo priredil v soboto 14. t. m. oh 20. ▼ veliki dvorani Narodnega doma v proslavo oblet niče zarote Zrinjskega iu Frankopana akademijo pod pokroviteljstvom predsednika Jadranske straže v Celju župana E-dr. Goričana. Na sporedu so poleg govora deklamacije, alegorična slika ter pevske in orkestralne točke. Po akademiji bo prosta zabava, čisti dobiček je namenjen za letovanje revnih in zdravstveno šibkih podmladkarjev. Občinstvo iz Celja Ln okolice je vabljeno, da se udeleži akademije v čim večjem številu in s tem pokaže našemu dijaštvu svojo naklonjenost. Vstopnice se bodo dobile v soboto v predpio-daji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Umrla je v četrtek 12. t m. v celjski bolnici 541etna dninarica Terezija Rozmanova z Ostrožnega pri Celju. —c Objava vojnega razporeda za občino Celje-okolica bo v nedeljo 15. t. m. od 7. zjutraj dalje na dvorišču pred gasilskim domom v Gaberju. Vsi. ki so prejeli poziv, naj se točno odpovejo, ker bi bili sicer kaznovani. —c Redno javno cepljenje malih otrok (prvo cepljenje) za mesto Celje bo v četrtek 3. maja od 16. do 18. v Zdravstvenem domu v Celju, Gregorčičeva ulica 4, I. nad., pregledovanje cepljencev in pri cepljenju Izostalih otrok pa ravnotam v petek 11. maja od 16. do 18. Cepljenju so zavezan! vsi leta 1933. rojeni otroci in vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi aH nrejsnjih cepitvah iz kakršnegakoli vzroka teostali. Opravlčbe zaradi izostanka pri cepljenju, odnosno spričevala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, sprejema uradni zdravnik na dan cepitve in na dan pregleda v Zdravstvenem domu. Iz Maribora _ Zastrupljenjfe z mwom. Na nenavaden način ee fc v pon-*de4iek zastripil 32-letni ključavničar Andrej Koželj iz Tezna. Najbrž mu je ob velikonočnih praznikih preostajalo mesa. tako da 2a je še usodnesa dne j^del. Seveda ie bilo meso pokvarjeno in neužitno. Kmalu je Andrej, začutil v želodcu #ilne bolečine in poklicati po morali zdravnika. Ta je ugotovil, da je Koželj zastrupil p pokvarjenim mesom in odredil takojšen prevoz v bolnico, kjer «0 sa rešili trpljenja. — Tragičen konec trgatve pred *odniki. Te dni ie sodil mali c=enat viničarja Leeja-ka Franca iz Partinia. Obtožnica mu oči ta, da je lani no tnratvi br*z vsakega vzroka navalil na Zaiška Alojza ter jra e kolom pobil na tla. Zločinec ie še nezavestnega oarkrat udaril in mu <* kolom prebil lobanjo. Poškodbi* je biki «krajno nevarna in le •rečnemu naključfu ima zahvaliti, da štir:; za dvoje je bila izklicna cena 75 Din. za ene 66 in druge 150 Din Za najcenejši, je poskočila cena od 65 Din na 130, za aat dra/je pa samo od 150 na !<\5 Din. Včasih je bilo na dražbah mnogo gramofonov, včeraj ni bilo niti enega. To si lahko razlagamo s tem, da je bila v avgustu še gramofonska sezona, ko so si meščani sladili pasje dni 7 gramofonskim' Šlagerji. ("Hidno ie vsekakor, da so »virtuozi« vrgli gosli v ko ružo. odnosno v zastavljalnico, kis \ av^ 1 stu. Morda so si raje žvižgali. Prod m fc bil tudi rog — ne kravji —, instrument, in sicer po izklicni ceni za 155 Din. Zdaj so prišli kupci v nravi Ogenj. Izredno jim je bila všeč odeja, ki jo je nekdo za stavil v pasjih dneh. ko mu je bilo nedvomno vroče (sicer je pa marsikomu vroče tudi pozimi, ko pomisli na zastavljalnico). \r klicna cena 75 Din, prodajna 115 Din. Dražilec je moral češče svariti s sonornim glasom cenjeno občinstvo: — Gospoda, mir. prosim mir! — Cu>spotla namreč kom en tiru prodajo slehernega predmeta, izklicatelj pn mora napenjati sicer tanka ušesa, kdo