Po pošti prajeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ IS,-, četrt , , 6 , 60 , mesec , 2 „ 20 „
V upravnistvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, *>trt , , 5 , - , •nesec , 1 , 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in insorato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 123.
V Ljubljani, v sredo 30. maja 1900.
Letnik XXVIII.
Vabilo na riaročbo.
S I. junijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravnistvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca".
Kako sodijo tuji učenjaki o prof. Štreklju.
Da se razvidi, kak glas uživa prof. Strekelj med tujimi, nepristranskimi učenjaki, navesti hočemo nekaj glasov, 8 katerimi eo navdušeno, uprav entuzijastiški pozdravili tuji učenjaki Štrekljevo zbirko »Slovenskih narodnih pesmi« in kako bo način njegovega kritičnega urejevanja priznali za jedino pravi.
1.	»Listy f ilol ogičke« pišejo o Štrekljevi zbirki v XXVI. tečaju (1899) na str. 158 takole: »Vydant je v každe pričinč vzorne. Prejeme prof. Štrekljovi, aby se mu podarilo cely plan uskutečniti. Bude to pevny a spo!ehlivy zaklad pro všechna dalšf studia o lidove pisni slovinske«. (Izdaja je v vsakem obziru vzorna. Želimo prof. Štreklj u, da bi se mu posrečilo dovršiti ves načrt. To bo trdna in zanesljiva podlaga za vse nadaljne študije o slovenski narodni pesmi.)
2.	Aleksander Briickner, profesor slovanske ftlologije na vseučilišču v Berolinu piše v Zeitschrift des Vereines f vi r Volkskunde, herausgegeben von Kari
Weinhold, zvezku IX. (1899) na str. 218 med drugim : »Alle zerstreute Publikationen und reiches handschriftliches Material ver-einte Pro t. Dr. K. Štrekelj, um einen The-saurus slovenischer Volkslieder herauszu-geben, von dem der erste Theil .... ab-geschlossen vorliegt. Die Sammlung ist von mustergiltiger Genauigkeit in der Wiedergabe der Texte, Bezeichnung ihrer Provenienz u. s. w. In Aussicht gestellt sind noch z\vei Biinde, welche die lyrischen u. a. Lieder enthalten sollen; es wird sich damit Prof. Strekelj ein bleibendes Verdienst er-rungen haben«.
3. V »Z i v oj Starinč« (ruski) poroča o zbirki Slovencem že znani predsednik odbora za Prešernovo slavnost v St. Peter-burgu, G. A. 11 j i n s k i j, in piše na str. 381, tečaja IX. (1899) med drugim tako:
opnrnha.ilhyio, ho ombhl h+.hiivio ocoCeHocn, eToro rpaHflHOBHaro HB^aHia coenuuaeTL ero KpHTineeiciij xa-paKTept. . . Ot-l takoro cnocofia hs^anin (c,vihcti!«hho npaBHJiLsaro h hctiihho HaysHaro) o^HHaKono Btmrpu-uaet K.iK'b ofifciKnoBeHHuft <iiiTaTe.u.-.iHj6HTe.ifc, ram, h Ha,y>cHhii! Hac.iiAOBaTe.it; uepBOMy oh'i, ,yieT'i, bor-MOHCHOCTL BOCUpUHUMaTI, HOCTH-ICCKio o6p»BM H»pO,V Hono TBopiecTBa, . . . BToparo oh-i, oci«>(jojK,yiun, on, Heofixo^uMocTH npo^u^biBaTi MejiHyi<i i)afioTy iMaoCH-•HlKaniH HapiilHTOR-I. H OIipiO^O-leniH BBajIMHOOTHOIHeHiH pa8AH'iHhix ])e^aicniH. OTcro^a bh^ho, iuto iio HayiHOCTH MeToda HBflanie r. lIlTpeice.i>i npeACTaB.iaen, cBoero po^a unicum 11 npii tomt. t+.mi. f.o.i-fce flocToSaoe no^pajkahih, hto y Hac-b h-t 1'occin flo chxh nopt he Aio.ia.iocb flasKe houmtkh TaKoro KpHTHMeCKH oimneii-H»ro HB^aHi« ii-hceHt. xoth ero Heo6xo,yiMocTB flaBHO yK,'i8UBa.iact IIOKOHHIJMT. H. A. .laBpoBCKHMi,.
»Originalna, pa dragocena posebnost te grandijozne izdaje je njen kritični karakter .... Od takega načina izdaje (edino pravilnega in resnično znanstvenega) ima enak dobiček tako navadni čitatelj ljubitelj, kakor tudi znanstveni preiskovavec; prvemu daje priložnost, da spoznava poetične oblike narodnega proizvajanja .. . drugega pa oprošča dolžnosti, da mora sam opraviti mučno delo klasifikacije varijant in določevanja medsebojnega razmerja med raznimi redakcijami. Iz tega se vidi, da je izdaja g. Štreklja, kar se tiče znanstvenosti metode, svoje vrste unicum in da zasluži posnemanja tem bolj, ker pri nas v Rusiji do sedaj nismo se niti poskusili, napraviti tako kritično čisto izdajo
pesmi, dasi je na njeno potrebnost že davno opozoril pokojni N. A. Lavrovskij«.
»Slovenska Matica« še pač ni izdala knjige, ki bi bila v znanstvenem tujem svetu obudila toliko pozornosti in toliko vsestranskega priznanja, kakor ga je obudila baš omenjena Strekljeva izdaja slovenskih narodnih pesmi. In istega moža, ki nam je vstvaril to monumentalno delo, ei predrzne »Slovenski Narod« pitati s priimki, kakor c. kr. pritlikovec; temu možu, ki je toliko drazega časa in toliko moči žrtvoval urejevanju slovenskih narodnih pesmi, temu možu očita »Narod«, da je podkupljen, da nam hoče uničiti naš jezik in književnost našo. Temu odličnemu, v vsakem oziru brezmadežnemu rodoljubu je zlobni »Narod« podtaknil znano trditev o našem jeziku, trditev, nad kojo sedaj triumfira on sam in ž njim in po njem opozorjeni najhujši naši nasprotni listi in časopisi!
Da, s tako satansko hudobnostjo in zvijačo se menda v nas še ni jemalo dobro ime nikomur, kakor se je to zgodilo od strani »Slov. Naroda« prof. Štreklju. Take laži, kakor jih je raztrosil »Narod« proti Štreklju, bi pač zaslužile, da se jedenkrat vendar vže odločno upre slovensko razum-ništvo proti tistemu brezprimernemu terorizmu, s katerim »Narod« slepo in uprav po gorjanBko preganja vsakega, ki ne priznava, da ima »Narod« prvo, jedino veljavno in resnično besedo v politiki, v umetnosti, v znanosti in v književnosti. Upreti bi se moralo naše razumništvo takemu uprav čifut-skemu preganjanju, kakor ga je uprizoril »Narod« proti prof. Štreklju, in tudi javno dati duška svojemu ogorčenju nad takim postopanjem, s katerim se po krivici in zvijači tepta v blato čast in dobro ime svojega bližnjega. Toda, jako dvomimo, da bi so kaj tacega zgodilo. Predobro že poznamo to našo takozvano inteligenco, kateri je dogma vsaka laž, ki jo raztrobi »Narod«; inteligenco, kateri je Malovrhovo in Tavčarjevo zavijanje vzelo vsako lastno prepričanje Če bi ne bilo tako, kakor smo baš rekli, ali bi bil postal profesor Štrekelj žrtev tako ostudne gonje in ali bi naši razumniki molčali kakor grob k taki gonji! No, vedno je še bilo
LISTEK.
Na Vestfalskem.
Piše J. Knific.
XXV.
Liinen, 3. maja.
Ozrimo se še nekoliko na dogodke zadnjih dnij.
V Osterleldu sem stopil popoldan v cerkev, da bi pridigoval svojim rojakom. Pa kaj zagledam? Na ženski strani sama gosposka krila in slamniki, na katerih je našito ptičje perje ali pa umetne rože. »Ne, to niso Slovenke«, sem si mislil in skoraj si jih nisem upal nagovoriti v svojem domačem jeziku.
Nemke so po teh krajih oblečene vse po gosposko, po mestno. Prideš v nedeljo k službi božji, misliš, da si prišel v pariško cerket. Kdor študira ornitologijo ali pa botaniko, tukaj najde za svoj študij prav lepo priložnost. In to nečimernost so začele posnemati tudi Slovenke. Morebiti nosi doma strgana oblačila, in robec, ki diči njeno glavo,
hoče biti — gospa. Pa bodi vsem v tolažbo povedano, da se je izmed naših rojakinj komaj četrtina izneverila svoji domači noši. »Estrajharce« se spoznajo po tem, da nosijo robce in priprosta oblačila. Čudna se zdi ta noša Nemkinjam, in marsikatero grenko morajo Slovenke požreti vsled svoje noše. Ni čuda torej, če se marsikatera izneveri svoji domovini.
Vse drugačne so Poljačke. Spoznaš jih na sto korakov daleč po njih pisanih krilih in robcih. Pa te so ne zmenijo za različne opazke, ki od vseh stranij lete na-nje. In posledica tega je: pikri jeziki kmalu utihnejo.
Moški se ne ločijo mnogo od domačinov; le po obrazu jih spoznaš; saj je fizi-jognomija Slovenca do cela drugačna kot Nemca. Včasih nosijo zeleno obrobljene klobuke, zlasti oni, ki so delali na Gorenjem Štajerskem. Mladeniči so ponašajo s težkimi verižicami pri urah. Čem več tolarjev mu bije po telovniku, tem lepše se mu zdi.
Vrnil Bem se v paderbornsko škofijo. Veliko Slovencev so nahaja po župnijah Wanne, Eickel, Rohlinghausen in Hiillen. V Wanne so že ^•■Vivali slovenski duhov-
pastor v Rohlinghausenu je želel, da pridem tja ; ima precejšnje število slovenskih rodbin, ki so baje slovenskega duhovnika zelo potrebne. Ugodil sem njegovi prošnji, poklical semkaj še Slovence iz Eickela in Iliillena, in dela sem imel obilo.
Videl sem pa tudi onega znamenitega hilllenskega »gospoda«, ki naše rojake spo-veduje slovenski. Gabriel se piše; študiral je bogoslovje v Inomostu in precej dobro pozna avstrijske razmere. Naučil se je poljski, pa tudi par besedij slovenščine. Zlasti me je zanimalo, da je tako pravilno izgovarjal slovenske besede, kar sicer pri Nemcih ni na vada. Mnogo občuje s slovenskimi rodbinami, ki jih ima v oskrbi. Je zelo vesel in lju bezniv človek. Pravi, da se mu je že večkrat sanjalo o savski in dravski dolini, in vpraševal me je, če je ondi res tako rajsko lepo, kakor se je njemu sanjalo. »Pridite pogledat«, sem ga povabil; obljubil mi je, pa svoje obljube najbrže ne bo spolnil.
Preselil sem se v vzhodni del Ruhr-kohlengebieta, v okolico mesta Dortmunda.
Zgodovinsko baje precej staro je to mesto Dortmund. Že llimci so si tukaj ustanovili malo naselbino katum nn irviAnnuali
tako: nemo propheta in patria! Ako profesorja Štreklja prezirajo slovenski kratkovidni vel-možje in se bahajo, da ga ne poznajo, pa zato prof. Štreklja prav dobro pozna učeni, tuji svet ir ga čisla tako, da bi si vsak narod smel šteti v čast, ako bi imel takega rojaka, kakor je profesor Štrekelj In to naj bo vrlemu prof. Štreklju v teh dneh, ko je moral okusiti in še okuša od svojih rojakov toliko črnega obrekovanja, toliko grde nehvaležnosti, to naj mu bo v teh urah v tolažbo in zadoščenje. Menda vendar ne bo zopet prišel »Slov. Narod, in rekel, da je profesor Štrekelj morda podkupil preje imenovane učenjake, da so ga tako laskavo pohvalili. Kdo ve? Pod Malovrhovim režimom je kaj tacega prav lahko mogoče! ____P.
Državni kmetijski svet.
Piše poslanec Fr. Povše.
Dunaj, 24. maja 1900.
Pod predsedstvom kmetijskega ministra zboroval je te dni kmetijski svet, ki je na podlagi predlogov posameznih odsekov rešil prav važne kmetijstvu koristne zadeve.
V	kmetijski svet odpošljejo dež. odbori vseh kronovin svoje zastopnike prav tako c. kr. kmetijske družbo oziroma deželni kulturni sveti in nekaj članov imenuje ministerstvo (iz Kranjske: baron Berg), vseh članov je 75. Izmed važnejših obravnav naj omenjam sledeče :
I 0 pospeševanju sirarstva.
