Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta S fcia.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Štev. 2&G. A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnajjetit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. v Ljubljani, v ponedeljek 9. novembra 1891. Letnik XIX. Slovenske posojilnice na Koroškem pa nemška stranka. S Koroškega, dne 6. nov. „Svoji k svojim!" „Timeo Danaos et dona ferentes!" Vsakega slovenskega domoljuba in prijatelja slovenskega kmeta mora srčno veseliti lepi napredek koroških slovenskih posojilnic. Se pred 6 leti imeli smo na Koroškem le jeduo slovensko posojilnico, danes jih štejemo 12, reci dVanajst! Vse te posojilnice se glede na naše tužne narodne razmere dosti leoo in sijajno razvijajo v blagor in prospeh slovenskega ljudstva, osobito kmetskega stanu! — Storiti slovenskega kmOta neodvisnega v denarnem oziru, pripomoči, da ostane Slovenec na domači grudi sam svoj gospodar, da mu v stiski ni treba iskati pomoči pri ošabnem, trdosrčnem tujcu, — to so si zapisale naše narodnem posojilnice na svojo zastavo, to doseči se neumorno trudijo naši rodoljubi. In, slava pa hvala za to delujočim slovenskim možem, v kratkem času svojega obstanka se morejo naše posojilnice ponašati že z dokaj lepimi uspehi! Da so pa ravno ti uspehi našim narodnim nasprotnikom dosti hud tru v peti, umevno je vsakemu, ki količkaj pozui nemško gospodo. Po svojih glasilih, nemško-liberaiuih listih, napadali so naše narodne denarne zavode ter grdili delavne domoljube, ki so se trudili za ustanovitev naših posojilnic. Bolelo je »slovano-ljubuo" (? ?) src^ teh ljudij, ko so videli, kako se slovenski kmet od duč do dne bolj oklepa slovenskih posojilnic, kako se ti zavodi od dne do dne bolj utrjujejo med Slovenci. Da bi bil slovenski kmet neodvisen od vladajoče nemčurske stranke, ki je svoj vpliv in odvisnost slovenskih kmetov, zlasti ob času volitev dobro znala in še zn& ! porabiti, to tej kliki nikakor ni bilo všeč. Da bi i zatorej zavirala za koroško slovensko ljudstvo bl&go-, nosno delovanje naših posojilnic in jih sčasoma j čisto ugonobila, izmislili so si kolovodje nemške, , nam nasprotne, stranke to-le sredstvo : Po zgledu »Zvez slovenskih posojil-! n i c" v Celju hočejo ustanoviti zvezo vseh koroških posojilnic in zadrug. Zato so že razposlali koroškim posojilnicam dotičeu poziv. In glej čudo : »Gospodje, ki so sprožili misel nemške ,zveze' in ki se inače nič kaj radi ne spominjajo Slovencev (k večjemu še takrat, kedar se jim zdi .potrebno' udrihati po slovenskih rodoljubih), spomnili so se nas to pot; — i slovenske posojilnice naj pristopijo nameravani nemški zvezi, o kateri se bode posvetovalo in sklepalo, kolikor smo čuli, dne 3. dec. t. 1. Bes, gospoda postala je kar nakrat preprijazna in dobrotljiva! Žele z nami »skupno" delovati, v mirnem delu nam podati roke; naši nasprotniki, ki ob vsaki priliki trobijo v oni rog, imenovan k o-roški deželni mir, bodo morda tudi kar poskakovali veselja nad to »izvrstno" mislijo!—Toda koroški Slovenci se s to mislijo nikakor ne moremo . sprijazniti, kajti: j »timeo Danaos, et dona ferentes!" Zato imamo več nego jeden uzrok, razloge, ki bodo — to pričakujemo — vsaki posojilnici branili pristopiti po nasprotnikih naših nameravani zvezi! Uzroki so ti-le: Koroške posojilnice so zdaj že pristopile zvezi slovenskih possjilnic v Celju, katera »zveza" že več let posluje jako blagonosno in ki je je na trdnih nogah, ker se jej je pridružil večji del slovenskih posojilnic! Zlasti koroške posojilnice imajo zahvaliti to slovensko zvezo za mnoge dobrote. Slovenci smo v tem oziru mnogo na boljšem od naših sosedov Nemcev; že zdavna imamo to, kar si morajo oni še-le ustanoviti in pridobiti! Prav abotno in hkratu nehvaležno bi pa bilo odstopiti od slovenske zveze in pristopiti k nemški. To bi bil uprav odstop od boljšega k mnogo slabšemu, odstop od prijatelja in pristop k sovražniku! Ko bi to storili, udali bi se popolnoma nemškim liberalcem, ki si na ta način skušajo pridobiti vpliv na naše slovenske posojilnice. Našim nasprotnikom nikakor ni do tega, da bi z novo »zvezo" pripomogli našim denarnim zavodom! Da bi zares hoteli, zakaj niso pomagali ustanavljati posojilnic, zakaj so jim delali le zapreke? Saj se je celo z najvišjega mesta v deželi govorilo in Šolalo proti slovenskita posojilnicami! Sedaj pa, ko so slovenski rOdoljibi z m nogi ta požrtvovalnim trudom Ustanovili Si tfckih neodvisnih posojilnic, naj se te podajo, meni nič tebi nič, pod oblast nemško go-SpSde? To je rares zahteva 1 i bera 1 n i h nasprotnikov, ki imajo nas Slovence še za tako abotne, da se bodemo usedli na take storkljaste in okorne limanice! Tu se gospodje pač „m'rvo" motijo! Da bi prišle slovenske posojilnice s tem, da se pridružijo nameravani nemški »zvezi", ob svojo samostojnost in ves svoj pomen, ki ga imajo sedaj za nas v narodno gospodarskem oziru, je samo ob sebi umevno! Nemškim liberalcem je tudi le zato, da bi slovenske posojilnice dobili v svojo pest, da bi dobili pravico do nadzorovanja, ter da bi komandir al i po svojem s slovenskimi posojilnicami! Slovenske posojilnice bi nadzorovali nemški nadzorniki, ki bi seve takoj zahtevali nemško knjigovodstvo in urado-vanje; — vse bi se moralo uravnati po istem nemškem kopitu. L Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. Šestnajsto poglavje. Ječa v Clerkenwell-u Ni ga ubožnejšega mestnega dela v Londonu, nego je Clerkenwell. Protestantski misijonar imenoval ga je: »okraj nevednosti in hudobij" ; ozke njegove