Politični ogled. Avstrijske dežele. Naravao je, da v taki aesreči, kakor je zadela aaše cesarstvo — o amrti ceaarj eviča miruje politika. Drž. zbor je imel ravao avojo prvo sejo, ko je prišla strašaa aovica aa Duaaj; brž pa jo je predsedaik k malu skleail, ko je izvedel, da je resaica. Druga seja še bode le v četrtek, torej daes ob 6ih zvečer. — Na Duaaj so priali iz Belgije kralj ia kraljica pa kraljevič, od drugih dvorov pa ai aibče prišel, ker ao avitli ceaar tako želeli. Kakor se sliši, pojde cesaričiajaudova a svojiaii atariši, toda povrae se čez aekaj časa aa Duaaj. — Štajarski aemaki koaaervativci z aovo šolo uiso zadovoljai, aajbolj za to ae, ker je predraga ia — predolga. Šest let se jim zdi, da je otroku dovolj šole, če je dobra. Taka aodba je sploh pri aemškib kmetib iu v Kirchbergu je tamošaje pol. društvo na aovo poalalo prošajo do vlade za krajšo šolo. — Baroa Hock, vodja koroškib aemških liberalcev ae more atrpeti več tega, da še grof Taaffe ia ajegovi tovariši Be Iež6 aa tleb. Po ajegovih mislib je bil velik greh, da biso vsi aemški poslaaci glasovali zoper aovo vojaško postavo. Ko bi bili to storili, aa tleb bil bi sedaj grof Taaffe ia ae mara, če ae kje baroa Hock aa BJegovem mestu! — Na Kraajskem imajo Ijudje, posebao aa Doleajakem tfSepaice; le-te pa ao tako hude, da je a. pr. v Leakovci izmed 67 bolaikov umrlo jib 60. — Družbi av. Cirila iu Metoda v Ljubljaai je podaril aek starček 50 gold. Se ve, da bi družba še več tacih dobrotaikov rada. Naj jih le dobode! — Za meatai zastop v Gorici bode letoa volitve ia sicer v kakor se čuje, že v meseci marciji. — V Čepovaau aa Primorji imajo kat. pol. društvo, staro je oao že 10 let iu živi še krepko. Škoda, da aima veliko vrstaic, vsaj tako krepkib ne. Pri aaa živi še kolikor toliko dvoje, troje eaacih društev. — V Greti pri Trstu saujo si rodoljubi podružaico sv. Cirila in Metoda. Bog daj arečo! — VTrstuše aiso bile volitve v mestai zaatop, toda vprašaaje gre že sedaj po meatu: kdo aaj bode župaa? No, aa dosedaajem imajo po takem že dovolj. — V Pešti so bili dijaki budo razgrajali zoper miaistra Tisza za to, ker je zagovarjal aovo vojaško poatavo ia bati se je bilo, da ae bode koaec tega brez sile. Madjar sme veliko, toda tako razaajaaje je bilo že tudi madjarski vladi prevec. — Poljaki ao sila veseli kaežje čaati, katero je prejel akof v Krakovem iu pravi se, da jim gre vsled tega grebea višje, češ da dobodo še v svojem času tudi svoje kraljestvo. No to bode pa že težko. Vunanje države. Vsi vladarji, kar jih šteje Evropa, ao izrekli avoje sožalje aašemu svitlemu cesarju, prvo, ko so dobili glas o hudi nesreči, ki ji_ je zadela. — Italija dobi v kratkem easu aovo šolsko postavo, veadar pa se ona ae loči od prejšnje v drugem, kakor o izplačevaaji ueiteljev. Le te izplačuje, če obvelja postava, Be več občiaa, ampak država. — V Rimu je sedaj veliko delalcev brez zaslužka ia vlada ae ve, kaj aaj počae z ajimi. Doslej so živeli kolikor toliko še ob delu pri zidauji novih hiš ali ta zaalužek je pri kraji, kajti aihče ae mara več zidati, ker še stare hiše stoje prazae. — Špaaija ima liberalao miaisterstvo ia možje so si sedaj sami v laae"b, ae da se reči, kaj bode koaec te ,,domače vojske." — Nad Fraacosko visi aekaj v zraku ia nibče Be zaa, kaj. Strab pred Boulaagerom je stopil možem sedaaje republike v aoge; raji bi odstopili dae8, kakor jutri ali aoge jib ae aesejo, ker ae boje tega, kar utegae priti, če ajib ae bode več. Predsedaik miaisteratva, Flocquet, aestavlja že aovo miaisterstvo, se ve, da aa tihem, toda aihče ae mara veliko za BJegovo ,,vabo." — Kaezu Bismarcku je treba deaarja za Afriko ali v drž. zboru je tudi dal predložiti aačrt postave, vsled katere dobi aemški cesar poslej iz drž. kase 3,500.000 mark več, kakor je bila doslej aavada. V tem, sodimo, da ae bode aihče aasproti. — Kolikor se sliši, je ruski car še vedao za to, da aeobraaimir ia da ne kaže zavoljo Bolgarije ruske države pripraviti ob srečo mini. Če je to resaica, tedaj se ui bati, da poči k aialu puška. — Čudao, turaki sultaa je bil te dai poslal tri žrebce aeki šoli v Sadovi. Ker je Sadova bolgarsko mesto, za to se je brž skleailo, da se sultaa bliža sedaajemu kaezu vaeb Bolgarov, priacu Koburškemu. No, ae bila bi to neareča, veadar pa se nam ae zdi, da je tako sklepaaje dobro. Kaj pa, te je aultaa le šoli daroval žrebce? — Šrbija je aedaj kakor krop priognji, v ajej vre v eao mer a Be skuha ae aičesar, veaj ljudstvo ai aič na boljem, odkar ima bovo ustavo ia nima — kraljice. Krističevo miaisterstvo aiaia prijateljev a vedao še stoji na vrbu. Zakaj tako? Kralj Milau ae zaupa radikalcem ia zato se drži Kristica. — Zavoljo Zaazibare, otoka aa vshodu Afrike, ste si prišli Nemčija ia Aaglija aa vskriž; Aagliji se dozdeva, da jo hoče Bismarck imeti le pri celi stvari — za klešče. Zato Boče več Aaglija, da še stojč oadi njih ladije. To je vsekako škoda, kajti Arabci bodo vsled tega drzaiši in maraikateri ubog zamorec bode sužeuj, aicer bi ga pa še rešile. — Zjediajeae države v Ameriki tudi aiao brez judov. Le-ti so imeli doslej v soboto svoj prazaik a v aedeljo tudi aiso smeli ,,delati", to je prodajati, kajti v Ameriki se praznjuje v nedeljo po polnem — drugače, ka- kor pri naa. Oadi pa so torej judje sklenili, da bodo imeli poalej soboto v — nedeljo.