Naša Avstrija ima obilo naravnih predpogojev za vspešno govedorejo, naj omenjam le naših planinskih dežel, katere podajajo vse pogoje umni živinoreji.
V	letu 1890. naštelo se je v Avstriji 8,751.000 glav živine in za pridelovanje krme pa je na razpolago 3 078.172 hektarov travnikov, 2,663.908 ha pašnikov in nad en milijon ha. njiv, na katerih se prideljujejo krmske rastline (detelja i. dr.)
Imamo toraj dovolj krme, in lepo število živine in vendar nas nadkriljujejo druge države v izkoriščanju živine, osobito v mlekarstvu, v maslarstvu in sirarstvu.
Kar zadeva porabo samega mleka, imeli bi mnogo zboljšati v pošiljatvi mleka v od-
trdnjava, ter je bilo nekaj časa svobodno mesto, kakor so še sedaj Bremen, Ltibeck in Hamburg. V zvezi »Hansa« je imelo tudi svoj glas. V šestnajstem stoletju so je Dortmund s celo okolico poluteranil. Do zadnjega časa v celi okolici ni bilo nijedne katoliške župnije. Se sedaj vasi Liinen, Derne, Eving niso samostojne fare, temveč samo misijonske postaje. Župni upravitelji se imenujejo misijonski vikarji. Spadajo prav za prav še sedaj v (aro sv. Jožefa v Dortmundu. Vendar pa je ta odvisnost samo se na papirju. Vikarji opravljajo svojo župnijo kot samostojni pastorji; v kratkem času, morebiti že tekom jednega leta bodo to vasi postale tudi de jure samostojne.
Precej prostorno mesto je Dortmund. In kaj bi tudi ne? Sajyima prebivalcev krog 160.000. Neznansko hitro je v zadnjem času rastlo in še raste to mesto. Pred dvajsetimi leti gotovo še ni imelo 30.000 duš. Samo v lanskem letu se jo prebivalstvo pomnožilo za 10.000. Protestantov je ravno toliko kakor katolikov, če ne še več. Mestna uprava je v rokah protestantov; večina gospode je luteranska. Izmed 40 gimnazijskih učiteljev
□ to sli,o lrntnlil.r. VT.'X:_ t' J .	...
daljena mesta z ohlajevanjem, z boljšimi prometnimi sredstvi, z boljšim nadzorstvom trga za mleko po mestih, na katerih ae kaj malo pazi na to, da je mleko zdravo, ko je po znanstvenih preiskavah dognano, da je osobito od starih krav skoro nad polovica bolna na plučih, ter da mleko takih krav pospešuje jetike tudi pri ljudeh, ki vživajo tako mleko.
Osobito lep nalog bi vršile mestne uprave, če bi skrbele za omogočenje dobave mleka za dojence in male otroke. Koliko malih otrok osobito revnih družin zapade smrti, ker nimajo mogočosti matere, da jim priskrbe res zdravega mleka, kakeršno pa zamore za dojence biti le mleko od mladih povsem zdravih krav, katerim se tudi le zdrava, zbrana hrana (seno, otrobi, sol) po-klada in katere živali stoje pod vedno in strogo kontrolo živinozdravnikov.
S pomočjo vcepljenja tako zvanega »tuberkulina« zamore se pri kravi konšta-tovati, ali je popolnoma zdrava ali pa da je nagnjena tuberkulozi.
To je gotovo in neovrgljivo, da zdravo mleko je najprimernejša hrana za dojenca, ker ima v sebi vse snovi, ki so potrebne otroku k razvoju. Naj bi v to poklicane oblasti malo več skrbi obračale, in pogajale se za to, da bi pr hajalo skrbno zbrano mleko na trg za male otroke.
Ogromni večini naših živinorejcev pa ni lahko naravnost prodajati mleko, zato je pa podelava mleka v maslo in sir izredne važnosti za naše kmetijstvo in je prav ta panoga vredna največje skrbi kmetijskega ministerstva, da pospeši umno gospodarstvo v tej panogi. Obširno je tu polje delovanju, kakor nam morejo sledeče številke tako prav jasno povedati.
Mi, ki smo eminentno živinorejska država, ne le ne izvozujemo naših pridelkov v taki meri, kakor bi nam šlo, ampak še celo domači trg s sirom ne oakrbimo ! Številke naj to potrde : L. 1898. je znašal izvoz sira iz Avstrije v druge države le 3,104 kvintalov, ko smo iz Švice in Italije vpeljali oziroma kupili 31,017 kvintalov sira! in sicer 10110 kvintalov strachina, gorgonzole in parmezana, 16.915 kvintalov Emodolca in Groverja ter 3991 kvintalov malih sirov.
Vvoz ptujega sira pa od leta do leta narašča in sicer v poslednjih petih letih narasel je ta vvoz od 23.493 kvintalov na 31.024 kvintalov, nasprotno pa je naš izvoz padel od 4136 kvintalov na 3104 kvintale. Posebno narasel je vvoz velikih sirov Emodolca, namreč od 13096 kvintalov na 16.915 kvintalov.
Iz tega moramo z obžalovanjem sklepati, da nismo še toliko skrbni, da bi naš domač avstrijski trg s sirom oskrbeli, in tisoče in stotisoče litrov mleka porablja se na pr. za pitanje prašičev, ker naše ljudstvo v goratih od mest in trgov odločenih vaseh ne ve drugače pomagati si, kakor da rabi mleko po posnetju smetane za prašiče.
štija in več katoliških fara. Pravijo, da je družabno življenje med katoliki zelo razvito.
Prometa v mestu je sila veliko. Električna železnica ti šviga sem in tja. Mesto ima tri ali štiri velike kolodvore. Železmčne proge se križajo vse vprek. Razun tega ima mesto še veliko pristanišče; saj se tukaj končuje severonemški kanal. Po ulicah vpitje in drvenje, da te ušesa bole. Zato sem hitel iz mesta, kolikor sem mogel.
V koloniji »Kletterhaidec, pol ure od farne cerkve, prebiva krog 100 Slovencev; delajo večinoma na cehi »Preussen«. To je zadnja ceha na severovzhodnem koncu Ruhr-kohlengebieta. O. vikar zelo skrbi za svoje farane. Sla sva obiskat vse Avstrijce, bodisi Slovence, Nemce ali Mažare. Cel dopoldan in popoldan sva hodila po koloniji od hiše do hiše v največji vročini. Veliko sva pri tem žalostnega videla in slišala. Ne vem, ali bo se ravno tukaj zbrali vsi izmečki. Stanujejo vprek vse narodnosti in vsa verstva. In to sila slabo vpliva na vero in moralnost delavskih družin.
Glavna kuga v koloniji pa so slabi časopisi, pred vsem liberalno-protestantovski »Generalanzeiger« in socijalnodemokratična »Arbeiterzeitung« ; oba izhajata v Dortmundu. Nek delavec se je bil v rudniku poškodoval
Kako majhen je znesek za liter mleka pri pitanju (1—l1', soldov), ko se za sir splača po 4'/»—5 kr. Zato mora veljati diviza avstrijskemu kmetijstvu: Snujmo mlekarske in sirarske zadruge, ker obširno je tu odprto polje za delo in velik vspeh in dobiček je zagotovljen, le če umemo ravnati in izdelovati dober sir. Osobito pa naj nas uči naraščajoč vvoz velikih širnih hlebov (Emodolec), da snujemo velške zadruge, katere naj se v prvi vrsti pečajo z izdelovanjem tolstega Emodolca, ki najde v Avstriji dovolj kupcev in se res prodaje po 90—97 kr. kilo.
Tu je vir, tu ae nam odpira mogočost dobrega izkoriščanja našega mlekarstva in ponovljeno kličem našim mlekarskim zadrugam : skrbite za spretne sirarje in lotite se izdelavanja velikih sirov iz neposnetega torej polno tolstega mleka, skrbite za pravilno osnovane širne kleti, v katerih naj sir pravilno zori, in zagotoljen je nam povoljni vspeh.	(Dalje prih.)
Iz delegacij.
Včeraj so je avstrijska delegacija zabavala s proračunom vojnega ministra. Govoril je delegat Gessmann, ki je zahteval dveletno aktivno vojaško službo vsaj za nekatere kategorije ter zboljšanja oskrbe vojakov ; delegat K e i 1 je govoril o dvobojih, ki naj bi konečno vendarle ponehali, delegat Zim-m e r želi razširjenja pravice za jednoletne prostovoljce tudi na absolvente nižjih razredov srednjih in meščanskih sol, da se pomnoži število podčastnikov. Za interese kmetov in malih obrtnikov se je ogrel delegat Hinterhuber, ki je ob jednem tudi prijemal ministra radi povelja, glasom katerega celovški vojaki niso smeli obiskati neke gledališke predstave. Čudna je opazka delegata kneza Schonburga, da se preveč štedi s krogljami in svincem pri strelnih vajah. Govoril je mož tudi o notranje-političnih razmerah. Delegat svetuje državnikom, naj sami rešijo narodnostno vprašanje, ako bi se potom sedanjih pogajanj ne dospelo do ni-kakega vspeha. Pri tej rešitvi naj se vztraja tako dolgo, dokler se ne napravi mir v državi.
Za njim je odgovarjal vojni minister Krieghammer. Glede prepovedi češčine pri zasebnem občevanju mej kadeti na nekaterih vojaških zavodih na Češkem je dejal minister, da se je izdala zato, ker želi vojna uprava, da se govori v armadi obligatni jezik, ker se jeziku ne more nihče dobro priučiti, kdor študira samo slovnico.
Gojitev religijoznosti se v armadi ne zanemarja. Nedelja se posvečuje. Službe božje se vojaki po možnosti udeležujejo. Več se ne more storiti, ker nedostaje sredstev in časa.
Po nekaterih nadaljnih pojasnilih preide minister na zahtevo, naj se kmečki sinovi ob času največjega dela odpuščajo na dopust.
Minister kaže v tem oziru na razmere
penzija premalo nese, Be je ponudil kot agitator teh dveh časopisov; seveda pri tem vleče lepe zaslužke. Korupcija se širi bolj in bolj. Koliko si je goreči Rosp. pastor že prizadeval, da bi iztrebil to ljuliko! Pa vse zastonj.
Stopiva k neki družini. Bila je prav za prav slovenska; prebiva pa že toliko časa v Pru siji, da se je popolnoma ponemčila. Ničesar božjega pri hiši, niti križa niti svetniške podobe. Na steni visita lepi podobi Marxa in Engelsa; sredi med njima pa slika, na kateri so fotogralovani sedmeri največji soci-jalistični svetniki. »Kje ste pa dobili te podobe? « vpraša prijazno g. vikar. Zena nekaj mrmra, — moža namreč ni bilo doma, — slednjič pa pravi: »Nimam časa, da bi se zagovarjala«, ter gre na hišne stopnice lupit krompir. Kakšni morajo neki biti otroci, ki imajo take stariše?
Po vseh slovenskih družinah sem našel svoja tiskana vabila, na katerih je bilo natančno zapisano, koliko časa ostanem v Lu-nen, kedaj imamo pridige itd. Osebno sem povabil še vsacega posebej, in menim, da ga ni v koloniji Slovenca, ki bi ga ne bil obiskal. Ob štirih popoldan sva sedla z g. vikarjem h kosilu; ob petih je napovedana pridiga. Prišlo pa je jako malo poslušalcev.
v Nemčiji, kjer so pa stotnije neprimerno močneje. Mej vajami ne sme biti nikakega presledka, in ako se stvar pobližje opazuje, se pokaže, da sta v vsakem okraju k večjemu dva kmečka sinova, ki pa pač ne moreta priti v poštev. Sicer je pa jedini kmečki sin itak oproščen redne vojaške službe. — Glede tople večerje je šla vojna uprava do skrajnih meja, finančna ministra ne dovolita večjega kredita. Da hrana pri vojakih ni ravno slaba, se pozna na vojaku, ko se domov vrača.
Glede razširjenja pravic jednoletnih prostovoljcev na širše sloje, pravi minister, da se s tem ne Btrinja, ker bi padla potem vsa bremena vojaške službe na kmečki in delavski stan.
Obšimeja pojasnila je dal minister glede vedno se množečih dvobojev. Minister pravi, da vojna uprava ne more biti zanje odgovorna. Častniki bi sami morali dospeti do prepričanja, da je dvoboj nepotrebna in pa škodljiva naprava. Potem jim bode sledilo tudi moštvo.