ulice poznate so le preoblečenemu redarju, ki po razpadljivih stopnjicah sledi roparskemu hudodelcu — in misijonarju, ki o polnoči kleči pred kupom slame, na katerem leži umirajoč ubožec. Jedini spomenik umazanega mestnega dela je velikansko, trdno poslopje mračne zunanjosti — jet-nišnica, ki je bila ravno o tem času strogo nadzorovana, kajti ječili so se v njej člaui »sinov noči" iu sedaj — njih glavar: Peter Hadfield, kralj noči. Od časa, ko je irski rodoljub, obdau z muogo-brojnim redarstvom, prepotoval morski preliv iu na to velik del Anglije, — ko je prestopil prag tega mračnega poslopja, — bilo mu je jasuo, da na rešitev niti misliti ni več. V njegovi duši se je umirila burna strast in v tihoti svoje celice spominjal se je — žal, da prepozno — dobrih svetov svojega očeta, prošeuj svoje neveste in modrih svaril vikarija glengariffskega. Eedkokrat preteklo je delj časa, mej dnem, ko je bil jetnik dejan v zapor, in onim, ko je bil klican pred sodnike. Izid sodbe je bil nedvomen. Malo dni še in Petrovo vladanje se bo končalo na za-tvornici, ki je bila prislonjena od zunaj k zidu jet-nišnice. Mladi Irec se ni bal smrti, a kot dober kristijan želel je, da se pripravi za njo, da se skesano izpove svojih zmot in za nje pokoro stori. Prosil je tedaj vodjo jetnišnice, da bi mu dovolil, pisati vikariju 0'Connorju. Angleži, ki so v ubožnih hišah tako uestrpni, so jetnikom v obče boljši. Vodja je dovolil in pismo je takoj odšlo. V trenotju, ko je pismo došlo v župnijski dvorec, Zalika niti slutila ni, kaj se je zgodilo i njenim zaročencem. Bila je ravno opravljena za pot, ker se je namenila v kerry-ske gore, da bi kaj po-zvedovala o Petru. Časopisi so o njem različno pisali: nekateri, da je vjet, drugi, da je prost; eni, da je obsojen, drugi zopet, da je umorjen. Strašno jo je zadela vsebina pisma; odšla je v svojo sobico ter se udala skoro obupuosti. Vikarij je predobro poznal človeško srce in ni je skušal pomiriti. Prepustil jo je toraj nekaj časa njeni bolesti. Videč jo ua to vso potrto, dvignil jej je z blagimi besedami zopet pogum ter jej dal v roke križ, na katerem je umrl Oni, ki je klical : »Pridite k meni, ki ste z nadlogami obtežeui in jaz vas bodem okrepčal!" Iu Irka je bila prava kristijana; akoravno ni mogla solz udušiti, tarnala ni več, udala se je v voljo Vsemogočnega. »Kedaj pa boste odpotovali, prečastiti?" »Se ta večer," odgovoril je vikarij; »v moje odsotnosti čuvala bodeš ti." Žalostnim nasmehom mu odvrne: „Tudi jaz bodem ta večer odpotovala !" »Bojim se, ubožica moja, da ne boš smela k njemu." »Poskusila bodem, moja dolžnost je; pred Bogom sem njegova nevesta, in vse, česar želim, je le, da bi se smela ž njim združiti, predno —" Povesila je glavo; ni mogla čez ustnici spraviti grozne besede. Na to pristavi : »Šla bodem, ako treba, tudi h kraljici; pravijo, da ona zelo ljubi kraljeviča Alberta, svojega moža, in v njegovem imenu jo bodem prosila, da mi dovoli, zvečer pred njegovo smrtjo pri njem prebiti." Duhovnik zmaje glavo. »O da," nadaljuje ona, »poskusila bodem, dolžnost je moja!" »Potovanje stane mnogo denarja in življenje v Londonu —" „0," zavrne Zalika, »za to je Bog skrbel. Vzela bodem tretjino od denarja, kojega je poslal doktor od Petra, da bi se prepeljali v Ameriko. V Londonu bodem poiskala staro Katino, ki biva v ulici St. Giles, ter si bodem preskrbela ceno hrano." Vikarij je bil mož, ki je bolj zaupal božjej pre vidnosti, nego l|udem — zato jej ni dosti ugovarjal, temveč se pripravljal za dolgi pot. Slovenščina pa, ki je zdaj našim posojilnicam uradni jezik, morala bi iti — rakom žvižgat! Vse to pa bi popolnem spodkopalo razvitek in prosto gibanje sloveuskib posojilnic. One bi ostale pri tej »zvezi koroških posojilnic" v manjšini, kmalu bi se potisnile čisto nazaj ; gospodovali bi nam sami Nemci iu slovenskim posojilnicam bi se čisto za-branilo kakor doslej deiovati za koristi slov. narodnosti ! Da cd nameravane zveze ničesar dobrega nimamo pričakovati, kaže že to, da so vabila k pristopu razpošiljali le v nemškem jeziku tudi slovenskim posojilnicam. Ze sedaj prezirajo tedaj slovensko narodnost! — Jako visoka oseba trdila je sicer nasproti nekemu vnetemu rodoljubu, ki si je za ustanovitev slovenskih posojilnic stekel ogromnih zaslug, da je denar, »internacijonalen" (mednaroden.) Pa dotična oseba je morala slišati izvrsten in povsem resničen odgovor, da je denar sicermednaroden, a roke, v kojih je denar, nikakor niso »internacijo nalne"!! To skušali smo koroški Slovenci že dostikrat in ravno to nas je naguilo, da smo si ustanovili neodvisne slovenske posojilnice! Da bi bil na pr. denar Koroške hranilnice v Celovcu zares »internacijonalen," oziralo bi se hra-nilnično »liberalno" vodstvo pri razdelitvi čistega dobička tudi na Slovence, ki so znosili že mnogo tisočakov v imenovani zavod. A leto za letom se trosi nemškim društvom in zavodom na tisoče goldinarjev, a slovenski kmet ne dobi niti beliča ! Pričakujemo zato od narodnih slovenskih posojiluic, da se ne bodo vdale lokavemu in prekanjenemu vabilu nemških liberalcev, temveč da bodo vse slovenske koroške posojilnice pristop k nameravani nemški „zvezi" odločno odklonile ter se tesno oklenile »zveze slovenskih posojilnic" v Celju! Le tako si bodo ohranile potrebno samostojnost in neodvisnost! —m— Ceste na Goriškem. Govor poslanca dr. Gregorčiča v državnem zboru dne 27. oktobra 1891. Visoka zbornica! Oglasil sem se za besedo pri točki »Državne stavbe", ali ne nameravam govoriti splošno, niti hvaliti, niti grajati. Utemeljiti