GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 503 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. Spopad med Ameriko in Francijo v Tokiu Desetorica proti nadvladi dolarja in funta šterlinpa PETEK, 18. SEPTEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Kakor je že poročilo tako imenovane «skupine desetorice*, ki smo ga v izvlečku objavili v zadnji številki ^Gospodarstva*, napovedalo, je prišlo na letni skupščini Mednarodnega denarnega sklada v Tokiu do spopada dveh nasprotnih gledišč glede vprašanja mednarodne likvidnosti, ki sta jih zavzeli A-meričani in Francozi. Lani so na občnem sestanku v Washing-tonu predstavniki Mednarodnega denarnega sklada zaupali deseterici, ki jo sestavljajo predstavniki desetih industrializira nih držav, nalogo, naj prouči vprašanje povečanja mednarodne likvidnosti in postavi zadevne predloge. Francoski finančni minister Vallery Giscari d’Estaing ie odkrito nastopil w predlogom, naj se sedanja osnova Mednarodnega denarnega sklada, ki je bila postavljena pred dvajsetimi leti v Bretton Woodsu. tzpremeni ter postavi mednarodni denarni promet na novo vodlaao, in sicer tako, da bi ustanovili novo zlato rezervno valuto, v Bretton Woodsu so imeli glavno besedo Američani in za njimi Angleži, medtem ko priha- jajo zdaj v okviru Evropske gospodarske skupnosti do izraza nove finančne sile, ki zahtevajo večje upoštevanje. Nadvlada dolarja in funta šterlinga v mednarodnem denarnem prometu naj se omaja in na njegovo mesto naj stopi nova denarna e-nota na zlati podlagi, pri kateri bi imele besedo tudi evropske zahodne države. Finančna razdelitev sil pod o-k ril jem Mednarodnega denarnega sklada ne ustreza več, po mnenju skupine deseterice, dejanski finančni sili posameznih držav članic: Združene ameriške države in Vel. Britanija, kar terih zlate rezerve znašajo 'okoli 17 milijard dolarjev, imajo pri Mednarodnem denarnem skladu za 6 milijard dolarjev deležev, in to na celotno glavnico 15,75 milijarde dolarjev. Deleži šestorice, včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti, katerih zlate in devizne rezerve dosežejo 20 milijard dolar-Jpv, znašajo samo 2 6 milijarde dolarjev. Pri tem je treba upoštevati, da se glasovalna pravi članic ravna po višini deleža, kar praktično pomeni, da so Bi Združene Ameriške države in Vel. Britanija zaaotovile glavno besedo pri Mednarodnem denarnem skladu. Sporazum med državami skupine desetorice sklenjen v Parizu je predvideval možnost, da te države posodijo naknadno Mednarodnemu denarnemu skladu 6 milijard dolarjev, ako bi Jih ta potreboval, da podpre e-no izmed čvrstih valut, kakor npr. dolar, ako bi zašla v težave. Med državami desetorice i-majo države Evropske gospodarske skupnosti glavno vlogo, ki jo skušajo zdai uveljaviti proti težnjam Združenih ameriških držav in Vel. Britanije. Nekateri opazovalci računajo celo z možnostjo, da šestorica držav EVS v kratkem kar na svojo roko osnuje novo rezervno valuto in tako postavi ZDA in Vel. Britanijo pred izvršeno dejstvo. Zahodnonemškj strokovnjaki nai bi bili že izdelali načrt za podoben nastop. skim načrtom glede novih osnov za, mednarodni denarni promet. Dillon je dejal, da niso države desetorice pooblaščene, da bi same ukrepale o mednarodnih denarnih vprašanjih. Ta pravica pripada Mednarodnemu denarnemu skladu. O vprašanju mednarodne likvidnosti ne sme odločati majhna skupina desetih držav, temveč Mednarodni denarni sklad. Izvajanje francoskega predloga bi samo omejilo mednarodno likvidnost. Francoska kritika o pomanjkljivosti sedanjega sistema ne drži. Francozi menijo, da niso krive inflacije v tej ali drugi zahodni industrijski državi njene lastne notranje razmere, temveč primanjkljaj nasproti deželam, ki imajo rezerve. Oni govorijo tako, kakor