p*, nuja višjo ceno. Ljudje namreč šepetajo cene, menda v razburjenosti ali, ker skoraj nihče ni povsem odločen, ali bi naj kup ali ne. Precej glasni so pa navadno »kupci., ki blasio samo dra/e, ker ne privoščijo dru gim, da bi poceni kupovali, ali pa hočejo le vznemiriti ognjevite kupce, ki se nuiio z« nekateri predmet krčevito. Najbolj M >>l pulile ženske za perilo, kar ie epaziti vselri na dražbah. Perilo ie bil 3 p j več;n; proda no po približno 75% višjih cenah od izkli cane cene. Vendar je bilo prodano H kosov perila z izklicno ceno 150 Din za 550 Din. Cena navadno rase po 5 Din. nekateri kup ci pa hočejo tudi omamiti konkurente, da obljubu jejo po 10 in pri dražjih predmetili celo do 100 Din višjo ceno. Posebno vneto so se gnale ženske za 3 rjuhe, ki so bile iz klicane po 85 Din, prodane pa za 155, kar dokazuje, da je na dražbah huda bitka med kupci, saj platno ni tako vražje drago. Včasih je bilo naprodaj največ zimskih sukenj. V avgustu pa prijatelji zastavljalnice navadno že nima 10 več sukenj, zato je bila včeraj na dražbi samo ena. Za njo ne ni nihče posebno pulil, celo /enske so se vzcVr žale, čeprav najbrž s težavo. Izklicna cen* 75 Din, prodajna 85 Din. Izredno so se mnogi potegovali tudi za dve mali preprogi, izklicani po 50 Din, prodani p« za 145 Din. torej skoraj trikrat dražje. Kupčevalska vnema je bila na višku, ko so dražili blago za moško obleko, izklicom' po 250 Din, prodano za 42o Din. Ba£ so bih ra/vneti za najživahnejšo kupčijo in zave rovani so v napetosti čakali, kaj pride št na vrsto, kar se odreže izklicatel j: — Draž ba je končana! — Mnogi so se začudili raz očarani, da se je končalo že v pol uri. so prišli na račun le redki. ni postal morilec. Obeojen j« bil na ti me aecev strogega zapora. Ker pa je imei \j» jak tokrat prvič posla na eodniji in je *rio*r na dobrem ela«sni. je eodlšce izreklo kasen pogojno za dobo 3 let. — Tatvina kolega. Neanani storile« jl& v torek odeljal čevljarskemu mojstru Oove>dt' 81 Francu izpred gostilne >Vlpave« v Frankopaneki ulici kolo, vredno 1500 Din Ukradeno kolo H znamke iDurkopp« In nosi tovarniško Številko 648429 ter evid številko 2—1W37. Pred nakupom evartme! —. Gospodinje, pazite na trgu na tvoje denarnice! Tatovi so v fcadnjein ias 1 »pravili tjdi na mariborski trR. To je ob čutila tudi Barvir Marica iz M3>lja. V torek zjutraj je odšla na trg. Ko pa Je hotela kupljene stvari plačati, jo presenečena nip« žila, da je okradena. Spreten tat Ji je košare izmaknil denarnico, v kateri je bilo 320 Din ijotovine. Seveda je oškodovan-ka tatvino takoj prijavila policiji, ki zasleduje storilca. — Deske so- se »rušile ns mladenko. Huda nesreča se je v ponedeljek pripetila 17-letni delavki Rozi Pokčovi, doma na Rd -čem bremi. Ko je šla mimo skladanic--d^sk, se je menda zadela ob nje in se j* ves kip porušil na mladenko, ki je težko poškodovana nezavestna obležalA. Zdravi a* v tukajšnji bolnici. Iz Novega mesta — Devetdesetletnica Jurčičevega rojstva se bo obhajala v soboto 14. t. m. ob S. uri zvečer v Sokolskom domu s veliko svečanostjo. V začetku je slavnostni govor, nato pa bodo člani gokolskega odra odigrali Jurčičevo dramo v Delakovl predelavi »Deseti brat«. Za proslavo Je vladalo že v začetku, ko so se pričel« prvo priprave, veliko zanimanje, ki se sedaj, pred vprizoritvljo »Desetega brata« še stopnjujejo, saj se bodo na našem sokolskem odru zopet predstavili občinstvu naši stari, vrli sokolski igralci z režiserjem br. J. Paučićem. Naslovna vloga je v rokah br. C. Dularja, originalnega