hočem le večjj svoto, ki se je postavila v državni proračun 1892. leta mimo finančnega zakona za 1891. leto, v kolikor se to tiče Primorskega. Skupne potrebščine za državne stavbe za 1892.1. so se preračunile na 1,182.380 gld. Lani se je bilo dovolilo v ta namen 1,178 250 gld. Drugo leto potrebuje se torej 4130 gld. več; tudi na Primorsko pride nekaj tega zneska, če tudi v primeri le prav malo. Potrebščina za Primorsko povišala se je zaradi dveh okoliščin. Podržaviti mislijo cesto v Idrijsko Tudi doktor je bil kmalu zvedel o usodi Petrovi. Še isti dan odpeljal se je v Bolyboy k lordu Pinaclu. Ta ga je vsprejel, kakor vedno, jako prijazno. V prijateljskem razgovoru zaupal mu je tajnost — kajti vlada je prikrivala vjetje Petrovo — da je kralj noči vjet in odposlan v Londou, v ječo, v kojej so varni, da mu »sinovi noči" ne pridejo blizu. Učenjak pa mu ravno tako prijateljski razodene željo, da bi rad vpodobil glavo znamenitega lopova in obžaluje, da mu v britanskem muzeju, kjer namerava nadaljevati študije o bazaltih, ne bode mogoče k jetniku dospeti. »Da," pristavi na to, »ako bi Vaša Milost mogla tja, potem bi me ne skrbelo, vam se odpro vsake duri !" »No, morebiti vam more moj vpliv tudi iz daljave Koristiti, poskusili bomo! Ko se je zvečer vračal Irvinghton domov, imel je v žepu pet ali šest od samoljubja narekovanib, toplih priporočilnih pisem. Takoj je odpotoval. Ustavil se je v gostilni v Piccadilly blizu četrtinke St. Giles. St. Giles je irski del Londona, vrstnik Liber-ties-a dublinskega, kopica temnih, vlažnih bivališč. Tudi tu se bere glad in beda na vseh obrazih in v slednjem srcu kipi tajni srd. Tu se lahko kupi za par šilingov hudodelca za vsak čin. (Dalje sledi.) dolino in pa osnovati stavbenski oddelek pri c. kr. i okrajnem glavarstvu v Tolminu. O važnosti idrijske ceste v trgovskem in stra-tegičnem oziru in pa o potrebi nje podržavljenja se je že prejšnja leta toliko govorilo, da se mi zdi nepotrebno to ponavljati. Dokazati mi je torej samo potrebo stavbene ekspoziture v Tolminu; zato mi je pa omeniti predmete, s katerimi se bode pečati temu uradu. Najkrajša in najnaravneiša zveza mej Gorico, oziroma Trstom in Koroško je državna cesta po ! Soški dolini, čuditi se pa moramo, v kako slabem stanju je ta cesta. Temu je krivo pomanjkanje tehniških močij na Primorskem. V državnem proračunu prejšnjih let, pa tudi v letošnjem se ni oziralo na to cesto. Poizvedbe ua ; merodajnem mestu so pokazale, da primorsko na- ! mestništvo o tem ni ničesa predlagalo. Tega si pa i drugače misliti ne moremo, da namestništvo nema | dovolj tehničnih močij. Verjeti pač ue moremo, da j bi se. nalašč odkladala zaporedna preložitev ceste, j kajti visoka vlada sama je priznala, da je treba j preložiti to cesto in se )e za to izjavila. Zaradi tega odlašanja je cesta po Soški dolini ' na nekaterih krajih u. pr. mej Kobaridom in Trnovim j še zmirom tako slaba in nevarna, da terja še vedno ' novih človeških žrtev. Du^ 20. septembra t. 1. se je i na tej strmi cesti v mesečni noči ubil Kobaridčan, j ker ni mogel pravočasno zavreti lahkega vozička j svojega, na katerem se je sam vozil. Cesta po Idrijski dolini se sicer podržavi, ali s tem še ni rečeno, da bi ustrezala povsod vojaškim ozirom in potrebam. Še mnogo dela bode treba, predno bode cesta taka, da bode v resnem času tako ustrezala, kakor pričakujejo. Da se doseže ta namen, pa ne zadoščajo tehniške moči, s katerimi razpolaga primorsko namestništvo. Ti tehniki imajo dovolj i opravila drugod. Ko se ustanovi stavbena ekspozitura v Tolminu in s tem pomnoži tehniške moči, opravljalo se bode lahko vse potrebno delo z večjo skrbnostjo. Tehniki, delujoči na lici mesta, prepričali se bodo, da bi cesta po Idrijski dolini imela pravo praktično vrednost še le potem, ko se zveže s cesto po Baški dolini. (Konec sledi.) Politični pregled. L C V Ljubljani, 9. novembra. ^"©trif»sfl|© dežel«. Slovenski poslanci. Tudi »Rodoljubu" se je potrebno zdelo, da je napal naše drž. poslance, če tudi v rahljejši obliki nego »Slovenski Narod". Kako lepo je vse naslikal. Ce bi se Dalmatinci, Slovenci, Mladočehi in Rusiui lepo združili, imeli bi 70 poslancev tnočno stranko, katere bi nobena vlada prezirati ne bi mogla. Seveda je jako umno zamolčal razmere mej Mladočehi in Moravani, ki so tako nasprotni Mladočehom, da sedaj v kratkem nobena zveza mej njimi ni mogoča. Povedal pa tudi ni, kako pridno obiskujejo seje dalmatinski poslanci. Da bi se Rusini pridružili Mladočehom, o tem je seveda le »Rodoljub" s »Slov. Narodom" jako trdno prepričan, ker je menda pozabil, da so Rusini za prejšnjih liberalnih vlad navadno hodih z levičarji iu se celo za nemške šole in pa za nemški uradni jezik navduševali. Neznana so mu ostala tudi vsa pogajanja in sporazumljenja mej Mladorusini in Poljaki. Starorusinov pa itak ni — v državnem zboru. Kdor tako lahkomišljeno stvari presoja, kakor jih »Rodoljub", pač lahko sestavlja močne stranke. Sicer pa bi »Rodoljub" bil moral povedati svojim čitateljem, ki mnogi posebno dobro ne poznajo parlamentarnih razmer, da je 70 glasov le petina vse zbornice. Ko bi bil to povedal, bil bi tudi najbolj neveden bralec kmalu pogodil, da bodo štiri petine več opravile, nego samo jedna. Seveda to je moral zamolčati. Ko bi dotičnik bil malo pogledal v evropsko parlamentarno življenje, preveril bi se bil kmalu, da se marsikje še večje manjine prezirajo in pritiskajo. V parlamentarnem življenju je večkrat brezozirnost na dnevnem redu. Celo jeden sam glas večine odločuje o jako važnih