da bi bila inflacija uvožena. Nič ni bolj preprostega, kakor zavreti inflacijske težnje: Dovolj bi bilo, ko bi evropske države dovolile uvoz tistega blaga, kakor npr. živil, katerega proizvodnja je v zunanjem svetu mnogo cenejša. Ako hočemo rešiti vprašanje mednarodne likvidnosti, potem moramo začeti pri tem, kar že i-mamo. | SFREMh:,, _ PRI MENAROD- NEM SKLADU IN BANČNilI USTANOVAH Za časa zborovanja Mednarodnega denarnega sklada v Tokiu so bile gltde samega sklada in Mednarodne banke za obnovo in razvoj sprejete nekatere spremembe. Sklad Mednarodnega združenja za razvoj (Ass. Internationale pour le De-veloppement - IDA) se dvigne na 400 milijonov dolarjev, 50 milijonov mu odstopi Mednarodna banka od svojega dobička. Postavljeni so bili trije novi ravnatelji kot predstavniki raznih držav: Šved Kurt Eklof (namesto Norv. Karla Skiaeve-landa), Venezuelec Alfonso E-spinoza (namesto Mehikanca Praxedesa Reine Hermosilla) in Ugandec Semvano Kiingi. k' bo zastopal 12 afriških držav. Novi ravnatelji Mednarodne banke so Argentinec Emanuel San Mi-guel (namesto Argentinca Fer-nanda Illianesa). južni Američan, Islandec Vilhlalmur Thor (namesto Danca Alicea Bruna) ter Mavritanec Mohamed Mas-sim Hochman kot predstavnik afriških držav. Angleški in francoski dolgoročni krediti za ZSSR 25 ODSTOTNO ZVIŠANJE DELEŽEV Na skupščini v Tokiu so v načelu sprejeli sklep, da se deleži posameznih članih dvignejo za 25 odsto ter s tem tudi delniška glavnica od sedanjih 15,75 na okoli 20 milijard dolarjev. Še poseben prispevek naj bi plačale Zah. Nemčija, Japonska in Kanada, kar bi predstavljalo povišek razpoložljive glavnice za več sto milijonov dolarjev. IZDATNEJŠA POMOČ DRŽAVAM V RAZVOJU Na skupščini v Tokiu je bil sprejet tudi sklep, da je treba posvetiti večjo pozornost finančni pomoči državam v razvoju tn v ta namen tudi okrepiti u-stanove, ki prihajajo za to v poštev, kakor Svetovno banko, Mednarodno združenje za razvoj (Association Internationale de Developpement) in Mednarodno finančno družbo (Socie-te Financiere Internationale). Predvidevajo poseben mednarodni dogovor za urejevanje sporov, ki bi nastali med vladami posameznih držav in tujimi investitorji. Novembra se bodo v Washingtonu prvič sestali strokovnjaki, da pripravijo to mednarodno konvencijo. Letne skupščine mednarodnega denarnega sklada v Tokiu so se udeležili predstavniki 102 držav, katerim se je zdaj pri družila še nova afriška država Malavi. Dillon kritizira Francijo Po zaključku letnega občnega zbora Mednarodnega denarnega sklada je ameriški finančni mi- Na sestanku z ameriškim fi-načnim ministrom Douglasom Dillonom po občnem zboru Mednarodnega denarnega sklada so časnikarji pozvali ameriškega finančnega ministra Douglasa Dillona, naj pove svoje mnenje o sporočilu angleškega finančnega ministra Reginalda Maud-linga, da bo Vel. Britanija dovolila Sovjetski zvezi kredit proti plačilu v 15 letih, in to za zgraditev tovarne umetnih gnoju v Sibiriji. Maudling je pripomnil, da gre samo za navaden trgovinski kredit. Dillon ie drugačnega mnenja. Ni mogoče smatrati jamstva, ki ga da neka vlada za posojilo — v tem primeru angleška — za običajen trgovinski posel. To je pravzaprav finančna pomoč neki državi. Zato Amerika obžaluje ta angleški korak. Ni dvome, da bo ukrep angleške vlade nrispeval k vojaški okrepitvi Sovjetske zveze, ki bo prvotni denar namenjen gospodarskim pobudam, po podelitvi angleškega posojila lahko uporabila v vojaške namene. Francija bo sledila zgledu Anglije «The Financial Times* poroča iz Pariza, da bo tudi Francija sledila zgledu Vel. Britanije ter prekoračila dosedanjo mejo petih let pri podeljevanju izvoznih kreditov vzhodnoevropskim državam. To izjavljajo v francoskih uradnih krogih. Tega sklepa sicer še niso