Krjavlja bo igral režiser br. Paučič, prijetnega strica Doleta br. Menard, nasprotnika pri Manicl s. Drešlerjevi pa bosta br. Luzner (Lovr* Kvas) in br. šentinc (Marjan). — Tečaj o delovnem pravu. Podružnica Svobode* prireji tečaj o delovnem pravo, da seznani delavce In nameščeno« z najvažnejšimi zakonskimi določili, ki urejujejo razmerje med delodajalcem In delojemalcem. Tečaj obsega Sest predavanj, ln sicer predavajo gg.: dr. Jože Globevnik o položaju delavca Ln privatnega nameščenca po našem obrtnem zakonu. Tri preda vanja so se že vršila, četrto bo pa 17. t m. ob 20. uri v meščanski Šoli. Q. Stanko Likar predava o socijalnem, predvsem bol ni&kem zavarovanjn delavcev in name ščencev dne 19. t. m. ob 20. uri istotam g. Jože Golmajer pa predava o strokovnem gibanju strokovnih organizacij ln njihovem pomenu za delavce in nameščence 24. t m. ob 20. uri. Kot za službojemalce, tako bi bilo tudi za službodajalce zelo poucn in koristno, da se poelužijo »godne priti ke, ki jim jo nudijo taka lnformacijskr predavanja. oma 4. »SLOVENSKI NARODc dne 13. aprila 1934 w 84 P"*soo do lerrall Zdravnikova tajna Roman — Ker sta govorila v jeziku, ki ga tu nihče ne razume, — • je nadaljeval sodnik, — sta govorila mirno; vaša hči je dejala, da ni proti vam nobenega dokaza. — To da je trdila? — In vi ste ji odgovorili, da se bojite samo enega: da bi utegnili najti vašo puško. To je bil zadnji tresljaj Cara valove drznosti. — Vse to je lepo. kar mi tu pripovedujete, toda nekaj ni v redu ... — Kaj pa? — Ce sva govorila v jeziku, ki ga tu nihče ne razume, kako ste mogli zvedeti, kaj sva govorila? Toda tisti hip je nastal dramatičen preokret. Dozdevna dekla je planila v sobo, pogledala Caravaiu naravnost v oči in vzkliknila v baskiškem narečju: — Motiš se! 2e tri mesece se učim vašega jezika in zdaj ga znam. In obrnjena k Jeanni je ponovila besede prejšnjega dne: — Pazi, Jeaune! Bog. Kaznuje tiste, ki so si oškropili roke s krvjo svojih žrtev! Jeanne je kriknila in hotela planiti na Srnco, toda orožniški stražmojster jo je zadržal s krepko roko. Srnca se je pa obrnila k preiskovalnemu sodniku, rekoč: — Gospod sodnik, če hočete iti z menoj, vam Dokažem puško, ki je skrita tu blizu. Caraval je bil uničen. Sodnik se je obrnil k orožniškemu stražmojstru: — Pokličite orožnike in naročite jim, naj straži jo tega moža in njegovo hčer. Pokazal je na Caravala in njegovo hčerko. Jeanne je znova sedla in se topo ozrla okrog sebe. Vstopili so orožniki. Tedaj se je sodnik obrnil k Srnci. rekoč: — Zdaj nas po vodite, pripravljeni smo slediti vam. In odšel je iz hišice, pusteč Caravala in njegovo hčer pod orožniško stražo. Srnca je šla naprej in dejala: — Obljubila sem gospodu Hektor-ju. da izsledim tiste, ki so plačali Mau-bertu, da je umoril lorda Helmutha. XXVI. Srnca, ki jo je mladi sodnik dobro poznal, je torej korakala prva. Sir VVilliams je zapustil preiskovalnega sodnika in se pridružil Srnci. — Ti torej veš, kje je skrita puška? — je vprašal. — Da. — Kako si jo pa našla- — Šele pred dvema dnevoma sem jo našla. — Kaj poveš! — Moram vam povedati, da jo že dolgo iščem, — je nadaljevala, — toda čeprav sem se vsako noč potikala zunaj in prebrskala vse kotičke, je nisem mogla najti. Spominjala sem se pa, da je Maubert spal neke noči na pristavi in da je kmetov sin dejal, da je imel s seboj puško, ko ie prišel spat na kozolec. Potem sem se pa spomnila, da je drvar, ki je bil zaslišan kot priča, trdil, da je srečal Mauberta ob sedmih zjutraj, da pa puške ni imel pri sebi. — Dalje? Sodnik, ki je stopal za njima, je pazljivo poslušal Srnčino pripovedovanje. — No in ker sem začela o vsem tem razmišljati šele včeraj, mi je šinila v glavo misel, da ni izključeno, da je Maubert pustil puško na pristavi, kjer je spal. — In tam si jo našla? — Da. In pustila sem jo tam na kraju, kjer jo je Maubert skril. — Kako si pa prišla na pristavo? — Oh, je odgovorila Srnca smeje, — saj dobro veste, da sem gibčna, da dobro tekam in plezam po drevju kakor veverica. 