Po sklepnih besedah poročevalca grofa Kottulinskega je bil vsprejet vojni ordinarij in brez debate tudi ekstraerdinarij ter se je pričela razprava o proračunu za mornarico.
Delegat Pergelt naglaša, da se je pri sostavi proračuna izredno štedilo, delegat Kaftan obžaluje, da se toliko zanemarja izpopolnitev mornarice v škodo moči države, trgovine in industrije.
Baron S p a u n odgovarja, da mornariška uprava vse stori za povzdigo mornarice, kolikor jej dopuščajo sredstva. Gradnja manjših ladij se je popolno prepustila zasebni industriji. Govoreč o samomorih pri mornarici pravi minister, da je bil v 16 slučajih povod strah pred kaznijo in nezadovoljnost z vojaško službo.
Baron Spaun pravi konečno, da bo neobhodno potrebno, povišati število stalnega moštva za kakih 2500 mož. Stroški se bodo razdelili na štiri leta, ker bo vsako leto pozvanih le jedno četrtino pomnoženega števila novincev. O tem bota seveda razsojala parlamenta. Dotična predloga še ni došla zbornicama. Zboljšati bo treba tudi položaj mornariških kaplanov, a le skupno z ostalo vojaško duhovščino.
Poročevalec Pergelt izrazi v ime večine mornariškemu poveljniku, ki obhaja te dni 501etni službeni jubilej, priznanje in za hvalo. Ordinarij in ekstraordinarij se nato vsprejmeta z dotičnimi resolucijami, kakor tudi naknadnim kreditom brez vsako spremembe.
Danes ima delegacija bržkone zadnjo
sejo.
Malomarnost za gmotni napredek.
Iz Zagreba, 20. maja.
Pred nedavnim je nekdo v hrvatskem uradnem časopisu opozoril na ogromne sklade pravega premoga in železne rude v Banovini (kraj med Kolpo in Uno\ Tukaj ima premoga gotovo do 2'/, milijarde me-tričnih centov. Koliko je to bogastvo za ta kraj, pa tudi sjploh za Hrvatsko, a posebno še zato, ker se nahaja tukaj tudi izvrstna železna ruda, tedaj dva uveta za velika industrijska podjetja ! In vendar je ravno ta kraj Hrvatske silno siromašen. Kaj mu pomaga vse to bogastvo v zemlji, ko ga ne more upotrebiti. Manjka namreč celemu kraju prepotrebnih komunikacij. Sicer se že razpravlja dolgo vrsto let o zidanji železnice od Siska do Karlovca skozi Banovino, in vendar se še do zdaj ni nič storilo. Ko je v zadnjem zasedanju ogersko-hrvatskega sabora vprašal hrvatski poslanec Popovič, kaj je vendar s to železnico, je odgovoril mini ster porogljivo, da je postava za zidanje žo zdavnej potrjena, pa da je tudi to mnogo vredno.
Letos se je bilo že po časopisih razglasilo, da bodo to železnico vendar-le zidali še to pomlad, toda ta poročila niso bila resnična, če tudi bi bil že skrajni čas, da se to izvede. Železnica bi stala le 10 milijonov kron, pa šo teh noče ogerska vlada žrtvovati za tako važno podjetje, nego zahteva od hrvatske investicijonalne zaklade 4 milijone kron prispevka, čemur se pa hrvatska vlada protivi čisto opravdano. Ogerska je sezidala že toliko manie važnih železnic na
.svota za to železnico imenovati prava malenkost, in vendar Ogerska noče žrtvovati tudi te malenkosti za zavezno kraljevino, iz katere dobiva tolike milijone vsako leto. Nedavno je bil zopet sprejet zakon o novem posojilu v ogersko-hrvatskem saboru. Nič manje nego 140 milijonov kron se bode posodilo za pospeševanje gospodarskih podjetij na Ogerskem. Hrvatska ne dobi od vsega nič, premda bode morala plačevati obresti od tega posojila. Bi li bilo zares tako težko, dati 10 milijonov za tako potrebno železnico, kakor je zgoraj omenjena ? Ne bi li se s tem pospešila gospodarska podjetja v Banovini, od koder se zdaj narod seli ja-toma v druge kraje?
Kje so hrvatski državni poslanci, da ne vzamejo v pretres tako važnih gospodarskih vprašanj? Štirideset njih sedi v ogersko hrvatskem državnem zboru. Ko bi se vsi odločno zavzeli za tako važne stvari, gotovo bi kaj izposlovali in Hrvatska ne bi tako nazadovala v gmotnem pogledu. Slaba stran naših poslancev je ta, da ravno na gmotni napredek naroda niti ne mislijo. Kaj bi bilo drugače mogoče, da Hrvatska ni nikdar deležna večjih gospodarskih investicij, na ka-katere so Mažari na Ogerskem potrošili celih 5 milijard kron. Hrvatska plača obresti, ne uživa pa od glavnice nič. Ta malomarnost naših poslancev največ škodi Hrvatskej. Dolžnost svojo store hrvatske obrtno - trgovske komore, ki pri vsakej takej priložnosti zahtevajo, da se stroški za investicije podele pravično med Ogersko in Hrvatsko. A kdo jih podpira? Razun opozicijonalnih časopisov nobeden ne zagovarja njihovih pravičnih zahtev. In potem se še čudimo, da se za Hrvatsko nič ne stori. Ko bi Hrvatska imela 40 odličnih in pogumnih mož med svojimi zastopniki v ogersko-hrvatskem saboru, ki bi nesebično in brezobzirno branili svojo domovino, stala bi Hrvatska v gmotnem pogledu na boljem temelju, nego je to dandanes, ko narod z veliko skrbjo gleda v svojo negotovo bodočnost.
Pri svečanem sprejemu delegacij je odgovoril hrvatski poslanec Gjurkovič na vprašanje cesarjevo o delovanju hrvatskega sabora, da se zdaj na tem saboru ne politizira. Mi temu junaku odgovarjamo, da je to zasluga hrvatske opozicije, ki je v saboru prisilila njega in njegove privržence, da se ba vijo tudi z gmotnimi vprašanji, ki se tičejo hrvatskega naroda. Ko bi so bil posl. Gjurkovič s svojimi somišljeniki v Budimpešti manje bavil z izvestno politiko, bi bil gotovo kaj izposloval za Hrvatsko v gmotnih zadevah ; do zdaj žalibog ni on s svojo verno družbo nič dosegel, a bati se ie, da ostane tako nespremenjeno, dokler bodo taki možje zastopali hrvatski narod na tako važnem mestu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. maja.
Spravni poskus »nova izjalovljen. Levičarji so menili, da bodo kar čez noč rešili nevarno krizo, katere prvotno niso provzročili Čehi ampak nemški levičarji sami. Na shodu načelnikov levičarskih klubov ni prišlo do nikakega sklepa in brezdvomno bomo dne 6. junija tam, kjer smo bili pred pričetkom binkoštnih počitnic. Nemški levičarji ne odstopijo niti za las od svojih mastnih predpravic, in ako pojde tako dalje, vlada ne dobi niti takozvane večine za dnevni red, večine, s katero bi rešila iz obstrukcijske nevarnosti proračunski provizorij in investicijske predloge. Reklo se je sicer pri posvetovanju klubovih načelnikov, da bi levičarji že sodelovali v boju proti obstrukciji, ko bi vodilno ulogo prevzele desniške stranke, kakor tudi vso odgovornost in dale objednem levičarjem poroštvo, da ne pride tedaj na dnevni red ničesar razun omenjenih vladnih predlog. Tako daleč se seveda ostala desnica posebno pa Jugoslovani ne morejo spuščati, ker pač ne morejo voditi boja proti svojim zaveznikom. S tem poskusom toraj ne bo nič, a pokazal pa je, da imajo Čehi resno voljo opustiti obstrukcijo, čim se jim da prva prilika, nasprotno pa Nemci niti malenkosti ne dovolijo v dosego miru. Češki poslanci so sami povabili voditelje nemških strank k zadnjemu posvetovanju in povedali, da sta dosI. dr. Kaizl in dr. Kramaf volina
pniki. A vse ni nič pomagalo. Pokazali pa so Cehi, da imajo resno voljo opustiti ob strukcijo. Nemški levičarji se nikdar niso toliko ponižali, kakor sedaj Cehi, ki selili iščejo mostu preko nevarnega prepada in sami .sta vijo inicijativne predloge v dosego miru. Seveda ako ga Nemci ne marajo, vsiliti ga jim nihče ni dolžan.
Včerajšnji poraz duna jskih liberalcev je izredno občuten. Padel je vodja dunajske židovsko-liberalne stranke, dr. Vo-gler, takorekoč duša sedanje opozicije. Pri prvotni volitvi je dobil dr. Vogler celo šest glasov več, kakor njegov krščansko-socijalni protikandidat, včeraj jo pa naenkrat zaostal za celih 55 glasov. Krščanski socijalci so si priborili v prvem razredu osem mandatov na račun vsemogočne liberalne klike in imajo sedaj že 123 svojih mož. Jutri bo boj v četrtem razredu, ki bo znatno pomnožil število krščanskih socijalcev v mestnem zboru. Liberalno časopisje svetuje maloštevilni opoziciji, naj so ne poslužujo svojih pravic, ker itak nič ne doseže, in naj prepusti gospodarstvo samim krščanskim soci-jalcem.
Skupni finančni minister Kallaij je upravitelj okupiranih dežel Bosne in 1 ler-cegovine. Pred nedavnim je ta mož v ofici jelnih listih veljal še za vzor - ministra, za neprekosljivega civijizatorja, ki je napravil iz nedosežnih gorskih gnezdov bivališča kulture, ki je vse zmogel, karkoli je hotel. Omenjalo se seveda ni v javnosti vseh njegovih velikih zaslug, le sem pa tje se je poročalo o blagoslovljenju nove šole, o položitvi kakega temeljnega kamena. Sicer se pa navadno nobeden ni zmenil za Bosno in Hercegovino, nihče ni hotel motiti lepega miru in krasne slogo mej deželama in Kal-laycm. Le vsako leto jedenkrat, v prestol-nem govoru so delegatje zvedeli, da nova Avstrija iz svojega pokriva svoje potrebčine. Bili so pač tudi časi, ko se je sem ter tje culo kako mrmranje o bosniškem Kallay-doskopu itd., a ti časi i-o že minuli, posl. Eim in Vašaty sta že mej mrtvimi. Krasne razmere so vladale do najnovejšega časa. A sedaj so se nenadno spremenile. Upravitelj Kallay so je zameril Mažarom in iti bo mo ral, od koder je prišel. V Bosno je treba namreč dovažati mnogo nairazličnejih stvarij in menda od prvih početkov Mažari v središče Bosne niso poznali druge poti nego preko Reke po železnicah z najznamenite-jimi tarif i. V zadnjem času si je pa Kallay mislil: »Warum bis Fiume schweifen, liegt doch Metkovič so nah!« in po najkrajši in cenejši poti spravljal je svoje potrebščine v svoji deželi preko Dalmacije. S tem se je pa grozno zameril Mažarom in do dobra sta se sprla s Szellom. Kallayeva tla so sedaj popolno omajana, njegova slava se je razpršila in v Bosni vladajo sedaj na vseh koncih in krajih najgorostasneje razmere, huje menda kakor pred okupacijo. Jedino katolikom so ne godi nikjer bolje kakor v Bosni, pravijo sedaj Mažari pač samo zato, da se upro proti njemu tudi vsi kalvinci, ki so ga dosedaj naravnost obožavali. Dokler jc Kallay vedel, da se niti misliti ne sme na Metkovič, tako dolgo je bilo vse dobro, do tedaj je celo Avstrija morala verjeti, da je za Bosno ni najti bolje uprave, kakor jo Kallayeva, sedaj se je pa naenkrat pokazala vsa hvala kot umetna laž in celo krasno poslopje jo razpadlo v nič, Kallay si bo pa zapomnil sred njeveško prislovico : Qui mange du Pape, en meurt.