vprašanjih. Ko bi nova stranka imela vsaj tretjino glasov, nič bi ne rekli, ker bi vsaj o nekaterih vprašanjih lahko vrgla svoj vpliv na tehnico, ali petina pa ne zadošča. Volilna reforma. »Slovenski Narod" našim poslancem kaj rad očita, da se družijo z levičarji, najhujšimi sovražuiki slovenskega naroda. Hkratu pa priporoča naš najstarši dnevnik tako volilno reformo, da bi se odpravili volilni možje. Poljaki ne marajo za tako volilno reformo, nemški konservativci tudi niso za-njo posebno naudušeni, in bi torej mi radi vedeli, kako pač mislijo naši naprednjaki za to stvar brez levičarjev dobiti potrebno dvetretjinsko večino, j Naši poslanci bodo torej v tej zadevi prisiljeni po-I gajati se z levičarji, če hočejo kaj doseči. Da naši naprednjaški politiki tega dosedaj neso pomislili, to pač kaže, da so precej kratkovidni in da neso zmožni za vodstvo naše slovenske politike. Tudi mi bi rajši videli, da bi vse lahko dosegli brez pomoči drugih, ali položaj je tak in ga tudi Mladočehi in naši naprednjaki ne bodo mogli premeniti. Češki kulturni svet. Naprednjaki naši na vadno trdijo, da Mladočehi pridobivajo vedno več vpliva. Mi smo že pojasnili, da za Mladočehi nikakor ne stoji ves narod češki. Tudi na kmetih že zgubljajo s voj vpliv. Ob zadnjih volitvah je za-nje z vsemi silami delala kmetska stranka, katera se je pa sedaj že popolnoma obrnila od njih. Glasilo te stranke hudo napada Mladočehe, ker vedno le o dunajskih puoktacijah govore in so hoteli na ta način onemogočiti delovanje deželnega kulturnega sveta. Potem jih pa pozivlje, naj povedo, kaj je njih stranka storila, da bi kulturni svet dobil češki značaj. Le veljavo je podkopavala tej korporaciji in bi sedaj rada Cehe pripravila, da bi se ne vdeteže-vali posvetovanj te korporacije. Mladočehi. Kako je propal že na Češkem vpliv Mladočehov, pokazalo se je te dni. Mladočeški poslanec Nemec je bil že naznanil predsedništvu, da odloži svoj državnozborski mandat. V mlado-češkem klubu so se tega jako ustrašili, kajti bali so se nove volitve. Porabili so ves vpliv, da Nemec svoj mandat še obdrži. Naj bi bil voljen le jeden Staročeh in bi se pokazalo, da Staročehi pridobivajo zaupanje, takoj bi jih cela vrsta izstopila iz mladočeškega kluba in osnoval bi se staročeški klub, ki bi bil z Moravani kmalu močnejši, nego mladočeški. Mladočehi čutijo, da jim zadnja ura bije, zato pa sedaj napenjajo vse sile, da bi pridobili na svojo stran Moravane iu južne Slovane. Narod se začeDja trezniti in zahteval bode od svojih zastopnikov dejanj, ne besed. Fsaaf&J«* drsava. Rusija in Avstrija. Ruski general baron Kaulbars, ki je bil vojaški atašč na Dunaju, je izdal brošuro ob avstrijski vojski. Sčmtertja graja našo vojsko, prizna pa, da je trd organizem, ki poj de proti vsakemu sovražniku. Sedanja vojska je druga, kakor je bila 1866. leta. V slučaju mobilizacije je peštvo v petih dnčh, topništvo in tehnične čete v sedmih in konjiča že v dveh dntšh pripravljena za boj. Vse organizacije za hrbtom vojske že deveti dan lahko odrinejo na bojišče. Avstrijska vojska je jedna prvih mej evropskimi vojskami. Kot nasprotnik se mora resno poštevati. Kaulbars posebno hvali proste vaje, vežbanje v plavanju in streljanju. Posebno pa hvali topničarje in častnike sploh. Avstrijski častniki so zanesljivi, dobro pripravljeni in delavni, za kar jim daje cesar sijajen vzgled. Stanje vojske je po-voljno, če tudi je sestavljeno iz kaj različnih elementov. Francija. Francoski radikalci hoteli so začeti veliko akcijo proti vladi. Najprej so nameravali se dobro organizovati. K dotičnemu shodu je pa prišlo le 21 poslancev, ki so pa takoj izpoznali, da je za sedaj načrt izpodletel. Govorili so jako zmerno in vladi se kazali prijazne, le nekatere majhne reforme bi želeli. Konec vse te agitacije bode k večjemu to, da bodo stavili interpelacijo o splošni politiki in se z odgovorom lepo zadovoljili. Severna Amerika. V torek bile so državne volitve v Ameriki, to je, volili so guvernerje in pa poslance posamičnih držav. Demokratje so precej pridobili in zaradi tega izvolitev varstvenega cari-narja Mac Kinleya zgubi ves pomen. Kakor se kaže, je pričakovati, da bode drugo leto demokrat voljen predsednikom, seveda če se do takrat javno mnenje ne spremeni. Brazilija. Kaj je prav za prav uzrok, da je predsednik proglasil diktaturo, še ni znano. Govori se, da je zbornica hotela uvesti zakon, da bi poslanci ne smeli biti uradniki in da bi uradniki ne smeli opravljati več služeb. To pa predsedniku ni ugajalo. S svojim ugovorom je preprečil, da zakon ni stopil v veljavo. To je vzbudilo veliko nevoljo mej poslanci in senatorji jeli so premišljati, kako bi se predsednika znebili. Finančni položaj je iako slab. Papirni denar nema skoro nobene veljave. Nasprotniki predsednikovi so baje že proglasili svojega diktatorja in prične se državljanska vojna. Del vojske se je baje že pridružil vladnim nasprotnikom. Izvirni dopisi. Od Sv. Helene, 6. novembra. Tužna ve4, da je umrl msgr. Jurij R a č i č , je pretresla vse čestitelje in znance rajncega, najbolj pa je britko zadela daleč znano rodbino ter graščino Žrjavovo pri Sv. Heleni. Pred malo tedni je gosp opat še čvrst in zdrav bil med nami na počitnicah ter ma-ševal v naši prijazni farni cerkvi sleherni dan, danes pa ga že krije temni grob na pokopališču sv Agate. Msgr. Jurij Račič se je rodil v Št. Heleni 10. oktobra 1820. Bogoslovske študije je dovršil v Gorici, svojo prvo sv. mašo je bral pred 43 leti nati-homa v domači farni cerkvi sv. Helene. Služboval je najprei kot