pričeli izvajati. Storili bodo to in s tem prekršili dogovor z Bernske unije, ko pojde za izredne izvozne pogodbe. Očitno se Francozi ne čutijo več vezane na dogovor, ki so ga prekršili Angleži. V Parizu ne bodo tega storili radi, ker pomeni to začetek kreditne tekme med zahodnimi državami. Prihodnji mesec prispe v Pariz sovjetsko odposlanstvo, ki se bo pogajalo za sklenitev novega trgovinskega sporazuma; ni dvoma, da bodo sovjetski delegati pritiskali na Francijo za podeljevanje kreditov na daljši rok. V lanskem letu je nastal v izmenjavi s Sovjetsko zvezo za Francijo primanjkljaj. Francozi 7. V Firencah te objame duh Michelangela, Danteja in Machiavellija Ko smo se končno odločili za dnevno svetlobo, smo že bili globoko v Toskani, kjer sc nas kmalu pozdravljali vinogradi, gozdovi oljk in kultivirani gozdovi borov, pinij kostanjev in visokih cipres. Ko smo že nustili za seboj podjetni in visoko industrializirani, a še zmerom lepi Prato, se je začela razgrinjati pred nami prostrana in ravna kotlina osrednje Toskane s Florenco v sredini Mesto Florenca nas je lepo sprejelo s svojo sodobno postajo, ki se kar sklada s srednjeveško arhitekturo mestnega središča. Restavracija «tavola cal-da» neke vrste ekspresne postrežbe je ena najcenejših in najprijetnejših na velikih italijanskih železniških postajah. Tujcev ni toliko opaziti kot v Benetkah razen okoli obligat-nih turističnih zanimivosti: o-koli Duoma, Battistera (Krstilnice), Palazzo Vecchio. Ponte domnevajo, da Rusi namenoma odlašajo z zgključitvijo pogodb za dobavo francoske opreme, da bi lažje zahtevali daljše kredite. Francozi so pripravljeni privoliti v to, toda pod nogojem, da se Rusi med pogajanji obvežejo, da bodo povečali uvoz francoske opreme. Države Evropske gospodarske skupnosti bodo o vprašanju podeljevanja izvoznih kreditov na daljši rok razpravljale na sestanku svojih predstavnikov, ki bo v petek. levantski sejem pridobiva Prejšnji četrtek ie predsednik vlade Moro odprl 28. mednarodni velesejem «Fiera dol Levan te* v Bariju. Površina sejmišča zajema 315.000 kv. metrov Na velesejmu sodeluje 8.005 razstav-l.jalcev, 5.223 italijanskih in 2.782 tujih iz 70 držav. V tako imenovani «galeriji narodov* j-majo razstave in na samo uradno zastopstvo Jugoslaviia, Albanija, Avstrija, Belgija. Brazilija, Bolgarija, češkoslovaška, Cejlon, Slonokoščena obala. Finska, Francija, Zah. Nemčija. Japonska.Jordaniia. Vel. Britanija, Grčija, Indija. Irak, Libanon, Liberija. Libija. Malta, Norveška, Nizozemska, Pakistan, Poljska, Združena arabska republika. S. Marino. Španiia. Madžarska. Sovjetska zveza, U-rugvaj in Združene ameriške države. Tu posluje tudi «poslov-na borza* (borsa degli affari): gre za organizem, ki nrireia sestanke med gospodarskimi delegacijami ter operaterji ki si izmenjuje razne informacije in sklepajo kunčije. V bistvu ima ta organizem isto vlogo, kakor center za sklepanje kupčij (Cen-tro affari) na tržaškem velesejmu. Velesejem v Bariju si pridobiva čedalje večji ugled v zunanjem svetu. To izpričuje že samo dejstvo, da si ga bodo o-gledali med drugimi visokimi predstavniki gospodarstva tujih držav, kakor britanski minister za trgovino (Board of Tra-de) lord Drumalbyn. nizozemski trgovinski minister Andriessen. finski minister za trgovino in industrijo Mattila in predsednik jugoslovansko-italijenske gospodarske zbornice v Beogradu inž. Kneževid. PREDSEDNIK MORO NA NASLOV PODJETIJ: Pretirana previdnost ni na mestu NEMŠKI KARIKATURIST JE POD SVOJO KARIKATURO ZAPISAL: «IZVOLITE. GOSPOD PREDSEDNIK!