Vihar v francoski zbornici. Francoski republikanci no morejo biti srečni brez najrazličnojih afer. Znova so spravili na dan Dreylusovo afero. Zopet sta zapletena v neko nečastno tajno delo dva ministerijalna urad nika, ki sta barantala z nekimi tajnimi pismi, ki so v zvezi z Dreyfusovo afero. To je bil povod viharju v francoski zbornici zadnja dva dneva. Vojni minister GallilTet ni imel sreče v svojih odgovorih, pomagal mu jo ministerski predsednik. — Zbornica je sicer odobrila predlagani dnevni red, a le z večino 40 glasov, kar pač ni mnogo ob navzočnosti 515 poslancev. Vihar je bil tolik, da je predsednik moral pretrgati sejo. Vojni minister jo odšel iz zbornice, baje vsled tega. ker mu ie urišlo slabo, snlošnn se na
Ostavko objavi ministerski predsednik ob jednem z imenovanjem naslednika. Seveda tudi z odstopom vojnega ministra kriza še nc bo poravnana Sledili bodo bržkone še nadaljni polomi in tudi dvoboji so napovedujejo. Posebna napetost vlada moj obdolženim kapitanom Fritsohom in \Valdeck-Ilousseau om. Pri opoziciji je najbolj nepriljubljen ministerski predsednik, ker je proti njeni volji znova pričel z odkrivanjem umazanih afer. Dokler so ta ne umakne, bržkone v parlamentu ne bo miru. Trajnega miru seveda tudi potem no bo, ker vodilni elementi tega niso vajeni.
Z izidom belgijskih volitev liberalci niso zadovoljni. Z veliko žalostjo vzdihujejo liberalni listi, da so niso izpolnile nade nasprotnikov krščanstva, da bi si osvojili »klerikalne« trdnjave, »krmilo je še vedno v katoliških rokah«. Katoliški možje imajo v rokah 85 mandatov, poleg tega je pa še lepo število krščanskih demokratov in imajo so cijalni demokratje in pristni liberalci le nekaj nad 50 glasov. Zelo čudna in smešna je pa trditev, da bi bili liberalci dobili lahko še več mandatov, ko bi bili volivci storili svojo dolžnost. Ta trditev je pač jalova, ker je moral vsakdo na volišče pod kaznijo in tudi sicer ni misliti, da bi bili liberalci pustili doma svoje volivce.
Knjige in časopisi.
»Narodni Gospodar«, glasilo »Gospodarske zveze«, prinaša v 10. šte\ilki zopet velezani-mivo gradivo. Na uvodnem mestu čitamo članek: »Zeleznična proga Celovec—Loka — Divača«, dalje nadaljuje A. Štrekelj tehtne članke »Kako zboljsajmo svoje gospodarstvo ?«, v oddelku »Kmetijstvo« se poučuje o pridelovanju trave po sadovnjakih in sado-nosnih travnikih. Čebelarji imajo tudi v listu svoj poseben oddelek. Mlekarje in sirarje poučuje »Gospodar« v umetnem pinjenju in kondenziranem mleku. Na nadaljnih straneh vrlo urejevanega lista poizvemo, kako kaže letina na Primorskem in 10 zapovedi umnega kokošarstva. Celo stran polnijo vprašanja in odgovori, za vsakega gospodarja čtivo neprecenljive važnosti. Trgovina dobi v 10. številki nadaljevanje članka prevažanje živali z železnico, obrt pa o nedeljskem počitku v obrtu. Konečno »Gospodar« poroča o sedanjem stanju zadružništva na Dolenje-avstrijskem, o mesečnem denarnem prometu 21 posojilnic, o tržnih cenah žitu na dunajski borzi, na trgu v Ljubljani, Kranju, Črnomlju, Metliki, Mariboru, Ptuju, Celovcu, Velikovcu, Gorici in o tržnih cenah surovih kož. Ta bogata, temeljita vsebina priporoča »Narodnega Gospodarja« vsakemu, ki se zanima za razvoj našega narodnogospodarskega življenja. »Narodni Gospodar« velja Za pol leta 2 kroni in izhaja dvakrat na mesec. Člani »Gospodarske zveze« ga dobo brezplačno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. maja.
Salvator v
Metliki. Kakor jc »Slovenec« ze poročal, potuje te dni po Dolenjskem nadvojvoda Leopold Salvator. V ponedeljek se jc mudil v Metliki, kamor je prišel od Jaške, Vivodine in Drasič sem, okoli ene ure popoludne. Metličani so sprejeli sijajno visokega gosta, t-elo mesto je imelo ta dan praznično licc. Raz hiš je plapolalo polno cesarskih zastav in slovenskih trobojnic. Približno v sredi mesta pri "VVeiblnovi hiši je bil postavljen slavolok z napisom : »Pozdravlja te ponižno mesto Metlika«. Tu so se zbrali tudi razni zastopniki oblastev, da se poklonijo nadvojvodu. Predstavljal jih je črnomaljski okrajni glavar, g. Orešek. Mej pokanjem topičov jc prišel nadvojvoda v mesto. Po ulicah ga je čakalo mnogoštevilno ljudstvo, ki je privrelo iz okolice. Ko je prišel nadvojvoda v spremstvu drugih častnikov do slavoloka, je bil pozdravljen v imenu mesta od g. župana. Ta je v kratkem, jedrnatem in vznešenem slovenskem govoru povdarjal, da »visoka cesarska visokost ne bode videla lepih palač, pač pa dobi tu zvesta, svojemu cesarju udana, avstrijska srca«, Nadvojvoda je na
tn nvinnmnil im in	nrn« flnhrn r<i</inv>.»i
to je nagovoril nadvojvoda So gosp. prošta Dovgana, sodnika g. Šumerja, nadolicijala g. Jonketa, davkarja g. Kožarja, načelnika cgnjegascev g. Gangla, vodjo metliške ljud. šole g. Burnika. Prav pri slavoloku jo pa pozdravila nadvojvodo v imenu učencev in učenk ljudske šole hčerka lekarnarja gosp. Wacho, vročivši mu krasen šopek. Stanoval je nadvojvoda v komendi nemškega viteškega reda. Obedoval in večerjal je pa v gostilni g. Markota Pezdirca. Zvečer je bila bakljada in vse mesto razsvitljeno. V torek zjutraj ob sedmi uri se je podal nadvojvoda v Črnomelj.
Občinski svet ljubljanski ima v petek, 1. junija popoldne ob 6. izredno sejo. Na dnevnem redu jo volitev podžupana in odsekov, poročilo o izidu volitev ter razna poročila personalno pravnega, stavbnega in šolskega odseka, mej temi prošnja blagajnika Bradaške za umirovljenje in podelitev službe magistr. tajnika.
Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je priznal dež. predsednik Ivanu Plevelu, pazniku Prašnikarjeve tovarne za cement v Mekinjah.
Graški občinski svet v škripcih. Graški magistrat je pobiral K 8 80 naklade na 1 hI. denaturovanega špirita, dasi je taka naklada po državnem zakonu z leta 1890 odločno prepovedana. Mestni občini je nosila ta naklada na leto 30.000 K. Ker je tudi dežela naložila na denaturovani špirit naklado, pritožili so se graški trgovci in obrtniki pri finančni oblasti, češ, da nikakor 110 gre plačevati toliko naklad, ki so prav za prav protizakonite. Finančna oblast je vso zadevo preiskala in končno magistratu pre povedala še dalje pobirati to naklado in hkratu zaukazala, da mora graška občina povrniti vso naklado, kolikor jo je dozdaj nabrala. Graški občinski svet jc vložil sicer utok, toda ni dosti upanja, da vspe.
Srečni Gradec. O Binkoštih prirede avstrijski neodrešenci Schonererjevega kalibra velike slavnosti. Nemški »Schulverein« bo imel svoje veliko zborovanje, zveza nemških turm rjev napravi prvo svoje »Gautur-nen« in veselice v velikem stilu. Graški župan dr. Graf pozivlje meščane, da dostojno okrase svojo hiše in z največjim spoštovanjem sprejmo diagc goste. Graškemu meščanstvu pa že preseda neprestano heilanje, ker britko občuti razpor, ki ga je rodil nemški šovinizem med meščanstvom pa med vojaštvom in državnim uradništvom, graško meščanstvo bo, kakor pričajo nekateri glasovi, po večini le z zakrito nevoljo vsprejelo drage svoje tevtonske brate, ker so ti zakrivili, da se slovanski jug, od katerega Gradec največ živi, čedalje bolj odtujuje in oddaljuje Gradcu. Graški mestni očetje ugibljejo in pretresajo, zakaj se čedalje manj tujcev oglaša v Gradcu, zakaj sc čedalje manj penzionistov seli v Gradec, zdaj krive to, zdaj ono, svoje narodne zagrizenosti in nestrpnosti pa ne vidijo, zato iščejo vzrok zaman.
Štajerske novice. Doba plavic so jo v Celju pričela na dan sv. Urbana. Odslej bode vsako nedeljo v Celju maškarada s plavicami. — Celjski nemški obrtniki so šli prosit Wolfa, naj jim kaj izposluje pri vladnih osebah na Dunaju. Wolf jih je debelo gledal, še bolj debelo pa bodo gledali obrtniki "VVolfove vspehe. — Letina na Spod. Štajarskem kaže jako dobro. — Hausenbich-lcrjeva koča na Savinjskem »Triglavu« Mrzlici ima sedaj tudi notranjo upravo preskrbljeno, — Toča je močno pobila v soboto po St. Ilupertu in Št. Lenartu v Laškem okraju. Naletela se jo ondi poldrugo ped na debelo. — V kadetni šoli v Mariboru se je postavil v spomin 501etnega vladanja cesarja Franc Jožeta cesarjev kip. Sedaj bodo dobil kip zgodovinsko ograjo. Obdajala ga bode veriga, s katero je bila v pomorski bitki pri Visu vsidrana ladija slavnega Mariborčana admirala Tegettholfa. —- V Mariboru bodo izleteli o Binkoštih razni nemški štajerski obrtniki. To bode hajlanja !
Goriške novice. Slovenska šola v Gorici je bila v soboto v rokah upravnega sodišča na Dunaju. To sodišče je ugodilo goriškemu magistratu proti zahtevi minister stva, da mora mesto preskrbeti za slovensko


sodišče jo bilo mnenja, da je Kantinellijova vojašnica dobra za slovenske otroke! — Obesil se je v Gorici 601etni Josip Pert-scheider v svojem stanovanju. Bil je lastnik kavarno »Teatro«. Pravijo, da so mu jo zmešalo, ker ga bode poslopje, katero zida, stalo več, nego je proračunih Žo pred časom je bil mož v norišnici v Feldholu. — V Sočo je padel voz sodovodarja Kosovela na potu iz Gradišča v Gorico. Voznika sta zaspala na vozu. Kosovel ima 800 gld. škode.
Za gradnjo šole na Muljavi dolo čeno pobiranje doldade je vlada z ozirom na vladajočo bedo za dobo dveh let ustavila a odredila, da so svojedobno šola mora graditi.
V Postojini bodo zidali novo občinsko poslopje. Šolsko poslopje bodo dovršili do jesoni. Čujemo, da napravijo novo ulico in cesto in nove stavbne prostore.
Vrednost „Izmajlova". Cel svet ve, da je Aškerčev »Izmajlov« z Ganglovim »Sinom« vred tako dolgočasna igra, da je pregnala malone vse občinstvo iz našega gledališča. O tisti igri je pisala »Laib. Ztg.« da so iz nje ne vidi, koliko talenta ima Aškerc za dramo. Tudi »Soča« ni bila ž njo zadovoljna Sedaj pa poslušajmo kako visoko jo coni Aškerc sam. Šekspirjevi drami je sicer nobeni ne primerja, pač pa pravi, da je ne da za 333 parov čevljev. Ce torej računamo par čevljev prav po ceni po 6 gld, bila bi ta drama vredna več kot 1998 gld., kar je že nekaj. Sicer pa sledi iz primerjanja »Izmajlova« s tolikimi čevlji, da mora biti Aškerčeva drama
—	velik »š t i f e I«.
Ljubljanske novice Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani bode v soboto dopoludne zanimiva obravnava. Zvedela se bodo rosnica o tistih smerekah, ki so napravile toliko razburjenja v ljubljanskem ognjegasnem društvu. Glavno ulogo v aferi igra načelnik g. Stricelj. — Z nožmi sta se klala včeraj v »Zvezdi« lijakarska hlapca Alojzij Mihelj in Janez (iril. Mihelj je Grilu potisnil v levo stegno nož. Grila so odpeljali v bolnico, Mihelja pa na rotovž. Skregala sta se zaradi jedne cigareto. — V Trstu so aretovali Ljubljančana Josipa Pelisa, ki je bil že dalje časa izgnan iz Trsta.
—	Ljubljanski stražnik 1J . . . . nc, ki je dobil radi slovenskega »Tukaj« v Celju pri rezervistih tri dni zapora, sc je včeraj vrnil v Ljubljano nepoškodovan. — Obsojen je bil danes Anton Kaste lic, bivši brivski vajenec, na 8 mesecev zapora radi javnega nasilstva proti straži. — Aretirani zlatarski pomočnik. Včeraj je poklicala žena urarja Klopčiča, ki sedaj v Parizu ure navija, policijo, ker jo zapazila, da ima njen zlatarski pomočnik Sartory zlato verižico, ki je bila prej v izložbi. Pogrešala jo več prstanov in druge zlatnine. Sartory tat vine ne taji. Zapestnice jc delil dekletom.