1 — To je res. — Za pristavo raste visoka hruška, — ie nadaljevala Srnca. — splezala sem .*a njo in smuknila na dvorišče. Pes se je sicer zakadil proti meni, pa sem ga pobožala in nehal je renčati. Potem sem pa zlezla na kozolec. Luna je sijala in videlo se je kakor podnevi Legla sem v seno in pomislila: — Ce bi hotela kaj skriti, kam bi to položila? Streha leži na visokem tramovju in od enega konca do drugega sta položena dva prečna tramova. V glavo mi je šinila srečna misel. Splezala sem do prečnih tramov in »a enem sem otipala puško. Tisti hip so prispeli do konca parka in v daljavi med drevjem so zagledali poslopja pristave. Vse, kar je Srnca povedala, je bilo res. Kmet. ki so mu vse povedali, je tako i spremil prišlece na kozolec. Srnca je brž splezala na tramovje in kmalu je držal orožnišk; stražmojster puško v roki. — Bomo videli, kaj poreče Caraval, ko mu pokažemo njegovo puško, — je dejal preiskovalni sodnik. Hitro so se vrnili v Maisonneuve. Caraval in njegova hči nista mogla izmenjati niti besedice, ker so orožniki strogo pazili na oba. Sicer je pa bila Jeanne docela apatična. Držala se je za glavo in zrla topo predse. — Caraval, — je dejal sodnik in pokaza; JeaniLiieinu očetu puško. — Ali poznate to orožje? — Ne, — je odgovoril Caraval. —Ta puška je bila vendar vaša. — Že mogoče, toda kopito je bilo zamenjano. Sicer >e pa že dolgo tega. ko sem o prodal. Sodnik je namignil orožniškemu stražmojstru. ki je previdno privlekel iz torbe zavojček in vzel iz njega dve krogli: tisto, ki so jo našli v telesu nesrečnega lorda Helmutha in drugo, ki jo je bila izluščila Srnca iz drevesa v gozdu. Obe krogli sta se točno ujemali S cevjo. Toda Caraval se je branil. — Kdo more jamčiti, da mi ni nekdo teh krogel ukradel? In končno, ali sta to res krogli, s katerima je bil lord ustreljen? Preiskovalni sodnik je pa vzei papir, ki sta bila z njim naboja ovita. Na robu enega je bilo napisano: meščanska kuharica. Za naslovom se je videla stran 35. Srnca je hitela v kuhinjo, kjer je ležala na štedilniku knjiga. Bila je brez platnic, umazana, raztrgana. Pomolila jo je sodniku. Le-ta je poiskal stran 35 in opazil, da je čez pol pretrgana. Kmet, zlasti pa divji lovec, nima navade kupovati naboje, temveč jih izdeluje sam. Ta zadnji obtežiln.i dokaz proti Caravaiu je bil tako močan, da se je od vseh strani začulo šušljanje. Caraval je izgubil glavo. Požugal je Srnci s pestjo in dejal grozeče: — Gorje ti. ti kača strupena, če mi prideš še kdaj v roke. Caraval in Jeanne Caravalova, v imenu zakona vaju moram aretirati! — je dejal sodnik. Orožniki, uklenite ju. — Žarečih oči in s peno na ustih se je Jearm-e vzravnala in vzkliknila: — No, pa naj bo, ne bom več tajila! Moj oče ie nabasal puško, jaz sem jo pa izročila Maubertu. Toda to je bila moja želja. Toda nikar ne mislite, da sem storila to zaradi dedščrine. Nikakor ne! Lorda sem dala umoriti zato, ker me je izdal, ker se je hotel oženiti, jaz sem pa bila ljubosumna. Po teh besedah se je Caravalova hči naenkrat pomirila. Pripravljena sem oditi v ječo, — je dejala, — toda