kapelan štiri leta v Istri, v tržaški škofiji. Na jadranskem morju ga sporna rajnki preblagi nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan ter ga vzame seboj. Bilje precej za nekaj časa župnik v Miramaru, od leta 1851 pa vojaški duhovnik. Nesrečnega nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana, kateri je bil v vojski v Mehiki ustreljen, je ranjki silno ljubil iu ga zvesto spremljal po njegovih potih. Za zasluge, katere si je tudi v času mehikanske vojske nabral, dobil je najvišje priznanje ter bil odlikovan s križcem za zaslug« v vojski in postal veliki častnik ces. mehikanskega Gvadeiup-reda. Kako točno je opravljal svojo službo, pričajo visoka odlikovanja njegova in posebno zaupanje v cesarski družini. Imenovan je bil c. kr. dvornim kapelanom, postal vitez avstrijskega Franc-Jožefovega reda, častni kanonik Nj. svetosti Pija IX., kateremu se je osebno poklonil, z Maksimilijanom ob jednem bilje infulirani opat Matere Božje v Lakromi in od 18. maja 1864 župnik ter superijor iu višji pastir c. kr. mornarice. Že častni naslovi kažejo, kako je bil rajnki zvesto udan sv. očetu iu v kako tesni zvezi s cesarsko hišo. Bil je ponižen, mirnega ter pohlevnega zuačaja in blazega srca. Mnogo je skusil, mnogo prestal, pa tudi mnogo je videl po širokem svetu, i Prehodil je skoro celo Evropo do severne mrzle Skandinavije, videl vročo Afriko, ter opazoval on- ' dotne visoke piramide, obiskal vse kraje svete dežele. Z veseljem je razkazoval svoje dragocene spominke iz Afrike in Palestiue, iz Mehike in Kitaja, spominke japanske in evropske, ter pripovedoval o raznih še- j gah in običajih tujih narodov, katere je opazoval na svojih potovanjih. Vedno pa mu je bila najbolj liuba kranjska domovina in prijazni njegov dom v Št. Heleni pri Dolu. kamor je vsako leto tako rad na oddihljej za- j hajal. Svojo naklonjenost do slovenske svoje domo- ■ vine je kazal pri raznih prilikah. Posebna želja mu je bila, službe vojaških duhovnikov pri c. kr. mornarici podeliti nadarjenim mašnikom iz ljube mu Kranjske. Šenthelenčanje pt smo bili v resnici tudi vselej veseli, kadar so Žerjavov gospod domov prišli. O, kako radi bi rajncemu bili s sosednimi dušnimi pastirji vred vsaj zadnjo čast tako skazali, kakor se tako visokemu cerkvenemu dostojanstveniku vsaj spodobi 1 Toda nenadna smrt je veliko zaprečila. Sosedje iu domači smo prepozno zvedeli o smrti iu pogrebu njegovem. Upamo pač: da je večni Gospod milostljiv njegovi duši, akoravno ga je hitro poklical k sebi. Rajnkega pa smrt gotovo ni čisto nepripravljenega našla, saj je imel svojo poslednjo voljo, kakor se je slišalo, celo dvakrat prepisano, ter je jeden prepis nosil vselej seboj na potovanju, druzega pa je hranil dom&. V svoji poslednji volji je rajnki za svoj rojstveui kraj določil prav priprost pogreb. V Pulji je bil sprevod od hiše do kolodvora velikansk. Vse je bilo ua nogah, imenitni in priprosti, vsa vojaška in svetna gospoda se je pomikala za krsto, katera je bila okrašena z dragimi venci, z infulo in drugimi znamenji imenitne službe. Iz Pulja jo bilo truplo z mešanim vlakom pripeljano na Laze, ter odtod v mrtvaškem vozu čez Savo. Cez jedno uro že jo bilo preneseno v farno cerkev, kjer so se opravile mrtvaške molitve in sv. maša, na to pa pogreb k podružnici sv. Agate. Truplo je položeno v grob, v katerem že počivajo stariši in sorodniki rajnkega. Poslednji volji rajnkega ustrezajoč je sprevod vodil in pokopaval naš rojak prečast. gosp. Ivan Kuralt, vojaški kapelan prve vrste. Eajncemu so se torej uresničile besede pesnikove: Jedna se tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži. V tihi zemlji sicer truplo počiva, toda v srcih faranov njegovo ime nepozabno ostane. Žalost nas prečinja, ker ga je smrt tako nenadoma vzela, pa v tolažbo vendar in čast nam je, da truplo njegovo v domači zemlji pri naših rajncih spava. S hvaležnim srcem kličemo: Gospod mu daj večni mir in pokoj iu večna luč naj mu sveti 1 Agifacijski poskus proti slovenski državno-zborski delegaciji, ki se je za sedaj izjalovil, spričuje nam jasno, kakšni nameni vodijo „Narodoveu pristaše. Pred seboj vidijo le sebe, narod jim je le igrača, le orodje za njih strankarske, narodu pogubne namene. — Vse to smo mi vzlasti v zadnjih dueh obširno omenjali, danes nam je le objaviti sodbo o »Slov. Narodu", kakoršuo je prinesla zadnja »SQd-steierische Post" kot uvodni članek, v katerem pravi, j da ga ji je odposlal odličen štajersko-slovenski rojak, i — Ko imenovani list pojasni, da so štajerski Slo-j venci z zadovoljstvom pritrdili koraku i s v o j i h državnih poslancev, ker so ti j vstopili v konservativni blub, na-. slednje: »Samo ob sebi je umevno, da se slovenski j vzlasti štajersko-slovenski poslanci niso mogli pri-j družiti Mladočehom; kajti naši poslanci so voljeni j na podlagi katoliško-narodno-konservativuega pro-; grama ter se niso mogli in ne smeli družiti s j. stranko, ki je v slabem imenu na najvišjem mestu, ; ki goji husitske tendencije in katere vodja je z zad-| njem zasedanju državnega zbora prnca Liechten-; steina šolskemu predlogu nasprotoval na osebno i razžaljiv način." Zatem pojasnjuje »Stidst. Post" i. položaj Mladočehov v državnem zboru, ki jih sili, da si osamljeni iščejo zaveznikov, med njimi tudi pri južnih Slovanih ter nadaljuje: »Narodni Listy" (glasilo Mladočehov) in „Slov. Narod" sta že od nekdaj dobra prijatelja; nobenemu ni bil po godu vstop jugoslovanskih poslancev v „Hohenwartov klub" in tako je dobil „Narod" nalog skupni slovenski državnozborski delegaciji omajati stališče ter jo v slabo ime oripraviti pri volilcih zaradi nje »protislovanske" politike in zaradi njene »nedelavnosti". — Faktum pa je, da le pri najmanjšem delu štajerskih Slovencev »Slov. Narod" uživa zaupanje, da ž njim računajo iu da bi njegove tukajšnje pristaše na prste obeh rok mogli sešteti. Tem silnejšo delavnost pa razvija ta peščica in skuša z naročenimi dopisi in telegrami svet prepričati, da štajerski Slov euci odobravajo težnje »Slov. Naroda ter mojstra j in gospoda njegovega: glavnega zavarovalnega i agenta banke »Slavije.