* Ali bo predsednika Hruščova v Bonnu, glavnem, mestu Zah. Nemčije (Zvezne nemške republike), res čakala tako fina torta? Pot mu je sicer že pripravil njegov zet Aleksej Adžubej, glavni urednik «Izvestijo. toda torto pečejo drugi. Nihče ne more odrekati Hruščovu izrednega poguma in velike prožnosti, niti ne dobre volje v zunanji politiki, da bi v resnici očistil o-zračje sovjetskih odnosov z Zahodom, zlasti z Združenimi a-meriškimi državami. Na poti je še vedno nemško vprašanje. Nerešeno nemško vprašanje pomeni nadaljevanje oboroževanja starega in zakrknjenega sovjet- skega nasprotnika: Zah. Nemčije. Vsaj v Moskvi tako mislijo. Kako rešiti nemško vprašanje? Vprašanje obstoja dveh nemških držav oziroma njune združitve? Po sovjetskem načrtu naj bi zahodne države najprej pravno priznale tudi obstoj Vzhodne Nemčije (Nemške demokratične republike); nato bi se med obema državama lahko pričela pogajanja za združitev na povsem enakopravni o-snovi. že dolgo natezanje pri pogajanjih med Vzhodno in Zahodno Nemčijo za izdajanje potnih. listov in obmejnih prepustnic kaže, kako bi bila šele težavna pogajanja za združitev o-beh držav. Pri otvoritvi 28. levantskega velesejma v Bariju je imel predsednik Aldo Moro važen govor, v katerem je orisal ukrepe svoje prve in druge vlade za pobijanje inflacije in njihove učinke na razvoj gospodarstva. Najprej se je dotaknil položaia južnih krajev glede na to, da je govoril na sejmu v Bariju. Ugotovil je, da se je dohodek na državljana v južnih krajih od leta 1951 do leta 1936 dvignil cd 123.000 na 210.000 lir. V srednji in severni Itaiiii je bil napredek še večji, vendar je v zadnjih štirih letih glede tega letnega prirastka v dohodku Jug prekosil srednjo in severno Italijo. Med protikonjunkturnimi u-krepi je predsednik predvsem o-menil omeiitev kreditov, do katere ie prišlo v drugi polovici lanskega leta; v letošnjem februarju je vlada izdala ukrepe davčne narave, ki so zadeli nepotrebno potrošnjo in s tem tudi uvoz. Prve kreditne omejitve so se nanašale skoraj izključno na povpraševanje po kreditih za investicije, medtem ko so druge šle za tem, da bi zadele povpraševanje po potrošnem blagu, ki najbolj prispeva k razvoju inflacije. Vladna politika gre za tem, da bi pospešila in vesticije in tako zajamčila zaposlenost. V resnici je bilo v prvem polletju 1S64 podpisanih za 786 milijard lir obveznic in delnic (v prvem polletju 1963 675 milijard), v mesecu juliju je bilo izdanih za 180 milijard vrednostnih papirjev. Financiranje v takšni meri je bilo možno s posredovanjem emisijske- ga zavoda Banca dltalia, zavoda Cassa depositi e prestiti, inštitutov za socialno zavarovanje, pa tudi s prihranki iz tujine, medtem ko niso domači prihranki (vloge) dosegle niti raven prejšnjih let. Vsekakor je bilo mogoče poskrbeti denar za posojilo proizvodni dejavnosti in trgu s kapitali; od meseca aprila dalje je zboljšanje plačilne bilance omogočilo ustvarjanje nove likvidnosti v dr žavi. Zasebni prihranki se še vedno nekako obotavljajo nred investicijami v delnice in obveznice; na drugi strani gibanje kapitala s tujino — tako se izvoženi kapital zopet vrača v Italijo — prispevajo neposredno k financiranju proizvodnje in notranje menjave. Glavno vprašanje je danes, kako zbuditi povpraševanje po kreditu s strani podjetij. Ta problem je povezan z zboljšanjem ocenjevanja bodočega razvoja. Podjetja ne smejo več negativno soditi o nadaljnjem razvoju na trgu in vsega gospodarstva. Prepričati se morajo, da je prevelika previdnost pri investicijski politiki z njihove strani neupravičena. Ko ocenjujemo bodoči razvoj, ne smemo v to ocenjevanje vnašati sedanjih težav. Predsednik Moro je v tej zvezi navedel ne katere vladne ukrepe, ki gredo za tem, da bi se pospešile m vesticije in skrčili proizvodni stroški; tako je država prevzela vsaj del prispevkov za so cialno zavarovanje. Ob zaključku svojega govora je predsednik pozval v imenu vlade vse držav- ljane, naj razvijejo še večje e-nergije ne zato, da bi rešili vlado, temveč same sebe ter bi zajamčili nenehen razvoj in lepo bodočnost vsemu italijanskemu narodu. UVOZ PLEMENSKE ŽIVINE IZ ŠVICE Komisija Evropske gospodarske skupnosti je izdala pooblastilo Italiji, da lahko do konca tega leta uvozi iz Švice 3.000 glav plemenske živine, da ojači domači živinski sklad. ^enoe Čile pred gospodarsko-socialnimi preosnovami Tudi krščanski demokrat Frei bo zadel ameriške truste V Washmgtonu so zadovoljni z izidom predsedniških volitev v Čilu. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Edoardo Frei, krščanski demo k tat. znan koc prijatelj Združenih ameriških držav; ta je zbral znatno več glasov kakor njegov nasprotnik senator Salvador AUende, vodja Fronte ljudske akcije, v’kateri so združeni komunisti' in socialisti. Američani so računali, da bi čile pod predsedstvom revolucionarnega senatorja Allendea postal nekakšna Kuba, drugo oporišče sovjetske zunanje politike. Še bolj pa bi bila Američanom neprijetna izvolitev kandidata Fronte ljudske akcije, ker ima fronta v programu p°-državljenje velikih rudnikov bakra, ki jih izkoriščata ameriška družba Anaconda Cy in Kenne-cot Corporation. Prj vsem tem ni zadeva niti za Američane tako preprosta. Tudi dr. Frei ima v programu nekatere gospodarske in socialne preosnove, ki prav gotovo ne bodo povsem prijale Američanom. O njem gre glas, da je po svojem političnem prepričanju bliže evropskim socialistom, kakor socialnim demokratom. Ta-ko^ namerava zahtevati od izkoriščanja rudnikov večji del za čilsko državo, kar pomeni, seveda, zmanjšanje dobička severnoameriških t rus tov. Poleg tega ne bo po vsej verjetnosti čile pod predsedstvom dr. Freia obnovil diplomatskih stikov s Kubo, toda namen novega predsednika je, obnoviti diplomatske in trgovinske stike z vsemi državami v socialističnem taboru. Novega predsednika čaka mnogo dela na gospodarsko - socialnem področju. Treba je samo ___________ pomisliti .da je v rokah 2800 renče! posestnikov, ki posedujejo vsak po nad 1000 hektarov zemlje, okoli 75 odsto vse površine Čila. Okoli mest v državi, ki je sicer ena izmed najbolj naprednih v Južni Ameriki, se vleče širok pas bede .kakor poročajo dopisniki zahodnoevropskih listov. Okoli 300.000 ljudi v samem Santiagu živi v nekakšnih barakah v predmestjih. Silno je razširjena nepismenost, dalje umrljivost med otroki, hkrati pa se prebivalstvo naglo množi; temu nasproti stojita nezadostno razvita industrija in pa kmetijstvo. Bodoči predsednik, ki nastopi 4. novembra, je začel svojo politično kariero kot predsednik gibanja «mladih konservativcev*. medtem ko je pozneje prišlo do spojitve te «falange mladih konservativcev* s pristaši stare krščanske socialne stranke. Pri volitvah leta 1958 je bil dr. Frei kot kandidat za predsednika šele na tretjem mestu, to je za liberalcem Jorgem Alesandrijem in za svojim sedanjim tekmecem Salvadorjem Allendejem. Pred drugo svetovno vojno (med 1933 in 1934) je bil dr Frei v Rimu kot glavni tajnik špansko-ameriškega kongresa. ZUNANJI PLAČILNI ODNOSI AVSTRIJE V I. POLLETJU Turizem krije trgovinski primanjkljaj VIŠJE PREVOZNINE V GENOVI. V Genovi bodo za 6,5 cdsto zvišali prevoznine proti Novi Zelandiji. Predvsem velja to za mramor. Ukrep pripisujejo povišanim stroškom za pristaniške usluge. Zdi se, da ne bodo italijanski operaterji tem nasprotovali, ker nomorske zveze z Novo Zelandijo niso _ r_______ redne, zato pa tudi ni konku- ki je zneslo 1.254 mil?’ šil. Razvoj avstrijske plačilne bilance v prvem polletju 1964 je bil ugoden. Zlate in devizne rezerve so se povečale za 1 40 milijarde šilingov na 30,23 milijarde; sestavljene so po polovici v zlatu in devizah. Letošnji nri-rastek je bil za 32 odsto višji kakor v istem" obdobju lanskega leta. Zanimivo je, da je glavni vir deviznega pritoka turizem; saj je prebitek v turizmu (med izdatki tujih turistov v Avstriji in avtrijskih turistov v tujini) dosegel 3.896 milijonov šilingov (lani v prvem polletju 3.154). Dotok deviz iz turizma se je dvignil od 4.134 (v lanskem letu) na 4.993 mil. šilingov. Medtem ko so izdatki avstrhnkih turistov v tujini narasli od 980 na 1.097 mil. šil. Prebitek v bilanci kapitala je lani izviral predvsem od investicij tujcev v avstrijske vrednostne papirje. letos pa od kreditov, m jih je Avstrija najela v tujini (lani je ta prebitek znašal 192, letos 1.790 mil. šilingov) Krediti dovoljeni Avstriji so se dvignili od 1.157 na 3.657 mil. šil.; dve tretjini sta odpadli na industrijo. Sprostitev prometa s kapitalom je imela za posled: co le malenkosten odtok deviz v tujino. Ta dotok tuijh kreditov v Avstrijo je ublažilo podeljevanje avstrijskih kreditov tujini. PASIVNOST TRGOVINSKE BILANCE Uvoz v Avstrijo je v prvem polletju 1964 narastel za 8,5 odsto, izvoz pa za 7,6 odsto. Primanjkljaj v trgovinski bilan-ei se je dvignil od 4.873 na 5.553 mil. šil. Uvoz se je dvignil za 1.817 mil. šil., in sicer zaradi nabave surovin, kemičnih proizvodov, strojev, prometnih sred štev in polizdelkov ter končnih izdelkov. K povišanju izvoza, ta- 18 milijard šilingov — pa je pripomogel predvsem izvoz pol izdelkov in končnih izdelkov, strojev in prometnih sredstev Emisijska banka ceni. da bo tujski promet v letu 1964 po kril primanjkljaj v trgovinski bilanci za 90 odsto dani samo 63 odsto). V prvem polletju 1161 je tujski promet prispeva' k 70-odstotnemu kritju tega pri manjkljaja. Nezaupanje tržaških bank ko da je izvoz dosegel skoraj' AR- Križem kražem po Italiji nlster Douglas Dillon v poseb- Vecchio, Uffizi, Palazzo Pitti in ni izjavi nastopil proti franco-1 toliko drugih. Tam stegujejo a- meriške turistinje svoje vratove v temne oboke ali poslušajo najete cicerone turističnih podjetij, katerih pripovedovanje zveni dostivrat kot besedilo pod stripi. Sicer pa turistov po ulicah ni videti dosti v Florenci. Središče mesta je presekano s precej ozkimi in temnimi ulicami, a so zato trgi številni, lepi in veliki. Reka Arno mora biti čudovita ob jesenskem deževju ali ob spomladanskih oo-plavah, poleti na se po ne preveč čistem peskovju preliva boren potok. Duomo, Battistero, Giottov zvonik zbujajo začudenje že po svoji zunanjosti, ker so velikanske, silno visoke zgradbe prevlečene z zelenkastimi in sivobelimi marmornatimi ploščami, tako da s svojo zebrasto zunanjostjo vzbujajo videz, kakor da so čisto nove, pravkar postavljene stavbe in ne nad pol tisočletja stare palače, ki so prestale precej revolucij, plenitev, stoletna zanemarjenja, končno dvesto let nege in na koncu še strahovite nevarnosti nemške okupacije leta 1944 in 1945 Znameniti arhitektonski spomenik cerkve S. Croce pa je dokaz, kako so v to velikansko i la vso to nakopičeno lepoto, ali umetniško skrinjo marmorja je ne bi mogla dojeti in dovolj-strpali po zedinjenju Italije ool- no občutiti. Tako pa sva tolkla no nacionalistične neokusnosti, I še ure in ure sleherni dan mest ki so v neke vrste florentinskem Pantheonu hoteli imeti nagrob- ne spomenike vseh svojih pesnikov in pisateljev rinascimenta. vsa slavna imena. In kako je vse te nabrekle marmorje težko gledati v tej žlahtni posodi Galerije v Florenci so tolikšnih razmer, da se v prvih 10 dvoranah napiješ. Tako se je tudi nama dvema moralo zgoditi, da sva v Uffizzi občudovala le pred raffaeliste: Botticcellija, Giotta, Lippija, Cimabue in’ nisva mogla z isto svežostjo vtisov, sprejemati kasnejše še večje mojstre Kdor hodi po teh starih palačah in cerkvah, čuti še povsod pričujoč duh Michelangela, no samih ulicah in trgih na grenki nemirni duh Dante i a in skraino realistično