Toča je pobila 25. t. m. tudi v občinah Krka, Dob, Radohova vas, Gorenja vas in Velike Peče.
Avtomobil in izvoščeki. Izvoščcki dobivajo čedalje več tekmecov, ki jih hote, uničiti. Za tramvajem je prišlo kolo, za kolesom avtomobil. V Gradcu se je ustanovila družba, da bi oskrbela za osebni promet avtomobile ter vložila prošnjo za koncesijo. Graški izvoščeki so oblezli vse merodajne osebe in urade, da preprečijo to namero. Namestnik je svetoval odposlancem izvošče-kov, naj sami ustanove tako podjetje, da bodo z avtomobili redno prevažali ljudi po ulicah, koder ne teče tramvaj, sicer so ne bodo mogli ubraniti kapitalističnemu podjetju.
Ušel je Jakob Vidmar vulgo »Cunjar-jev« iz Stare Loke, ker mu jo bilo sitno policijsko nadzorstvo. Vidmar ima silo rad tujo lastnino.
Heldova tovariša, mladi cigan in ciganka sta, kakor smo že poročali, v novomeškem zaporu. Zasledil ju je g. Kocmur, solicitator pri dr. Krisperju. Vzbudila sta njegovo pozornost, ker ga je cigan pozdravil „Guten Tag Euer Gnaden." Kozavost cigana se mu zdela sumljiva in ker se jc cigan zapletal na vprašanja v protislovlja

ki ju je takoj odpeljal dalje v Logatec. Ciganka je mlada, krasna ženska. Pri aretova-nju se je vrgla na tla. Sedaj pričakujeta 1 lel-dova tovariša v Novem mestu sodbe.
Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 19. do 25. maja je dela iskalo 15 možkih delavcev in 36 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 15 možkih delavcev in 41 ženskih delavk, 90 delavcem jo bilo nakazanih 54 odprtih mest in v 26 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 4 možkih in 22 ženskih delavkah. Od 4. jan. do 21. maja je došlo 1451 prošenj za delo in 1187 deloponudeb. 2073 delavcem je bilo 1324 odprtih mest nakazanih in v 768 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj : 1 oženjen vrtnar, 1 kovač, 1 mizar, 1 sodar, 1 trgovski hlapec, 1 ko-čijaž in šest konjskih hlapcev, dva hišna hlapca, 3 poljski hlapci, 1 kravar, 1 trgovska prodajalka, 2 lini sobarici, 5 gostilniških kuharic (plača od 30—50 K), 2 kuharici k orožnikom, 2 navadni kuharici, 8 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom, 2 navadni natakarici, 5 kuhinjskih deklic, 16 dekel za kmetska dela. Vajenci za trgovine in obrte.
Veselje za kolesarje. Zakon, katerega je sklenil isterski deželni zbor, da se pobira pristojbina od bicikljev, ni dobil cesarjevega potrdila.
Srbski pesnik Sundečič, tudi Slovencem dobro znan, je v Kotoru nevarno obolel.
Od raznih strani. Premeščen je poštni oskrbnik J. Prohaska iz Ptuja v Maribor. — Nov poštni urad dobe s I. junijem v Koprivnici na Štajerskem. — V Borovljah je pogorela hiša Lorenca Husa. — Mariborski nemški učitelji so sklenili v svojem društvu odkloniti predlog voits-berških učiteljev, da bi se štajarska učiteljska zveza in nemška učiteljska zveza zdru žili preko narodnostnih prepirov za strankarske interese. Prijeli so dež. odbornika dr. Kokoschinegga, ki ne izpolnuje obljube, da jim bode gmotni položaj zboljšal. — Grof C1 a r y, štajarski ces. namestnik, se je včeraj mudil na Dunaju. — Celovški h e i 1 o v c i pihajo. V Celovcu so priredili gledališko predstavo na korist »Siidmarke«. Obisk te prireditve je bil baje vojaštvu prepovedan pod kaznijo tridesetdnevnega zapora. Tako heilovci niso prišli v položaj, da bi s cesarskim denarjem napolnili »Siidmarkino« blagajno. — Iz Celja je včeraj odšel nadvojvoda Rainer. —
*
* *
Laška kultura. Iz Apulijo je dobil laški kralj prošnjo neke občine, ki prosi, da se ustavi obligatno pohajanje šole. Tudi ob čina Villaminorzo je sklenila slično prošnjo, poleg tega pa pristavila, da misli sploh vse šole opustiti. Sedaj se je oglasilo še mesto Castiglione v »slavnih« Abruzah, da šole preveč veljajo in da jih ni treba. To je tista slavna laška kultura, katero usiljujejo preko velike luže Slovencem. Hvala lepa za tako kulturo !
Burska sala. Tekom burske vojske je burski vodja Jooste premagal in Angležem vzel mesto Priesko. Pri tem podjetju ni imel nič več kakor devet mož. Osem jih je postavil okrog mesta, devetega pa je poslal v Priesko s sporočilom, da bo začel takoj mesto bombardirati, ako se ne uda. Prieska se je brž udala. Pozneje je bilo pa Angležem menda grozno žal, ker so se dali speljati na led.
Bismarckov spomenik v Afriki Na nemški posesti v Afriki v glavnem mestu Dar-es Salaam se je odkril spomenik Bismarcku. GouvernerLiebert je imel slavnostni govor. Avstrijski nacijonalni listi o tem na široko poročajo, češ, da priča ta spomenik, kako je nemški jezik dolg.
Odvedeni redar. Nekemu pariškemu redarju seje pripetil nedavno precej siten slučaj. Opazil je neki avtomobil, ki je po njegovem mnenju preveč dirjal. Skočil jc na svoj bicikelj, kolesaril za avtomobilom in klical: »Počakajte, počakajte!. Avtomobil sc je končno res ustavil in redar je pričel izpraševati vozača po imenu. »Pišem se Julij Cezar in sem star 18 let«, bil jo odgovor precej priletnega vozača z avtomobilom. Redar jo uvidel, da ga ima mož za norca. Pozval ga je, naj mu sledi na stražnico. »Z veseljem«, dejal je Julij Cezar, »kar stopite
——-a^-J...- --	------.. T«
redar se je res usedel, avtomobil pa je s siln« naglostjo pričel drdrati v nasprotno stran, ne pa proti stražnici. Redar je moral obse deti na vozu. K nesreči se je avtomobil zadel v neki voz in se moral ustaviti. Odvedeni redar je sedaj potegnil Julija Cezarja z voza ter ga peljal na stražnico, kjer je dobil novi Cezar 2 dni zapora.
Bestija v človeku. V bližini mesteca Tozebinia na Češkem je živel železniški uslužbenec Molikie\vicz. Imel je v oskrbi triletnega otroka, za katerega se otrokova mati ni hotela zmeniti. Molikie\vicz je radi tega večkrat godrnjal, pretekli teden pa je dejal svoji ženi in tašči, naj otroka spravite od hiše na katerikoli način. Ko je Molikievvicz odšel od doma, vzela je tašča vrečo in šla z otrokom v gozd. Tu je moral otročiček zlesti v vrečo, katero je starka zavezala in z vso močjo tolkla ž njo ob velik kamen. Od daleč je gledal to početje nek deček, ki je mislil, da starka ubija mačko. Tašča je končno ubitega otročička zagrebla, a zločin je še isti dan bil odkrit, ker je deček, ki je njeno dejanje opazoval, vsled radovednosti odkopal jamo in zagledal notri malega mučenička.
Konec Luccijev. »Slavni« Lucci, ki je dolgo časa sleparil ljudi s svojim stradanjem, je sedaj v Lillu v ječi. Počel je vsakovrstne nenravnosti.
Opravičen strah. Mož : »Pojdi, žena, in naroči mi orehovca, ker me grize po želodcu.« — Žena: »Veš kaj, tega ne storim, ker se bojim, da bi te potem vedno grizlo.«
Nesrečna številka. Kmet v joku: »Sedaj vem, da je 13 nesrečna številka! Kako me tišči v želodcu. Gotovo zato, ker sem sinoči snedel 13 štrukljev.«
Društva,
(Vabilo) na CXXI. odboro sejo »Slovenske Matice« v Ljubljani dne 6. rožnika leta 1900 ob petih popoldne v društveni pi sarni. — Spored : 1. Naznanila predsedni štva. 2. Odobronje zapisnika o CXX odbo-rovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka o računih za leto 1899 in o društveni hiši. 4. Poročilo o pripravah za občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Eventualia — V Ljubljani, dne 25. vel. travna 1900. — Predsednik : Fr. Leveč.
(T a m b u r a š k i klub »Zvezda« ima v soboto, dne 2. junija pod vodstvom g. Adamiča v pritličnih kavarniških prostorih »Narodnega doma« svoj prvi letošnji koncert z vseskozi novim vsporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 b.
Iz »Trgovske in obitniške zbornice".
V zadnji seji je gospod Ivan Baum-g a r t n e r poročal o prošnjah za službo zbor ničnega koncipiata in predlagal, naj se le ta podeli dr. Viktorju M urniku. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Zbornični svetnik Friderik Pauer je poročal o vprašanju, če ima F. D. v Ud matu kot krčmar in branjevec pravico prodajati doma pečen kruh Ker v prejšnjih časih na deželi ni bilo dovolj pekov, je nastala navada, da gostilničarji pečejo za svoje goste kruh. Gostilničarji so po mnenji odsekovem upravičeni, da pečejo kruh ter ga prodajajo svojim gostom, upravičeni pa niso, svoje izdelke obrtoma, kakor peki, čez cesto prodajati. Še manj imajo pa branjevci pravico, kruh peči in prodajati. To pravico imajo le peki, ker izdelovanje in prodajanje kruha ni nič drugega nego izvrševanje pekovskega obrta, in se mora za ta rokodelski obrt imeti posebno dovoljenje, katero gotovo ni obseženo v pravici za izvrševanje branjarije. Poročevalec torej predlaga v odsekovem imenu: Zbornica naj v tem zmislu poroča c. kr. aeželni vladi. Predlog se je vsprejel.
Prov. predsednik IvanBaumgartner poroča o vprašanji, če se naj smatrajo g. T. o p e k a r j i v Breitenau-u za poljedelske delavce in če so kot taki podvrženi zavarovanju za slučaj bolezni. § 3 zakona z dne 30. marca 1888, zahtevajočega bolniško zavarovanje delavcev izvzema kmetijske in gozdarske delavce od delžnosti bolniškega zavarovanja, ne karakterizuje njih pa natanč neje. Mnenje odsekovo je, da T - ove ope karne niso kmetijski postranski obrti. Že tovarniški obrat, veliko število le pri obratu in ne tudi sicer pri kmetijstvu uslužbenih delavcev, prav znatna množina izdelanih opek. ki se gotovo ne smejo več šteti za surovine, katere značaj v kmetijskih postranskih obrtih predelani izdelki ne smejo izgubiti — kažejo , da gre tu za podjetje, ki spada pod obrtni red; tega mnenja je tudi posestnik opekarn sam, vsaj jih zvršuje na podlagi obrtnega lista. Toda ne glede nato
se ta obrat pred vsem že zaradi tega ne
_'-------" '--"'"-1"' '-1"1_
ker opekarne sploh, brez ozira na obseg in na to, če je opeka surovina ali ne, niso obrati, ki se pečajo s kmetijskimi predmeti. Materijal za opeke se dobiva iz zemlje, zemlja pa ni nikak kmetijski izdelek. Po trd nem prepričanju odsekovem torej niso T ove opekarne nikaki kmetijski obrati in tudi pri njih uslužbeni delavci — Lahi, ki so le opekarji in se ne pečajo s kmetijskim delom — niso kmetijski delavci, torej tudi no izvzeti od dolžnosti bolniškega zavarovanja. Tudi c. kr. obrtno nadzorništvo za IV. nadzorni okraj v Gradcu smatra T-ove opekarno za brezdvomno obrtne obrate, katerih delavci so dolžni, da se zavarujejo za slučaj bolezni. Odsek torej predlaga: zbornica se naj izjavi v tem smislu, kar se zgodi.
Zbornični podpredsednik A n t o n K1 e i n je poročal o prošnji krojaške zadruge v Ljubljani za prispevek v pokritje stroškov za krojaški tečaj. Dovolilo se je podpore 180 kron.