predno me ukleneio. mi dovolite preobleči se. — Stražmojster vas spremi v vašo sobo in ostane pri vratih. — je dejal sodnik. Trdnega koraka in ponosno dvignjene glave je stopila Jeanne k stopnicam, vodečim v prvo nadstropje. Vstopila je v sobo in zaklenila za seboj vrata. Orožniški stražmojster je čakal zunaj. Naenkrat je pa zasMšal zamolkel )adec in krik. Zaletel se je v vrata, da je ključavnica odletela. Jeanne Caravalova se je bila umaknila sramoti, sodila se je sama. S katalonskim nožem, ki ga je vedno nosila pri sebi, se je zabodla v srce in bila je rakoj mrtva. Burno življenje Aleksandra Staviskega Lepota Arlette Simonove }e pustolovca Galmota takoj Proti pravljični karijeri kolonijalnega konquistadorja so pa nastopili seveda po edini nasprotniki, ki so se združili v zahrbtno bratovščino sovražnikov. Gal-mot se je smehljal. Stal je vzvišen nad vsem, i nad svojimi kupčijami, i nad svojim bogastvom. V pismu svojemu prijatelju v tistem času pravi: »Življenje sanj, ki trepeče nad gmotnim življenjem, to je šele pravo življenje. Naša eksistenca traja samo zanj in samo v njem se dotikamo sreče. Oni, ki poznajo to notranje življenje, so gospodarji sveta. Tisti, ki o njem ničesar ne vedo. spadajo k Čredi sužnjev in živali. Dragi prijatelj, to eksistenco je treba živeti intenzivno, zakaj vse drugo ni vredno tega.« S to duhovno vzvišenostjo gre retor-ski podjetnik naprej in zdi se, da ga ne more nobena sila zadržati Leta 1921 napove v Guvanni svojo kandidaturo v parlament in izvoljen je kot triumfator z eno samo viharno demonstracijo vsega prebivalstva kolonije. Galmot je tudi sicer v tej deželi pravi gospodar. Kupuje cele žetve, odvaža jih v francoska skladišča, preskrbuje si na nje denar od združenja podeželskih bank in s tem kreditom zopet razmnožuje svoje kupčije v Guvanni. Ogromna skladišča blaga, ruma, sladkorja, kavčuga in lesa čakajo na običajen sezonski porast cen. Tedaj pa pride nekega dne katastrofa: na svetovnih tržiščih padajo cene naravnost vratolomno. Kreditne banke so vznemirjene in zahtevajo svoj denar nazaj. Galmot si pomaga s transkacijami, ki jih označi skupina njegovih sovražnikov kot sleparske. V parlamentu ga napadejo in kljub temu, da je GalmoJ: sredi malaric-nega napada, zna še sijajno odgovoriti nasprotnikom; parlament ga izroči v kazensko postopanje. Galmot odpotuje v London, kjer si preskrbi kredit 5 milijonov, ki z njim lahko pomiri svoje banke in reši skladišča, čijih bogastvo ceni na 21,000.000. Toda njegovi nasprotniki, konkurenčni industrijci, uvozniki in dobavitelji, so zasledovali to potezo in takoj so napeli vse sile, da bi jo preprečili. Ko je Galmot predložil v Parizu londonski Ček, so mu v banki hladno odgovorili, da je ček neveljaven, ker je londonska banka izplačilo preklicala. In v istem trenutku je stopil h Galmotu policijski komisar, da bi ga aretiral zaradi sleparije. Šele leta 1932 je prišel Galmot iz preiskovalnega zapora kot berač in družabni pari j, ki ni imel drugega, nego svojo malarijo. In zopet je začel negotovo življenje od dna, to pot v divji džungli Pariza. Edino, kar mu je rojilo po glavi, je bila misel na njegovo bajno Guvanno in njeno pravljično bogastvo. Tam je zaklad, je razlagal svojim prijateljem, z bogastvom te dežele bi se dali poravnati vsi vojni dolgovi sveta. Imeti je treba samo denar za nove začetke. In iščoč vneto denar, da bi znova začel na široko, naleti v Parizu na Argentinca Moro in ob njegovi strani — na Arletto Simonovo. Jean Galmot. sloki Gaskonec, z lasmi kakor eben, z