« List ala »Narod", kate- | rega postopanje in puncto naše zunanje politike je i bilo obsojeno na najvišjem mestu — I kar se sedaj od strani nemških liberalnih listov vedno ' in vedno zlorablja proti lojalnosti vseh Slovencev S in kar je našemu narodu več škodilo, kakor ko bi bili naši poslane! petdeset let popolno nedelavni, — tak list hoče sedaj tudi, kakor se je zgodilo na Kranjskem, da bi zadostoval svojim nihilističnim težnjam, razdrobiti jedinost šta-jersko-slovenske stranke tedaj uničitione, ki imajo pri naših nasprotnikih največji ugled. Kedor pozna razmere štajerskih Slovencev, ve, da bo ta najnovejši naskok »ljub- Dnevne novice. V Ljubljaui, 9. novembra. {Štajerski Slovenci in »Slovenski Narod.") Vsi razumniki slovenski z malimi izjemami so obsodili vratolomno politiko, katero vrivajo napredno-narodni liberalci pri »Slov. Narodu" med slovensko ljudstvo. Ijanskih Mladih" imel le to posledico, da se le še bolj skrči število naročnikov »Naroda" na Spodnjem Štajerskem tembolj, ker se sedaj v Celju izdaja dobro vrejeni list naših nazorov brez ozira na to, da imamo tudi v Mariboru dva izvrstna lista. Mi torej tem ložje sedaj pogrešamo »Slov. Narod." Ta članek je pač za „Narod" pravi: Mane, tekel, fares! — Vedno se je „Narod" vzlasti v polemiki proti nam ponašal, da je ves slovenski narod na njegovi strani in da mu le neznatna klika kranjskih fanatikov nasprotuje, sedaj pa ga v nemškem jeziku pisano glasilo štajerskih Slovencev kar brez vseh ovinkov vrže čez prag, prav kakor zasluži po tem po svojem nepolitičnem vratolomnem slovenskemu narodu pogubnem delovanju. Veseli nas, da tudi štajerski Slovenci tako dobro poznajo naše neprijazne razmere na Kranjskem, katere je zakrivil ,,Narod" s svojo res protinarodno in brez-domovinsko agitacijo. S složnim delovanjom konservativnih Slovencev vse dežel posrečilo se bo brez dvoma zatreti tujo liberalno ljuliko, ki se po naših radikalno-konfuznih listih trosi med dobro slovensko ljudstvo. (»Konservativno obrtno drnštvo") razvija jako živahno delavnost. Včeraj je imelo svoj drugi društveni shod, na katerem je bil med drugim razgovor o peticiji na državni zbor glede preosnove stavbeno-obrtnega zakona. O tej točki poročal je predsednik društva, g. Begali; zadevo sta pojasno-vala tudi gg. dr. Šušteršič in dr. Janežič. Vspreieta je bila po živahnem razgovoru nastopua peticija do državnega zaora: Vladna predloga zakona o vreditvi stavbinskih obrtov ustreza vsaj deloma opravičenim težnjam prizadetih rokodelskih i obrtnikov ter pomenja važen korak na polju soci-jalnih reform. Le v dveh ozirih je visoki zbornici predloženi načrt pomanjkljiv in želimo tedaj premembe. Prrič uedostaje določba, da predpis zadnjega odstavka § 2. velja tudi za one stavbinske mojstre, ki so dosegli koncesijo n& podlagi postavnih določb, drugič pa manjka jasne kazenske določbe ali saukcije za isto določbo § 2. Remedura predloženega postavnega načrta v navedenih dveh ozirih je neobhodno potrebna, če se hoče v resnici doseči svoj smoter: Pomagati malemu obrtniku! Izrekamo tedaj udano prošnjo: Visoka zbornica poslancev blagovoli predlogo zakona o vredbi stavbenskin obrtov najnujnejše rešiti in predloženi načrt sprejeti z uazoačenimi premembami. (»Slovensko drrštvo") za Spodnji Stajer bode v kratkem imelo občni zbor, na katerem bode razgovor o politiki »Slov. Naroda." (Slovensko gledališče.) Znana pisateljica Birch-Pfeiffer napisala je dolgo vrsto gledaliških iger, katere pa, izvzemši menda tri, počivajo že v prahu arhivov. Jedna teh treh je tudi slovenskemu občinstvu že znaui igrokaz »Lovvoodska sirota". Ugovarjalo se nam bode sicer, če trdimo, da želimo še več jednakih »komedij" na slovenskem odru namesto onih modernih, katerim je navadna snov, kakor je prav dobre opomnil neki tukajšnji kritik, šesta božja zapoved. Ne glede na »romantičnost" in »nenaravuost" junakov in junakinj blaži si bolje srce naša mladina, ki je navaduo v večini med poslušalci. kakor pa u. pr. s kakim »Bratrancem". In vendar vsled slabe vzgoje in nezasluženega pre-ziranja trmasta sirota, kakor je JevanaEyre, ni nemogoč značaj, če tudi redek. To najtežavnejšo vlogo je prav uaravno in po značaju ne pretirano igrala gospa Borštnikova, ki zasluži priznanje marljivosti in duhovitosti. Druga vloga mrzlega, odurnega, pa v srcu plemenitega lorda Rochestra je bila v rokah g. B o r š t n i k a, ki jo je izvel prav umetniško. Dasi je g. Borštnik tudi v druzih, Ro-chestrovemu značaju popolnem nasprotnih vlogah najboljši igralec, vendar mu take, kakor siuočnja, najbolje ugajajo. Gospa Danilova je prav dobro predstavljala trdosrčuo »Saro Reed", kakor gospodi-čina N igri nova prehitro vdovelo »Georgino Cla-rens". Gosp. Sršen je predstavljal miruega kapitana Wytfielda naravno, gspdč. K oz j ako va pa je novinka na odru, zato ni čudno, da je bila pretiha in malo okorna. Ostali igralci izven »Patrika" so povoljuo izvršili svoje vloge, osobito mala A d e 1 a. Mej prvim in drugim delom je