Zbornični svetnik Fran Omersa je poročal o prošnjah za dovoljenje, da se napravi vZagradcujavnatolitnica. Prosila sta za dovoljenje J. 11. iz Fužin pri Za gradcu in J. O. iz Zagradca. Krajevne razmere občine Zagradec so primerne za napravo javne tehtnice. Občina sama se je izjavila, da ne napravi javne tehnice. Ker pa je tehtanje pri javnih tehtnicah združeno z natančnim vodstvom knjig in izdajanjem potrdil, bi prosilca, ki ne znata ne pisati in no brati, ta posel ne mogla opravljati sama, ampak si morala najeti zmožne osebe, za katere bi morala prevzeti vso odgovornost. Tako odgovornost pa bi težko mogla prevzeti, zato bi bilo morebiti bolj umestno, da se jima da pravica za napravo privatne tehtnice, ako se za to oglasita. Povdarjati pa je potrebo javne tehnice, ker je v teh krajih promet z živino dokaj živahen. Naj priprav nejše mesto bi bilo na kraju, kjer se stikajo ceste iz Virč, Ambrusa in Grosupljega. Poročevalec predlaga: Zbornica poročaj v navedenem zmislu. — Sprejeto.
Zbornični svetnik Andrej Mejač je poročal o tarifi semnjev za živino in blago v Brusnici. Tarifni postavki so v primeri s pristojbinami, kakor jih določa zakon z dne 3. decembra 1868, dež. zak. št. 17, in z ozirom na stroške vzdrževanja prostora, živinozdravniskega nadzorstva in z ozirom na druge stroške zelo nizki. Odsek predlaga: Zbornica priporoči predloženo tarifo. Sprejeto.
Zbornični svetnik Jernej Žitnik je poročal o prošnji J. Š za podelitev koncesije za samostojno izvrševanje dimnikarskega o b r t a v 1 j u b 1 j a n sk i okolici. Prosilec ima postavno predpisane zmožnosti. Gre se le za vprašanje, ali je treba v okraju ljubljanske okolice še jednega dimnikarja. V celem okraju ljubljanske okolice izvršujejo štiri dimnikarji svoj obrt; svoj sedež imajo na Vrhniki, v Šmarju, v Udmatu in pri Dev. Mar. v Polju. Nobena občina ne ugovarja podelitvi, nekatere jo pa celo priporočajo. Umestno bi bilo, da bi si okoličanski dimnikarji razdelili svoj delo krog. Z ozirom na krajevne razmere in od daljenost stajališč dimnikarskih predlaga odsek, naj se priporoča podelitev koncesije za občine btudenec, Brezovica, Dobrova, B>-rovnica, Želimlje in Log. Zbornični svetnik Friderik Pauer je dejal, da imajo že sedaj štirje dimnikarji v okolici ljubljanski premalo zaslužka. Dokler se željam dimnikarjev ne ustreže, da se namreč okraj razdeli v oddelke za posamezne dimnikarje in uvede obligatorično ometanje dimnikov, bi ne mogel podpirati predloga za pomnožitev dimnikarjev. Zbornični tajnik je omenjal, da je prositelj zmožen, da je že samostojno izvrševal dimnikarski obrt v Ribnici in Men-gišu in bi se sedaj rad nastanil v Šentvidu nad L j ub lj a n o. Županstva občin Studenec, Brezovica, Dobrova, Borovnica, Želimlje in Log so se izrekla za prositelja. Zategadelj bi bilo priporočati, da bi se mu dala pravica, v teh občinah izvrševati obrt. Poročevalec Jernej Žitnik je dejal, da se je v zadnjih letih zgradilo mnogo novih hiš, in se torej dimnikarsko delo pomnožilo; priporoča odsekov predlog. Pri glasovanju se je sprejel nasvet Friderika Pauerja. Dalje.
Za stavkujoče afelavce v vevški papirnici so darovali :
Delavke ljubljanske tobačno tovarne 72 K 52 v., dež. posl. kanonik Andrej Kalan 20 K, kanonik dr. Andrej Karlin 10 K, Luka Smolnikar 4 K, neimenovan 2 K, Fr. Birk 5 K, dr. Evgen Lampe nabral 38 K, neimenovana 1 K, M—c 26 v., Ljubljanska pre dilnica 28 K 02 v., Stirn 20 v., Črnivc 1 K, Hiebš J. 20 v, najdeno 4 v., Metulj 20 v., Pance F 20 v., Vidic J. 50 v., J. Rihar 40 v., Bizlaj A. 40 v., Podkrajšek 10 v., Pleško 40 v., Trontel 50 v , Žargi J. ,30 v., H. Snoj 20 v, Teran 20 v., A. Setnikar 30 v., A. Orožen 20 v., Jož. Moškerc 40 v.,
_l3-"------h cl„„l__1 h t\ .. t3_
Keleh 40 v., J. Verhovc 50 v., R Cuder-man 40., M. Kočer 40 v., Janežič Avg. 20 v., Potočnik Fr. 20 v., Alojzij Zalar 30 v., Bož. Janežič 20 v., Krištofel 40 v., J. Zoran 20 v., Kuschar 20 v. , Mihevc 20 v., L. Schmon 1 K, Dragar Jož. 20 v., Gomilšek 40 v., Hofer W. 1 K., Zdešar Ana 1 K 06 v., Laznik 48 v., Združnik 40 v., Pavšek Ana 2 K 31 v , več delavk 3 K 10 v., Ženko 1 I< 52 v., delavci »Slov. del. stav. društva« 5 K., Bizjak 30 v., J. Merhar 30 v., Blaž 30 v., Rožanec 30 v , Kunstel 30 v., Jane 20 v., Robas 30 v., Škof 20 v., Arhar 10 v., Strukel 20 v., Dovč 20 v., Bevk 20 v., Pečnik 30 v., Peterca 20 v., Meglič 20 v., Lapanja 20 v., Maček 20 v. , Snoj 20 v., Smole 20 v., Žnidaršič 30 v., Kral 20 v., Pravst 20 v., Ravnikar 20 v., Zaku 20 v., od Zavašnika 5 K 90 v., od Vebra 5 K. 92 v.
ProsimonadaljnjihdarovIStav-kujoče delavstvo potrebuje dejansko podpore, da zmaga v pravičnem svojem boju. Na noge vsi prijatelji slovenskega delavstva!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj,/ 80. maja. Pogajanja v Budimpešti so se razbila. Položaj je vsled tega zelo napet. Govorica se širi, da nekateri ministri odstopijo. Ta vest je za sedaj še prezgodnja, odloči se pa o tej stvari še ta teden v posebnem ministerskem posvetu, ko se Korber vrne z Dunaja. — Poljaki z a-puščajo desnico in so za večino, ki bi napravila parlament zmožen za delo. To stališče zastopajo Poljaki, ker se boje, da bi bil državni zbor razpu-ščen. — Baron Dipauli dela z vsemi silami nato, da se desnica ohrani, ker le tem potom je mogoče priti do spo-razumljenja. V
\ Dunaj. ffU. maja. Ako se pri prvi seji državnega zbora pokaže, da parlament ne bo delal, bosta samo dve seji. potem pošlje vlada poslance domov ter najbrže poskusi s pomočjo manjšine vladati. V ta namen se bo sedanje ministerstvo preosnovalo in pride v mini-sterski svet tudi jeden član a n t i s e -mitske stranke.
Dunaj, 30. maja. Pri včerajšnji ožji volitvi v okraju Neubau je bil v prvem razredu izvoljen krščanski soei-jalec Ahorner s 517 glasovi, liberalec dr. Vogler je dobil le 46.2 glasov.
Budimpešta, 30. maja. Vse nade, da se mej voditelji strank tekom delegacij zjasni položaj, so šle po vodi. Cehi so pričeli po Dipaulijevem govoru računati s tem, da Dipaulijeva frakcija ne bo resno ovirala češke obstrukcije. Poljaki hočejo na vsak način, da se proračun in investicije parlamentarno rešijo. Vsled Dipaulijevega govora misli vlada zopet na razpust zbornice.
Budimpešta, 30. maja. Senzacijo vzbuja odlok upravnega sodnega dvora glede ex lex položaja, ki določuje, da vlada ni imela pravice pobirati pri zaostalih davkih zamudnih obrestij, ki se morajo davkoplačevalcem vrniti ali na dobro pripisati.
Zagreb, 30. maja. Odstopivši posl. Mažuranič dobiva od svojih volilcev zaupnice.
Lvov, 30. maja. Kakor se poroča iz Kiewa, je v okrajih Kiew, Poliew, Volkynie in Kherkovce proglašeno izjemno stanje. Vsako zbiranje ljudstva je prepovedano.
Sarajevo, 30. maja. V ZeneciJe silen naliv razrušil železniški most. Železniški promet mej Brodorn in Sarajevom je ustavljen. Osem hiš je voda odnesla.
Belgrad, 30. maja. Kasacijsko sodišče je razveljavilo Tavšanovičevo obsodbo in odredilo novo razpravo.
Berolin, 30. maja. Vlada bode ugodila zahtevam državnega zbora, da se poslance odškoduje z dijetami. Za to hoče dobiti koncesijo, da bi bile nove volitve v državni zbor vedno 14 dni po razpustitvi zbornice, ne pa kakor dosedaj po 60 do 90 dneh. Tako bi se agi-
Palermo, 30. maja. V afero Maffia zapleteni zloglasni zaprti bivši poslanec Palizzalo kandiduje. Eadi strahu pred grozovitostimi Maffije utegne prodreti.
Pariz, 30. maja. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da Galliffet v kratkem odstopi. Ostavko objavi Wal-deck - Rousseau ob jednem z imenovanjem naslednika.
Pariz, 30. maja. Vojni minister Galliffet je odstopil. Predsednik republike je vsprejel njegov odstop. Za vojnega ministra je imenovan general Au-d r e s.
Bruselj, 30. maja. Po uradnih izkazih je v poslansko zbornico izvoljenih 85 katolikov, 33 krščanskih demokratov, liberalcev in radikalcev ter 33 socijalnih demokratov. Mej izvoljenimi je tudi bivši zbornični predsednik Bernaert, bivši minister Voest, vodja krščanskih demokratov abbeDaens ni izvoljen. Ko-nečni izid volitev v senat še ni znan.
Peking, 30. maja. Diplomatiško zastopstvo se je včeraj posvetovalo o izredno nemirnem položaju. V največji nevarnosti so misijonarji in belgijski naseljenci.
Vojska t Južni Afriki.
Angleške čete 28. t. m. sicer še niso prodrle do Johannesburga, kakor se je poročalo iz Kapstadta, toda oddaljene so bile tedaj le nekaj milj od tega mesta. Angleži so tu trčili ob neznaten burski odpor, ki pa ni mnogo oviral nadaljnega prodiranja. Splošno se sodi, da ne pride na potu do Johannesburga več do nobene večje bitke in da Buri v kratkem kapitulirajo. Vendar angleški vojni urad se ne računa s to eventuvalnostjo, ker hoče odposlati še nadaljnih 11.000 mož na bojišče, kjer je že sedaj baje 240 000 vojakov. V Londonu vlada zbog tega velika nejevolja in listi izražajo mnenje, da zadostuje sedanja moč tudi za slučaj, ako Buri vstra-jajo do zadnjega moža in se umaknejo iz Pretorije v utrjeni Lvndenburg.
London, 30. maja. „Daily News" poroča 28. t. m. iz Laurenco-Marqueza: General Botha je došel v Pretorijo, kjer se je s Krugerjem razgovarjal o mirovnih pogojih. — „Times" poročajo iz istega kraja: General Botha je odločno za kapitulacijo, predsednik Steyn je tudi za mir, le Kruger hoče nadaljevati vojsko. V Pretoriji prevladuje mnenje, da bo zmagala mirovna stranka.
London, 30. maja. Reuterjev urad poroča iz Kapstadta 28. t. m.: Govori se, da je general French pretrgal burske zveze mej Heidelbergom in Bocks-burgom, nekaj milj od Johannesburga. — Iz Pretorije poroča isti urad 29. t. m.: Angleži so danes zasedli Zeerust. Močen oddelek koraka proti Lichten-fourgu.
London, 30. maja. Iz Pretorije se poroča, da je načelnik mesta Johannes-burg izdal okrožnico, v kateri naroča meščanom strogo paziti, da tuji elementi kake škode ne narede pri zlatih rudnikih. Iz tega sklepajo londonski listi, da Buri Johannesburga ne bodo branili ter da ga v kratkem zasedejo Angleži.
London, 30. maja. Roberts naznanja, da je došel v Gerniston, v pred-kraj Johannesburga.