glasom, kakor zvon in bron, je bil izvržen iz sodnega zapora v strašen položaj. Stomilijonsko premoženje se je bilo razblinilo, v družbi je bil nemogoč, na cesti je stal brez beliča v žepu, malarija ga je tresla-, — a tam za morjem je bila deviška dežela, polna neverjetnega bogastva in neskončnih možnosti, za katere je vedel in ki so mu bile zapne. Njegova zemlja v pravem pomenu besede, kajti samo on je znal v nji videti več, nego le morilni sedež kazenske kolonije, a poleg tega so se ga tam oklepali tudi vsi domačini, belo-kožci in zamorci, kličoč po njegovem povratku z neverjetno u danostjo in zvestobo. Usoda je bila Galmota docela strla, Gladiole, dali je in druge cvetlične korenine nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5. 30/T ZELO POCENI se obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta It. 14. 6/T Sveie, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLUA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim in slabotnim osebam. KROJE všnite* po meri in žurnalu izdeluje specijalna prikrojeval-uca. — Prvovrstno izvršujem vso damsko garderobo in poučujem krojenje. — Jožica Kumelj, izvežbana v inozemstvu, Ljubljana Gledališka ulica St. 7. 1540 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 29/T STAVBNE PARCELE v Žalcu v Savinjski dolini, tik železniške postaje, pripravne zlasti za upokojence, proda po Din 10 m2 Savinjska posojilnica v Žalcu. 1527 PEKARNO vzamem v najem. — S. Srebot-njak, St. Vid nad Ljubljano. 1538 DOBRIN SKI TERAN z otoka Krka se toči le v gostilni Draga G oš ti n, Ljubljana, Kapiteljska ulica Štev. S. Danes tudi sveže morske ribe in brodeto s polento. 1544 V KRANJU TAKOJ ODDAM v najem trgovino z mešanim blagom ali tudi sam lokal. — — Dopise pod >Prometen kraj 1545« na upravo > Slovenskega Naroda«. POZOR! POZOR! DOBRA DALMATINSKA VINA Belo, črno, rdeče — vse po Din 10.-. NEKAJ NOVEGA: VSAKO SOBOTO IN NEDELJO na ražnju pečeni dalmatinski janjčki, Krasen vrt. — Cen j. gostom se priporoča gostilna Mila Prijic, Kersnikova it« s (NOVA ULICA) Pred naKupom si oglejte veliko razstavo otroskLb in igraCmi vozičkov, stolic, aoJenderjev malih dvokoles, tricikljev, sivaJ-nib strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarn* »TRIBUNA« «. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV ARA Gfe STA AT 4 - Nainiž-fe cene' rVntki franko! Oglasi v ..Slovenskem Narodu4' ima?<* v+fflk n sneli ' toda ni se udal in ni podlegel. Njegova neusahljiva življenjska energija je sprejela ta udarec samo kot izpremem-bo v dgri in željno je prežala na vsako priliko, da bi ji zopet pripomogla do poleta. In njegov čudoviti duševni polet je stori], da je mogel tudi v tem ponižanju moža okušati lepoto tega sveta in si ga pretvarjati v notranje bogastvo. Nepremagljivi konkvistador in neusahljivi pesnik sta živela dalje v eksistenčni razvalini, ki je iz zakotnih montmartrskih beznic predla načrte, kako zopet doseči guvannesk: raj, potem pa pokazati svoj uspeh vsem, nasprotnikom, vladi in domovini, ki ne ve, kaj ima tam v Južni Ameriki. In v tem tipanju po prvih operacijskih bazah za nov pohod v Guvanno se seznani Jean Galmot z Argentincem Moro, ki se je takrat baš poslavljal od svoje Hubice ArJette Simonove. Jeana Galmota, Gaskonca z Guvanne, je očarala nežna lepota te ženske. Njegovo življenje ni bilo prikrojeno tako, da bi izgubil glavo zaradi ženske. Sam je zatrjeval smeje, da je v življenju videl vse. kar se da videti in doživel vse, kar se da doživeti. Leta tro-pičnih pustolovščin in leta neizmernega bogastva so