misel Machiavellija. TUDI SREDTSčE ITAL. ŽENSKE MODE Dobro, da sva se v Florenci ustavila več dni ker bi sicer postala avtomata, ki bi gleda- ni tlak po vseh ulicah mestne ga središča. Florenca je namreč še središče italijanske žen ske mode. ki vzporedno s pari ški diktira modo zahodnega sveta. V izložbenih oknih so razstavljeni modeli, samo eden za vsako izložbo Zraven ie zlatarna z najmodernejšimi ogrlicami. uhani in drugimi dragocenimi okrasi V tretjem oknu je vpogled v dolgo dvorano antičnega pohištva, ki polni stanovanja povojnega italijanskega meščanstva Za naše pojme je sicer v Florenci in sploh v vsej Italiji malo knjigarn, toda nekatere florentinske knjigarne imajo izločene čudovite bibliofilske izdaje najnovejših knjig. Tudi za umetno keramiko je Florenca stara domovina in za to ne manjka prelepih keramik, ki so jih snovali arhitekti, kiparji za moderno opremo stanovanj. čipk ne manjka od «dentelles de Bruxelles* do tipičnih idrijskih, ki na so se najmanj petdesetkrat podraži- le, preden so prišle v okno izložb v Ulici Calzaioli. Ulica Cal-zaioli je ena najimenitnejših ulic v Florenci s svojimi trgovinami dragocenosti, a Corso zraven uboga uličica. Lepa šola za mestne očete po svetu je Florenca, ki ima samo starodavna imena .nič vezana na po litiko, ki je minljiva in morajo potem romati table gor in dol. Verjetno je bilo vsiljenih nekaj fašističnih pustolovskih imen, od katerih pa ni več nobenega sledu; še niti ne od monarhije. ki pa je zadržala, kot sem videl, samo v Neaplju in Palermu vse Umbette in Vitto rie Emanuele. RUSKI KNEZI SO TROSILI ZLATNIKE Novo zame je bilo to, da je bila Florenca v prejšnjem stoletju toliko povezana z rusko kneževsko rodbino Demidov Na levem bregu Arna so imeli De midovi v prejšnjem stoletju svoje parke, palače in galerije slik. Eden izmed njih se je poročil še z bonapartsko princeso, hčerko Hijeronima Bonaparta, kralja Vestfalije in se od nje seveda tudi ločil. Nikolaj Demidov je zgradil neki spomenik v čast Florenci in Florenca spet Denrdovu. za vse kar ie napra- (Nadaljevanje na 2. strani) V zadnjem času prihaja iz vrst naših poslovnih, pa tudi nepo slovnih ljudi čedalje več pritožb proti poslovanju tržaških bank ki iz pretirane previdnosti po nepotrebnem zavlačujejo delo Pogosto se namreč dogaja, da za izplačilo tujih majhnih vsot zahtevajo od klienta poleg obi čajnih listin in osebne izkazni ce še druge dokumente, kakor npr. potrdilo o vpisu v register pri trgovinski zbornici. Ni dvoma, da predstavlja takšno po slovanje v naših krajih korak nazaj. Ne opravičujejo ga niti vesti o pogostih poneverbah, ka terih žrtev postanejo drugod denarni zavodi. Zanimivo je, da se to nezaupanje do klienta o-paža zlasti pri mlajših bančnih nameščencih, človek bi pričakoval prav nasprotno saj so ljud je navadno prav v svoji mlado sti mnogo bolj pogumni in si upajo tudi kaj riskirati. Mislimo, da izvira pri mlaj šem rodu ta več kakor skrupo-lozna previdnost iz pomanjkanja resničnega občutka za koristi denarnega zavoda, iz premajhne poglobitve v poslovanje samih denarnih zavodov in v vse poslovno življenje sploh, ka kor preslabe navezanosti name ščenca na banko. Ta previdnost pri njem ne izvira toliko iz strahu, da bi v primeru prenaglega izplačila trpel škodo zavod temveč v prvi vrsti, da bi trpela kariera samega uradnika. Pretirana previdnost izvira prav pogosto iz neinformiranosti mladih uslužbencev, ki ne po znajo dovolj trga, ne poslova nja strank pa tudi ne splošnih gospodarskih razmer. Zanimivo je, da so se tudi po slovni ljudje prav iz teh razlogov pričel-; še bolj zatekati k našim denarnim zavodom ka kor zlasti k Tržaški kreditni banki in Kmečki banki v Gori ci, ko gre na za običajne vloge tudi k našim manjšim denar nim zavodom. Velika prednost