g. Fran Bučar krasno pel iz opere »Evgen Onjegiu" Lenskega arijo in dodal neko skladbo g. Hoffmeistra, ki ga je spreralial ua glasoviru. Po naših mislih pa bi bila ta pevska točka bolj umestna pred igro. Gledališče je bilo prav dobro obiskano. (Celjska posojilnica) je kupila od g. Antona Reiterja hišo in vrt na voglu cesarja Jožefa trga nasproti c. kr. okr. glavarstvu v Celju. (Predavanja) o sadje- in vinoreji bode imel popotni učitelj g. Bel d jutri v Rožicki Vasi, v sredo v Šmartiuu na Paki, v četrtek v Šoštanju, v petek v Velenju, v soboto pri Sv. Jaužu na gorici in v nedeljo pri Sv. Egidiju. (Županstvo v Spodnji Idriji) naznanja, da bode dnč 11. t. m., to je na sv, Martina dan v tamošnji občini zopet navadni letni živinski semenj. (Glas izmed občinstva.) V vinorodni Dolenjski je stara šega, da na večer pred sv. Martinom „krste novo vino." Žal, da bode »martinovanje" s časom vedno žalostnejše, ker trtno uš uničuje najboljše vinograde. Te nesreče pa kol j ko nekadaj porabljajo brezvestni prodajalci, da prodajejo vino, ki je rastlo ua trti, ob katero se je kravica čohala, in temu blagu pravimo tepkovec. Mnogi kupci pa poleg tega delajo še brezvestneje, ker vedoma kupujejo zuauo brozgo v Zagrebu, ki pa niti po vinu ne diši in je jako škodljiva zdravja. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslalo »D e-lavsko bralno društvo" v Idriji 10 gld. nabranih pri zabavnem večeru 25. oktobra t. leta. Dobro znamenje za to delavsko društvo se nam zdi, da ob sem ter tje se pojavljajočem kruhoboruem vrenju med delavci uprav naše slovensko delavsko društvo — marsikaterim drugim v izgled — tako uzorno zna ceniti one ideale, za koje je iu bo vselej delala družba sv. Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela ta-le dopis; Slovenci iz T r i d e n t a in S o I u r u a na Tirolskem pošiljajo 20 gld. družbi sv. Cirila in Metoda kot svoj jesenski dar — za .prešice." Zelo nas veseli, da se spominajo uprav ti čast: rojaki v tujini tako redno vsako leto obsorej naše družbe. Slava jim ! Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. (Celovški mestni zastop) je z ozirom na nameravano podržavljenje južne železnice sklenil, da se mesto Celovec trgovskemu ministerstvu priporoči kot sedež kakega železniškega ravnateljstva; isto namerava storiti celovška trgovska zbornica. (Po nradnem ljudskem štetju) dne 31. decembra I. 1890. zglasilo je slovenski občevalni jezik 1,176.535 oseb. Nemci se napadnim načinom množ^ zlasti v Trstu, kjer jih je naraslo za 38 24 odst., v Primorju 23-54 odst., v Bukovini 12-74 odst. Zelo se je število Nemcev skrčilo v Dalmaciji, in sicer za 40 09 odst., v Galiciji 29 83 odst., na Goriškem 17*45 odst., in pri nas na Kranjskem za 4-62 odst., Selišč je ua Kranjskem: 3313, hiš 84.144 (prisotnih prebivalcev v deželi 498.958 in neprisotnih 24.860 oseb. Da pa ljudsko štetje ne povč pravcato iu isti-nito razmerja glede narodnosti po slovenskih deželah o tem ne dvoji nihče, ni Slovenec ni Nemec, a#di osrednja statistiška pisarna na Dunaji ne. Na jedni strani je delovalo usodno načelo občevalnega jezika, po drugi pa zopet brezobzirno mašinerija hujskanja, proskribovanja itd. Kakor smo povedali, je na Slovenskem 1,176.525 Slovencev ( + 318 odst. proti 1890,) Da je pa to število napačno, lahko se dokaže s številom šolo obiskujočih otrok, seštetih po spolu in učnem, t. j. materinem jeziku z dne 30. aprila Telegrami. Vrhnika, 9. novembra. Vseh volilcev 101, Lenarčiča volilo 37. Praga, 8. novembra. .Razsodišče praske razstave je z 21 proti 20 glasovom sklenilo, da imajo svetinje za razstavljalce le češki napis. Praga, 9. novembra. Včeraj bili so izgredi pred nemško šolo v Smihovem. Množica je napadla policijo, ki je morala bežati v vežo in počakati podkrepljenja. Štiri razgra-jalce so zaprli. Dunaj, 9. novembra. Minister vnanjih zadev Kalnoky je otvoril avstrijsko delegacijo, ki je jednoglasno izvolila predsednikom kneza Schonburga. Predsednik je naglašal v svojem nagovora, da je vnanji položaj tak, da je evropski mir zagotovljen, če tudi se že leta in leta nadaljuje oboroževanje. Gro-jfornik poudarja vspešno in zaslužno delovanje vlade za ohranjenje miru. Zaradi istočasnih narodnih, socijalnih in političnih zmešnjav ni potreben mir le mej državami, temveč tudi notranji mir, fta se Evropa sama ne obrabi, ko drugi deli sveta brez ovir napredujejo. Schonburg je končal z naudušenim „Hoc'h" na cesarja. Rim, 7. novembra. Mednarodni mirovni kongres je sklenil, da bode drugo leto kon- Tujci. 6. novembra. Pri Maliču: Avanzo, c. kr. profesor ; Baehman, Katz, Sehwarz, trgovci; Steinmassler, petovalee, z Dunaja. — Jaklitsch, Rescher, Nepan, zasebniki, in Groschel, iz Kočevja. — Tessaris in Tomizzo, trgovca, iz Ogleja — Winternitz, trgovec, iz Trsta. — Steiner, trgovec, iz Budimpešte. — Lehman, trgoveo, iz Monakovega. — Stein, trgovec, iz Peterburga. — Kiihl, trgovec, iz Lipsije. — Zahradka, potovalec, iz Liberoe — Kraus, oficijal, iz Gradca. — Donner iz Rudolfovega. Pri 1Sionu : Dollinar, Jauker, Bach, Antony; Jachs, ministerijalni uradnik; Streit, Weinberger, trgovca, z Dunaja. — Tauffer, polkovnik, iz Gradca. — Tschemernigg, trgovec, iz Litije. — Reder, trgovec, iz Prage. Pri| Juinem kolodvoru: Minossi, podjetnik, iz Gradca. Likar, učitelj, iz Izlak. — Schwabe iz Postojne. Pri avstrijskem, caru: Simonič z rodbino iz Kranjske Gore. ■ U mirti ho: 4. novembra. Mihael Čižtaan, mestni ubog, 82 let, Krfr-lovskft cesta 7, carcinoma. V b olnišn ici: 4. novembra. Monika Šorn, gostija, 59 let, vsled