London, 30. maja. Reuterjev urad poroča iz Kapstadta 28. t. m.: Aneksija Oranje-države se je danes formelno proglasila.
Pretorija, 30. maja. Predsednik Kruger je odredil tri prošnje dneve za odvrnitev vojne nesreče in ohranitev samostojnosti. — Vlada je izdala sledeče poročilo: Angleške čete so v soboto prekoračile reko Vaal. General Lemmer je bil vroč boj ob reki Klip. Pet Burov je bilo nevarno ranjenih, dva sta ujeta. Angležev je bilo 5000, Burov manj.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č.
(Dalje).
Trinajsto poglavje.
Nesrečni oskrbnik sc jc baš takrat mučil
teka in brez svežega kruha zraven. Pričakoval je zvedavo, kako se poleže oni vihar in ni mu prišlo na misel, da hrumi njemu na glavo. Ta ali oni je prehitel množico in pritekel na vse pretege sporočit mu, kaj mu preti. Sluge je privabil hrup pred vrata; plašno so pogledali po ulici, odkoder se je bližal vrišč. V tem ko poslušajo poročila, zagledajo tudi uže prve čete. Naglo sporočč novico gospodu; a v tem, ko ta premišljuje, ali in kako bi zbežal, prinese mu uže drugi vest, da je prepozno. Sluge imajo komaj toliko časa, da zapr6 vrata. Za vrata denejo počez bruno, zapahnejo jih trdo, hitro za-tvorijo okna, kakor kadar se bliža huda ura in ljudje pričakujejo toče, ki se ima vsak čas usuti. Hrup raste in grmi po zraku ter odmeva po prostornem dvorišči. V vsakem kotu hiše se sliši grozni šunder. Sredi zmedenega in strašnega hrupa leti kamenje, gosto kakor dež, ob vrata.
„Oskrbnik! Nasilnik! On, ki nas pusti stradati! Mi ga hočemo imeti živega ali mrtvega!"
Nesrečnik teka bled, brez sape iz sobe v sobo, vije roke, priporoča se Bogu in svojim slugam, naj se ne udado in mu po-morejo do bega. A kako in kam ? Brzo hiti pod streho, skozi lino pogleda plašno na ulico, kjer se trč razkačenih ljudij, in čuje tisoč glasov, ki mu želč smrt. — Ves zmešan poišče si najvarnejši in najbolj skriti kotiček. Tam se stisne skupaj, posluša, je-li se poleže grozni vik, je-li poneha nekoliko hrum. Toda rujovenje postane še huje in bolj divje, ropot se podvoji. Zona ga obide, s prsti si tišči ušesa. Nato ves iz sebe škriplje z zobmi, kremži obraz, steguje roke in tišči vrata, kakor bi hotel zabraniti naval ljudstva. Sicer pa ne vemo natanko, kaj je vse počel, ker je bil sam. Povestnica mora le ugibati; hvala Bogu, da je tega navajena!
Renzo je bil tedaj sredi največe gneče; ni ga tja porinila množica, ampak to pot navlašč se je pomešal vmes. Ko prvič sliši vpiti po krvi, zastane mu kri v žilah. Kar se tiče plenjenja, ni mogel reči, ali je to za tiste okoliščine dobro ali slabo. A misel na umor vzbudi v njem strah in grozo. Strastni ljudje so pač lahkoverni. Ker so drugi strastno trdili, da je oskrbnik najbolj kriv lakote, da je isti sovražnik ubožcev, verjel je to pač tudi Renzo kot golo resnico. Vendar pa, ko je slučajno od nekaterih izmed množice na poti slišal, da bodo na vsak način skušali rešiti oskrbniku življenje, sklenil je takoj, podpirati le-tč pri njih podvzetji. S tem namenom se prerije skoro do vrat, katera so ljudje obdelavah na vse mogoče načine. Ti so tolkli s kameni na žreblje ključavnice, da bi jo razbili; drugi so delali bolj umetno z železnimi koli, dleti in kladivi; drugi zopet so luščili omet od zidu s kamenjem, zlomljenimi noži, žreblji, s palicami, z nohti celd, ker nimajo pripravnejšega orodja, so skušali premakniti opeko in narediti vrzel v zidu. Kdor ni mogel pomagati, hrabril je druge z vpitjem. A z vpitjem in suvanjem so le-ti le zavirali delo, ki uže radi tega ni šlo od rok, ker je bila prevelika gneča. Po božji volji je namreč tudi pri slabih stvareh časih taka, kakoršna je navadno pri dobrih: da so namreč tisti, ki skušajo delo pospešiti, delu največja zapreka.
Gosposka, ki je prva zvedela o tem, kar se je dogodilo, poslala je takoj po pomoč k poveljniku utrdbe, ki se je zvala po vratih Giovia. Poveljnik je poslal nekaj vojakov. Toda predno je prišlo poročilo in povelje, predno so se zbrali skupaj, napravili in odpravili, bila je hiša uže od vseh strani oblegana. Zato se ustavijo daleč strani na kraji množice. Tu je bila mešanica ljudi razne starosti in raznega spola, ki jc prišla zijat. Ukaže se jim, naj se razkropč in na-redč prostor, a ljudstvo odgovori z zamolklim in dolgim mrmranjem. Nihče se ne gane. Streljati na druhal sc jc zdelo častniku ne samo kruto, ampak tudi nevarno. .S tem bi razžalil mirnejšo in razdražil bolj divje; sicer pa tudi ni imel tega ukaza. Raz-gnati ljudi na levo in desno, preriniti sc naprej in napasti one, ki so napadali, bilo bi najbolje. Toda skoro nemogoče je bilo to. Kdo ve, ali bi se mogli vojaki naprej preriti v redil in skupaj? Kaj, če bi ne mogli predreti skozi ljudstvo, temveč če bi se razkropili mej njim? Bili bi razkačenim ljudem
poveljnikova in neomahljivost vojakov je bila na videz ali pa v resnici podobna strahu. Ljudstvo, ki je stalo blizu njih, jih je ogledovalo zasmehljivo od strani. Oni, ki so stali nekoliko dalje, so se jim navlašč pačili in jih porogljivo izzivali. Drugi, ki so bili še dalje, se niti brigali niso zanje. Po-diralci so meni nič tebi nič obdelovali zid, da bi preje dosegli svoj namen. Gledalci pa so jih neprenehoma bodrili s tuljenjem.
Mej temi se prikaže zoprna postava starca, kateremu se je poznalo, da je imel za sabo slabo življenje; nanj se obrnejo vse oči. Široko odpre svoje udrte, ognjene oči, nategne svoje gube in se peklensko namuzne, drži roke nad pregrešno, sivo glavo in vihti po zraku kladivo, vrvico in štiri žreblje, rekoč, da hoče s tem obesiti oskrbnika na vrata, kadar bode ubit.
„Fej! Sramota!" blekne Renzo, katerega obide zona. Na mnogih obrazih se je bralo, da odobrujejo starčkove besede, a Renzo dobi pogum, ko zapazi druge, katerim se je brala z obraza ista groza, ki je obšla njega. »Sramota! Ali naj postanemo rabelji ? Ali naj ubijemo kristijana? Bog nam ne bode dal kruha, če doprinašamo take hudobije! Pošlje nam grom in strelo, ne pa kruha!"
„Pes! Izdajaiec domovine!" kriči proti Renzu kakor obseden jeden izmej onih, ki so v hrupu mogli slišati one ponižne besede. „Le počakaj! Sluga je oskrbnikov, preoblečen v kmeta. Ogleduh je; po njem, po njem!" Sto glasov doni naokrog: „Kaj je? Kje? Kdo? Sluga oskrbnikov! Ogleduh! Oskrbnik se je preoblekel v kmeta, da bi ušel! Kje je? Kdo? Po njem, po njem!"
Renzo obmolkne, potuhne se, rad bi se udri v zemljo. Nekateri sosedje ga vzamejo med-se. Glasno kričeč skušajo zmešati one sovražne in krvoželjne glasove. A bolj kot vse to je pomagal Renzu nov klic: »Prostor, prostor! Pomoč je tu! Prostor! Hej!"
Kaj je bilo? Dolga lestvica, katero je neslo več mož, da bi jo pristavili k hiši in splezali na okno. To bi se dalo sicer zelo lahko narediti, a težje je bilo k sreči prinesti lestvico do hiše. Nosilce na konceh in na straneh suje, rije in zavira množica, da se zibljejo sem ter tja. Jeden ima glavo mej dvema latvama, stranska droga pa nese na ramenih in ječi, kakor bi bil vprežen v jarem. Drugi vsled sunka v gneči odleti daleč od tovora ter spusti lestvico, ki pada na pleča, roke, rebra. Mislite si, kaj so rekli oni, kojih udje so to bili! Drugi dvignejo lestvico, zadenejo jo na pleča in kriče: „Pogum! Naprej!" Osodepolna lestvica se premika naprej v ovinkih, skakajoč na ramenih. Ravno v pravem času še zmoti in razžene Renzovc sovražnike; on pa izkoristi zdaj zase to zmešnjavo v zmešnjavi. Izprva se prihuli, potem si začne s komolci delati pot, da kolikor mogoče pride s kraja, kjer ni bilo varno za njegovo kožo. Sklenil je, kolikor hitro mogoče oditi iz tega hrupa in sicer zares naravnost do očeta Bonaventure.
Namah pa se prične na jednem koncu čudno gibanje in se razširi po gneči; kakor blisk leti od ust do ust glas: „Ferrer, Ferrer!" Strmenje, radost, jeza, ljubezen, črt: vse to se h krati pojavi ob tem imenu. Jeden kriči, drugi hoče zadušiti to ime. Jeden trdi, drugi zanika, ta blagoslavlja, oni kolne.
„Ferrer je tu! — Ni res, ni res! — Da, da; živel Ferrer! Ta nam je dal kruh dober kup! — Ne, nc! — Tu je, v kočiji! — Kaj nas briga ? Kaj ima on tu opraviti ? Nc potrebujemo nikogar! — Ferrer! Ferrer! Prijatelj ubozega ljudstva! V ječo bo peljal oskrbnika! — Ne, nc; mi sami si poiščemo pravice; nazaj, nazaj! — Da, da, Ferrer! Naj pride Ferrer! V ječo z oskrbnikom!«•
Vsi stopijo na prste ter gledajo tja, odkoder ima priti nepričakovani došlec. Ker so sc vsi vzdignili, ni nikdo videl več, kakor čc bi vsi mirni ostali; a jc uže tako: vsi so se vzdignili.
Res sc je na kraju množice, baš na nasproti strani, kjer so bili vojaki, pripeljal v kočiji Antonio Ferrer, veliki kancelar, katerega jc najbrže vest pekla, da je s svojimi predlogi ali s svojo trdovratnostjo zakrivil ali vsaj pospešil ta upor; skušal ga je tedaj pomiriti ali vsaj preprečiti prehude posledice, ki se nc dado več popraviti. Hotel jc svojo priljubljenost, do katere jc pri-
Pri ljudskih vstajah je vedno nekaj ljudij, ki iz prevroče strasti ali iz prenapetega prepričanja, iz hudobnega namena ali pa ker se jim dopada zmešnjava, hočejo stvari pri-tirati do skrajnosti. Oni stavijo in pospešujejo najbolj hudobne nasvete, vedno podpihujejo ogenj, ako opeša; za nje ni nikdar dovolj hruma. Radi bi imeli, da bi rabuke ne bilo ne konca ne kraja. Nasprotno pa je tudi vselej nekaj ljudij, ki z isto vnemo in isto sta-novitostjoželč baš nasprotno. Bodisi da se potegnejo za svoje prijatelje in znance, katerim preti nevarnost, ali pa jih žene k temu samo pobožen in prirojen strah pred krvjo in nasiljem. Bog jih blagoslovi! V obeh teh nasprotnih taborih rodč sorodna teženja na hip tudi soglasje v dejanji, ne da bi se bili somišljeniki preje dogovorili. Masa ali druhal ljudstva pa je pri takih izgredih mešanica ljudij, ki so se slučajno strnili skupaj; in le-ta se ziblje v sredi med onima strankama in se nagiblje na to ali ono stran. V tej masi so vsi vroče krvi, nekoliko hudobni, nekoliko tudi seveda po svojih nazorih pravični; vsi hočejo videti kaj posebnega, divjajo in pomilujejo objednem, preklinjajo in obožujejo objednem, kakor baš nanese prilika, da prevlada to ali ono čustvo. Vsak trenotek bi radi videli in slišali kaj novega; kričati morajo, ploskati ali pa tuliti nad komur-kolisibodi. ,Živio!',,pogine naj!' jim je v isti sapi na jeziku. Ako se komu posreči pregovoriti jih, da dotičnik ne zasluži smrti, prepriča jih ravno tak6 z malimi besedami, da je vreden hvale in slave. Vsi delajo, gledajo, pomagajo, zavirajo, kakor ravno veter piše. Pripravljeni so tudi obmolkniti, če nimajo nobenega klica več ponavljati. Svoje naklepe opustč, če ni več hujskačev; razkropč se brez oporekanja, če jih k temu več soglasno svetuje. In ko se vračajo domov, izprašujejo drug druzega: ,Kaj pa je bilo?' Ker pa druhal, ki ima moč v oblasti, lahko služi temu ali onemu, skušata obe gori omenjeni stranki potegniti množico za sabo na svojo stran, da jo dobe popolnoma v oblast. Stranki ste podobni dvema sovražnima dušama, ki skušata prodreti v to ogromno telo in je oživiti. Tu je treba razširiti novice, ki najbolj netijo strast, vse gibanje izkoristiti v ta ali oni namen; tu je treba o pravem času iznajti novih govoric, ki podnete raz-kačenost ali pa jo ublaže, vzbude nade in strah; tu je treba iztuhtati novih gesel, ki se bolj močno ponavljajo ter izražajo, potrjujejo in vstvarjajo ob jednem želje večine v tej ali oni stranki.