mu nudila stokrat več užitka, nego ga ima navaden zemljan. Toda če je znal biti trd v fantovskih aferah, si je ohranil nedotaknjeno nežnost v razmerju do žensk. Arletta Simonova je bila zanj pravo odkritje. V hrepenenja polnih nočeh je začel pisati novele, ki so bile pesniška proslava njene lepote. Toda Arletta ni imela zanj več kakor srčno prijateljstvo — takrat je namreč že podlegala drugemu kavalirju, bolj krutemu in bolj ciničnemu, ki je znal brutalnejše ukrotiti ta tip žene nego guvanneski viteški pustolovec. V družbi lepe Arlette se torej seznani Jean Galmot z Alexandrom Sta-viskvm in njegovimi pajdaši. In njegov konkvistadorski značaj preživlja čuden prelom: na eni strani vidi zločinsko bratovščino najnižje vrste, toda kot nalašč ustvarjeno za to, da bi pomagala njemu, izobčencu, k njegovemu ko-loniialnemu odgovoru; na drugi strani pa dekle, ki ga močno vznemirja s svo-j'im nedolžnim obrazom in katero vidi padati v strašno sfero moralnega podzemlja. Galmot, kolonijalni Galmot, ni posebno skrupulozen pri izberi svojih sredstev, da se znova dokoplje do moči in do osvete. To, kar so mu zagodli njegovi nasprotniki, je bila vendar ena sama lopovščina. V tem pogledu ne misli odkloniti umazane pomoči, ki mu jo ponuja Stav;sky. Toda Arlette se ne sme dotakniti niti kapljica tega blata. In Galmot se odloči za zamotano igro: s Staviskvm bo hodil dotlej, da doseže z njegovo pomočjo svoj cilj na Guvanni, potem pa iztrga Arletto iz njegovih krempljev s kakršnimikoli sredstvi. In začenja se veliko podkopno delo dveh močnih kolovodij. Večji in manjši lopovi bande Staviskega poslušajo kakor omamljeni mameče pripovedovanje o zlati bodočnosti iz ust moža, ki je prišel nezlomljen iz ječe. In vsi navdušeni zahtevajo, naj bo zveza z njim popolna. Odobravajo njegovo zaničevanje vladajoče francoske družbe. In deloma iz njegove zgovornosti, deloma pa iz njihove fantazije požene v tolpi dalekosežen načrt: polastiti se z GaJmotom vse Guvanne in ustanoviti tam lastno državo. svoj lastni El Dorado. Dežela, ki je samo njeno ime za vsakega izmed njih najhujša grožnja, bi mogla postati njihov triumf! Mar je to nekaj tako docela nemogočega? Znova in znova se o tem debatira, in Galmot razlaga na krilih svojega hrepenenja: parnik iz Francije pripluje tja vsake tri tedne enkrat. Vse prebivalstvo je na njegovi strani. Dvajset pogumnih fantov zadostuje, da se po odhodu parnika polaste radiopostaje in odpro vrata državne kaznilnice. Proti oboroženim kaznencem pod spretnim vodstvom je posadka brez moči. Trdnjavski topovi zadostujejo, da se odbije napad vojnih ladij. In če bo hotela Francija vojevati v notranjosti dežele, bo šele videla, kaj pomeni Galmot v svoji Guyanni. Odmev pretresljive tragedije Zadnje pogiav.e pretresljive tragedije, ki se je odigrala nedavno v Ho-noiulu. je pretreslo potnike prekomor-skega parnika »Roma« na poti iz New Yorka v Genovo. S tem parni-kom se je peljala tudi 23 letna Američanka Thalia Fortescue. bivša žena ameriškega mornariškega častnik Massia. Njen mož je ubii v Honolulu enega izmed štirih domačinov, ki so posilili njegovo ženo. Prišel je seveda pred sodišče, ki ga je pa oprostilo. Potem ie zahteva! sodno ločitev od svoje žene, nesrečne žrtve podivjanih prebivalcev Havajskih otokov. Sodišče je njegovi želji ustreglo in zakon je bil ločen. Nesrečna žena se je po ločitvi vrnila k svojim staršem. Njeno zdravje je bilo pa močno omajano in zdaj je hotela odpotovati v Taormine na Siciliji, da bi si vsaj nekoliko opomogla Med vožnjo je pa zblaznela in