raka. Vremensko sporočilo. , ., , ,., ., . ferenca v Bernu. Generalni tajnik je Pan-1889. I„ ko na gotovo število slovenskih otrok pri- ^ jg a d a Cas Stanje V «l e r Vreme { Mokrine i na 24 ur v | mM opazovanja zrtkomera t mm topiointra po Cehsiju 7 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 7451 743 7 745 5 -8 6 20 -2 4 si. vzh 1 ijasno i. 0-00 8 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 744 1 748 3 742.2 —20 05 -08 si. vzh. si. svzh. brezv. oblačno n 000 poda gotovo število slovenskih starišev in obratno. Iz razmerja šolskih otrok da se torej sklepati na vzajemno razmerja obeh narodnostij. Dokaz ta ima predvsem to vrednost, da se naslanja na uradne številke ter porazi zistem občevalnega jezika na dobro v tem smislu, da ne more nodomeščati občevalnega jezika v štatistiki materinega. Raznoterosti. — Nov šport. Amerikanci bavijo se v kopališču Bar Hurton z novim športom. Neki kapitan je zbral nekaj starih čolnov in ladij in ž njimi igra potopljenje ladij. Kdor se ne boji vode, plača precejšnjo svoto, da se udeleži te zabave. S kapitanom se nekaj časa vozita po morju, potem pa nalašč ka-p iau zapelje ladigo h kaki skali, da se razbije. Seveda potem reši tovariša iz vode. — Teža muh. Neki Anglež se je prepričal, da je za jedeu kilo«ram treba 141.000 muh. Ta mož ima pač mnogo prostega časa. — Bismarck in godba. Neki monakovski slikar je b-1 letos pri Bismarcku ter se razgovarjal ž njun o raznih nepolitičnih stvareh. Govor je ua-uesel tudi na glasoo. Bivši kancelar ie rekel, da do glasbe nima veselia. Najbolj mu ugaj* še petje. Ko je bil na gimnaziji, silili so ga, da bi se učil igranja na glasovnu. To je bila zdnj največja muka. Po-sebuo not si ni mogel nikakor zapomniti, dasi je imel tako dober spomin, da se je grško abecedo naučil v pol ure. Iimed godbenih instrumentov njemu še najbol) ugajajo lajne iu je on posebno rad posluša zvečer na kmetih. Tudi vijolončel mu ni baš zopern. Koncertov iu oper on ni nikdar imel za posebno zabavo. Tudi ni imel časa nikoli za take zabave. V Bismarckovi rodbini se jedino kne- 1 ginja zanima za godbo in je v Berolinu hodila na koucerte in v gledališče. Madrid, 8. novembra. V okraji Valen-cija je. "povodenj naredila veliko škodo. Praga, 9. novembra. V češkem klubu je izrekel Mattuš, da je najiven, kdor taji, da v dunajskih punktacijah ni nič dobrega. Mej debato se je izrekel Braf proti boykoti-ranju Nemcev. Lille, 9. novembra. Pri ožji volitvi zmagal socijalist Lafarge proti republičanu De-passe. .srednja temperatura obeh dni —3 0°, in 0 8°, oziroma za 8-6° 6-2° pod normalom. t Tržne cene t Ljubljani dne 7. novembra. Piccoli-jeva tinktura za želodec Uš atr aer SBJr je mehko, toda ob enem uplivno, dplovanje pre- "^£0» jCjT bavnili organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, iBJt~ kakor tudi pospešuje telesno odpretie. — Ona "JtiS steklenici 10 kr. (300-2291 "5S20S kr. Pšenica, hktl. . . . 8 77 ?peh povojen, kgr. . _ 64 Rež. „ . . . 6 80 Surovo maslo, _ — 72 Ječmen, „ ... 4 56 Jajce, jedno „ — 31 Oves, „ ... 3 9 Mleko, liter .... — 8| Ajda. „ ... 5 36 Goveje meso, kgr. . — 62| Proso, „ ... 4 71 Telečje „ _ . — 64: Koruza. „ ... 5 20 Svinjsko — 54 Krompir, „ ... 2 4\ Koštrunovo „ „ — 40 Leča, r ... 10 — Pišanec..... _ 35 Grah, „ ... 10 _ Golob ..... — 171 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 fiffl Maslo. ker. . — 84 Slama, „ „ . . 1 78 Mast, ~ — 66 Drva trda. 4 □ mtr 7 60 Špeh svež. r 54 „ mebka. „ 5 40l ' ' -TJ* za prodajalnico sprejme Fran JPaulin (1458) 3-2 v Št. Rupertu na Dolenjskem. mešanim blagom takoj Pi-einovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna Cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviaii, dalmatike. velumi, štole. baldahini, bandera itd. itd., pa tudi (26—21) cela masna blcka v najpravilnejši obliki. C *i i- It v o n i parnment i. I > \jl ii a j s It a borza. Dne 9. novembra. .. 16% davka .... 91 gld. Srebrna renta 3 %, 16% davka .... 90 „ Zlata renta davka prosta.....108 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1003 „ Kred tne akcije, 160 gld........271 „ London, 10 funtov stri........117 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ............57 „ — kr. 70 „ 05 „ 80 „ 75 " 80 ., 36 „ 60 „ 8 2'/a., Dne 7. novembra. Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska papirna renta 5%..... ilo državna srečke 1. 1854.. 250 gld. 5«/„ dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavnapismaavstr.osr.zein.kred.banke 4»< Zastavna pisma „ „ „ „ n 4>/s t Kreditno srečke, 100 gld...... St. Genois srm-ke, 40 k Id. ...... 103 Sld. 45 kr. 100 95 134 n 25 146 — 181 50 96 25 100 20 184 50 61 n — n Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 60 „ Rudolfore srečke, 10 gld.......19 Salmove srečke, 40 gld........59 VVindischgraezove srečke, 20 gld.....48 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2800 „ ~ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 86 „ 75 Papirni rubelj . . ...............1 „ 18\ Laških lir 100 ....................45 „ 50 50 40 imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursneiu listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. IW Kuznu naročilu izvršč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4','a % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4llt% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banko z 10 \ premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Zemljiških srečk dohitkovni listi. Na leto 4 žrebanja. Sff Žrebanje že 16. novembra. "VB Glavni dobitek -JL*»„€»