Vse to smo morali povedati, da čitatelj razume, kako je v boju strank za ljudsko dobrohotnost pred oskrbnikovo hišo Antonio Ferrer s svojim prihodom namah obrnil srečo na stran mirnejših elementov. Ti so bili oči-vidno v manjšini, in če bi pomoč prišla nekoliko pozneje, ne imeli bi več moči in pravega cilja za boj. Ferrer je bil pri množici priljubljen, ker je iznašel cenik za moko, ki je bil tako ugoden za kupcc, in ker se je trdovratno upiral vsem ugovorom. Uže preje mu naklonjeno ljudstvo se zdaj še bolj navduši zanj radi prijazne zaupljivosti starčkove, ki je prišel brez straže, brez spremstva mej tako razdraženo in razburjeno ljudstvo. Čudovit učinek je imela zlasti govorica, da bode Ferrer oskrbnika odpeljal v ječo. Tako se je srd do oskrbnika v ljudstvu polegel, v tem ljudstvu, katero bi bil do skrajne divjosti razkačil, kdor bi je prijel s huda in bi mu ne hotel ničesar prav dati. Obljuba, da se oskrbnik spravi v ječo, mu jc bila v zadoščenje in s to kostjo v ustih se je ljudstvo pomirilo in postalo dovzetno za nasprotna čutila, ki so zavladala v kratkem pri večini izmed množice.
(Dalje prih.)
Umrli no:
28. maja Alojzij Potočnik, kotlarja sin, 17 ur, Ravnikarjeve ulice 11, življenska slabost.
V bolnišnici:
28. maja. Matevž Levstek. dninar, 60 let, bron-chitis chron. — Ivan Ž*avi\ dniiar, 46 let, encepha-litis chron.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 7,36'0mm.
ČH9 fipi-
soTanja
Stanje | Tompe-
bnro-metra T mm.
ratara | po j Celzija
VotroTi
Nobo
IS, -is!
211 9. zveč. 77žiutr. i
,;i4 3 32 4 I
14 6 : hrezv.
n,\ i. ziuu. I -, , 13 U I
ooool. I 732-n I 1R'K I
brezv. si. sever
oblačno oblačno 1
de> J

Cena žitu na dnnajski boni
dn<5 29. maja 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za maj - juni gl.	7 93 do gl.
» » jesen . »	8 24
Rž za maj junij . »	7 45
» » jesen ...»	7 59
Turšica za maj-junij »	o-75
» »jul.-avgust »	5*80
» » sept.-okt. »	5 90
Oves za maj-junij . »	5'38
» » jesen . . »	5'55
»
»
d »
» »
a
»
7.94 8 2-3 7 50 7 00 5-76 5-81 5-91 540 5-56
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dnč 20. do dne 26. maja.
		K h			K	ih
Goveje meso 1. v.	M	! 1|28	Pšeničnamoka 100 kg		28	40
> » II. »	»	' 1 12	Koruzna » »	>	19	—
» 111. »	>	— 96 1 25	Ajdova » »	>	37	60
Telečje meso	>		Fižol, liter . . .		-	16
Prašičje » sveže	>	1,50	Grah, » . . .		—	ao
» » prek.	>	1 Ol'	Leča, » . . .		—	24
Koštruuovo meso	»	— :80	Kaša, > . . .		—	22
Maslo . . . .	»	a —	Ričet, . . . .		—	22
Surovo maslo . .	»	1 90	Pšenica . . 100 kg		18	40
Mast prašičja . .	>	! 1 '40	Rž . . . >	»	16	—
Slanina sveža	>	I 140	Ječmen . . »	>	15	—
» prekajena	»	150	Oves ... »	»	13	40
Salo.....	»	i 1 20	Ajda ... »	>	20	—
Jajce, jedno . .		I-i 5	Proso, belo, >	>	20	—
Mleko, liter . .		_ 16	navadno »	»	15	—
Smetana, sladka liter		— 180	Koruza . . »	>	14	—
> kisla .	<	i- 80	Krompir »	»	V	20
Med.....	k?	j— —	Drva, trda , m3		—	—
Piščanec . . .		140	> mehka, »		—	—
Golob . , . .		— j 40	Seno, 100 kg .	J	—	—
			Slama, » >	J	—	—
Zajt-c . . . .		— —	Stelja, » »	'I	—	
KOPEL	Prei?.košcno
zdrariiišce *abok.-m'pčclc;lai najcMh mkdtncah
_ 2rsiadl«rnaMc24n
Prospekti se dobe pri ravnatelju (dicieks), Jožne železnice postaja:Polčane(PollsctaclO šolenc kamene, KRASNO PREBIVALIŠČE kaforhcrgclfonct: ZA PO LETI. innakrhljttilP.

259 b) 10-4
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sr.Petr« cesta št.<i
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izbeii po najnižjih cenah.
170 28
Birmanski botri
naj si ogledajo mojo izložbo novih ur, zlatnine in srebrnlne
na Starem trgu št. l(i.
Tu najdejo lepe, solidno in močno delane
mr ure
dokaj oeneje ko povsod drugej.
Enoletno Jamstvo. Srebrne ure za gospode, remt. gld. 5 60 in višje
» > » dame > » 5 60 » » Zlate ure za dame	> > 14-50 » >
Nikelnate ure	> > 3 50 >
Zraven primerni tok in zlate pa srebrue verižice. Prodajam tudi	470 7-5
zlate prstane. srebrne in zlate
uhane, zapestnice, (»vratne
verižice S križcem, srcem itd.
Vse oeneje ko dragej.
Rudolf VVeber ,urar v Ljubljani,
Stari trg štev. 16.
3SJT Poitna naročila se točno Izvršujejo.
DulMski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu ln za oskrbovanje cer kvenega ln nadarbinskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poe. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjige stane v ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v poi-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
ž?/7 Tiiilnl Je 'zvrslno sredstvo za llčenje J-bUpillUL S0bnlh tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost lloenlh desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ul ce. 228 1 12-2 Vnauja naročila proti povzetju.

stoječa pri farni cerkvi v Kamniku, z dvema pravicama do drv itd., se prostovol'no proda.
Pojasnila daje Leopold Svetec v Kamniku.	489 3-3
B	■ -v -v
Letovišče
blizu Kranja na Gorenjskem.
Podnebje planinsko, svež zrak, brez praha, izvrstna studenčnica. Mnogo lepih separiranih sob. saloni, vodovod, gorke kopeli. Hrana v hiši je dobra in po ceni.
Več se izve pri lastniku dr. Ed. Glo-bočnik-u. okrož. zdravniku v Kranji. 462 5-4
Franc Zupan,
vlaNiilj n:ar
v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in sl. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najfinejšega izdelka. — • Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las.
Postrežba natančna. 49 48-39
4
p* p
*
eS S
•N
C
>o
a o
N O CU
HT Opozarjam
častite boterčke in boterce na mojo veliko zalogo jako priličnih	466 4—3
birmskih (laril
posebno pa priporočam fine in natančne ure, katerih cene so jako nizke, ker sem imel priliko kup.ti večje število pravih švicarskih ur pod jaso ugodno ceno.
Srebrna močna moška rem. od gl. 5 30 >.	.. ženska ,, „ „ 5'30
zlata i, ,, ,, ,, „ 14* naprej z jednoletnim jamstvom.
V zalogi imam tudi zraven spadajoče lepe zlate, srebrne in double-verižice, uhane, zapestnice, križce, srčke itd. vse veliko ceDeji nego povsod. — Priporočam se uljudno
FRAN ČUDEN
urar v Ljubljani, nasproti rotovžu.
B*
Sh g*
X	o. kr. ^ priv.
X	ob ena zavarovalnica
„Assicurazioni Generali"
v Trstu.
i- B MSSrfl .
Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150000. Poroštveni zaklad koncem 1. 1899 čez 162 milijonov kron.
P. n občinsUu s tem uljudno naznanjamo, da smo pričeli
zavarovanje proti tatinskemu vlomu.
Družba zavaruje proti nizkim vsakokratnim razmeram primernim premijam
♦f •f
t •f
»i, premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti i vsled tega nast.ilim poškodbam.
tatinskemu vlomu
in
f •f f •f •f
tega nast.ilim p< V Trstu, dne 25. maja 1900.
Oiitr;«lito ravnateljstvo
c. kr. priv. občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali" v Trstu.
f
4» t
t *
♦f f
t +
•f •f •f
t f
•f
Pojasnila daje najradovolneje glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani,
Gradišče št 4
493 1
trdo kožo, žulje itd. odpravi urno, brez bolečin in gotovo izvrstni iu v vspehih nedosegljivi Trnkčozy-Jev obllž, ki je dobiti v „Fran-člškovi lekarni" na Dunaji, V. 2, Sohonbrunnerstrasse 107. Cena 60 kr., po pošti 65 kr., franko ter rekomandirano 80 kr. — po povzetji ali ee se denar (tudi v znamkah) naprej pošlje. Obliž za poskušujo 35, po pošti 40 kr. - Učinek zajamčen! — Razpošilja se točno.
V LJubljani je dobiti v lekarni Ubald pl. Trnkčczy-Ja na Glavnem trgu št. 4.	109 20-18

Občinskega tajnika
z letno plačo 1200 kron, ki je prost vojaščine in vešč slovenskega in nemškega jezika sprejme občina Vrhnika.
Prošnje s prilogami naj se vpošljejo županstvu na Vrhniki do 10 junija 1900.
Županstvo na "Vi*li 11 ikl,
dne 26. maja 1900.
Gabrijel Jelovšek,
488 4-2	župan
Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno yležano in granatno pivo
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a 1/2 litra po
konkurenčnih cenah.
Dalje	335 20-13
glavno zastopstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdič a v Kranju.
vi
F
I
nit
Hl!
Ll
?
Telefon št. 1D9. Marije Terezije cesta št. 2. Telefon št. 109
D n n a j 8 k a b o
i* z a.
Dnč 30. maja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg ▼ srebra......
Avstrijska zlata renta 4.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/„ 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gid........
London vista ......... •
NemSki drž. bankovci xa 100 m. nem. drl. veli
97-90 97-50 115-75 9695 115-40 9145 1760 -717-242-22 118-30
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . G. kr. cekini.....
Dnč 29. maja.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gid. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„
23-67 19-27 90-70 11-33
168 — 158-25 202 25 93 60 138-60 250 —
Dun&vsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	1U6- —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	412 50
» > južne železnice 3°/0 .	314. —
>	» južne železnice 6°/0 .	118 25
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............398 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	336'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 39 75
Ogersliega » „ » 5 »	19'75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13- —
Rudoltove srečke. 10 gld. . . .	63'50
Salmove srečke, 40 gld................175 25
St. Gendis srečke, 40 gld........182-—
Waldsteinove sreeke, 20 gld.......178-—
Ljubljanske srečke....................48 --
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	283 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6290-—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld..........750-—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....10S'—-
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	172 —
Montanska družba avstr. plan............487-25
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	415 —
Papirnih rubliev 100 ................256- —
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
it! E B C U B"
I., WollzeilB tO in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
AT Pojasnila ~ltXt v vseh gospodarskih in Inančnih stvarok,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti JUT naloženih (f 1 a v n i c.