v Genovi so jo morali prepeljati v umobolnico. Insull v škripcih Sleparski bankir Samuel Insull ;t bU v Carigradu aretiran in vse njegovo prizadevanje, da bi ga turške oblasti izpustile, se je izjalovilo. Zdaj si tudi grška vlada umiva roke in noče poseči v to kočljivo zadevo. Insull je bil v zaporu v Carigradu in bo zdaj izročen ameriškim oblastem. Njegov odhod iz Grčije je povzročil v Atenah velik škandal. VpKvni gospode se po listih medsebojno dolže, da so bili podkupljeni. Baje je Insull zapravil v Grčiji znaten del svojega premoženja. Samo zadnje mesece je izplačal 200.000 dolarjev. V pogovoru s francoskim novinarjem je izjavil, da pride kmalu na boben, ker nima več demri za nodkunovan:e. Vsak korak na svobodi j~ moraJ kupiti z zlatom. Za ladjo, na kateri je pobegnil, je plačal 20.000 funtov. Čeprav je navaden zločinec, sta mu Abesinija in južnoameriška država Venezuela ponuj zavetišče. Insull se je res hotel napotiti v Abesinijo, pa se je moral vrniti, ker bi ga bili v Sueškem prelivu aretirali. Insullov pravni zastopnik Popp jt predlagal grški vladi, naj bi se odločitev v vprašanju Insullove aretacija na grškem parniku »Maiotis« prepustila haaškemu razsodišču. Vlada je pa ta predlog odklonila, ker je bil grški parnik nad 24 ur v turških vodah in je imela turška vlada pravico aretirati Insulla. Pred ječo, kjer je bil Insull zaprt, je stalo dan na dan mnogo radovednežev, ki so hoteli vedeti, kakšen bo konec dramatičnega pobega ameriškega sleparja. Včeraj so pa Insulla prepeljali v Smirno, odkoder ga odpeljejo s parnlkom »Exilona« v Ameriko. Zabava angleških ministrov Člani angleške viaac preživljajo svoje počitnice kot pravi Angleži. Razen enega so vsi, dasi priletni, navdušeni športniki in večino prostega časa porabijo za spon. Naravno je seveda, da se udejstvuje ministrski predsednik na vse strani. Igra golf, saj je rojen na Škotskem, in rad hodi daleč na izprehod. Poleg u-ga je navdušen za umetnost in glasbo, zelo se pa zanima tudi za moderno vedo in starinska predmete. Baldwin je večji športnik. Vesla in navdušen je za ericket. Obožuje knjige in navdušeno zbira pip*, obenem se pa rad peča s prašičerejo. Državni tajnik za Indijo sir Samue< Hoare igra tenis ter goji drsalni m plavalni sport. Državni tajnik za Škotsko sir Dodefrev Coliins se rad vozi z jahto po morju. Notranji minister sir Philip Conliffe-Lister igra goli in se rad udeležuje lova na konju. Zunanji minister sir John Simon noče imeti s strelnim orožjem nič skupnega, omejuje se samo na goli in drsanje, pa tudi šah igra rad. Lord kancelar Sankev in vojni minister lord Hailsham sta navdušena za pešizlete. Državni tajnik za dominione Thomas je vsestranski športnik, letalski minister Marquis of Londonderrv je pa navdušen letalec, kakor se pač spodobi. Edini nesportnik v angleški vladi je trgovinski minister sir VValter Runciman. Edino veselje ima z zbiranjem najrazličnejših modelov ladij. Vsi Člani vlade so pa vneti za družabni sport, kar se vidi zlasti na sejah parlamenta. Iz papirja, ki leži pred njimi na klopeh, znajo vsi brez izjeme med parlamentarnimi debatami delati krasne drobnarije. Med njimi so stro-Kovnjaki za papirnate čelade, ladjice, prstane, zvezde in rože. En Član vlade zna iz papirja napraviti celo kozarec. Pravi strokovnjak v tem zanimivem domačem sportu parlamenta je Winston Churchill. Moderna mladina — Imenuj mi imena nekaterih zvezd. — Od nogometa aH od filma, gospod uč'telj? fr»mv» in«u> /.upan&f trn »Narodne tiskamo« Krajn leserae* — &a jpravr is tnaeratm đe» asu*