naših denarnih zavodov je prav v tem, da njihovi nameščenci poznajo mnogo bolj domače razmere, pogosto tudi osebno kliente denarnih zavodov in njihov finančni položaj. Bolje po znajo tudi razmere v našem za ledju, s katerim ima zlasti Trst mnogo poslovnih zvez. Takšen je dejanski položaj Značilno za naše razmere ie da vodstva italijanskih bank takšnega razvoja ne vidijo — morda pa tudi nočejo videti -sicer bi pri nameščanju novih delovnih moči upoštevala tudi naše strokovno izobražene fante in dekleta, toliko bolj. ker se banke v zadnjih letih prizade vajo, da bi bolj navezale stike z Jugoslavijo. Ne kupujemo po svojem okusu Zadnjič smo ugotovili, da vsakdo ne zna v življenju prodajati. Pravzaprav bi bili morali poprej pribiti, da vsakdo ne zna izdelovati, ali bolj strokovno povedano, proizvajati, kakor zahteva življenje; saj ie treba blago najprej imeti. Proizvajati je gotovo tudi u-metnost, namreč proizvajati tako, da blago lahko prodaš. Za blago je treba kupca in kupcu mora bUgo seveda ugajati, Sicer pameten proizvajalec ve, da kupec ne kupuje kar v resnici ugaja njegovemu o-kusu, temveč okusu drugih. Kako je to mogoče? -J resnici kupuje današnji človek to. kar je v modi in prava moda je okus drugih, ustvarjajo jo drugi. Moda se da ustvarjati, še posebno danes, ko se je časopisom in radiu pridružila e televizija, ter se nikakor ne ravna po okusu posameznika, temveč mu je bila vsiljena, če nadaljujemo potrpežljivo to poglavje, da bi res svoja modra dognanja zaokrožili v sodoben življenjski sistem ... moramo še ugotoviti, da mode ne ustvarja niti okus drugih, temveč prav gotovo v večji meri njihova korist — njihov interes, da povemo s tujko ki ie skupna tudi po svojem pomenu vsemu človeštvu. Predaleč bi prišli, če bi hoteli raziskovati, zakai so se francoski krojači odločili, da tudi na zunaj dokumentirajo, da v vsem življenju (ne samo v zakonu) v resnici nosijo hlače ženske — vse že dobro veste, da bodo po zadnji modi hlače izpodrinile krilo. Prav gotovo ne, ker jim morda krilo bolj ugaja in bi ga radi sami nosili ,prav gotovo tudi ne, ker se hlače ženski v resnici 'epo podajo Za ženske hlače so se pariški modni saloni odločili, ker jih lastna korist žene, da «iznajdejo» vselej nekaj novega, za tem novim pride seveda nov zaslužek. Nekje sem res po naključju našel razlago, kafco smo prišli do «srebrnih» brivskih rezil. Prava senzacija ta tSilver Gi-lettei, ,nič manj kakor 80-krat se z njim lahko obriješ! Sam član Gouncourtove akademije Gerard Bauer se je vrgel na to vprašanje, sicer ne s tehnične, temveč s socialne strani kot znamenje današnjega časa. iGilette> je povzročil med poklicnimi brivci pravi preplah. čemu še britev, kdo se bo z njo še dal briti? V resnici so prvi tzileth bili iz tako finega jekla, da si se z njim lahko obrti do 10-krat, ugotavlja član Goncourtove akademije. Ameriški industrijci so kmalu ugotovili, da bo malo dela z tžileti*. ako bodo trajali predolgo, pa so pričeli izdelovati rezila, s katerimi si se lahko obril enkrat ali kvečjemu dvakrat in si ga nato lahko mirno vrgel v. koš. Ni dolgo trajalo, pa smo dobili električne brivske aparate; vendar še mnoro moških uporablja ržilete* ker brije jp gladke j še, na drugi strani so sami tudi konservativci. Ne morda, da bi poplačali zvestobo teh odjemalcev, temveč da bi z novo spremembo oživili trg in da bi jih ne izpodrinile tovarne električnih aparatov, so se končno ameriški industrijci odločili za izdelavo *Silver - Gilettov>, ki, kakor rečeno, obrijejo kar Sokrat. Kaj sledi iz tega? Ni vse negativno v tem nenehnem spreminjanju in v muhavosti mode. Prav ta muhavost je namreč najzanesljivejše jamstvo, da ženske hlače ne bodo dolgo v modi! zginile bodo ne morda zato. da bi jih lahko moški nosili z večjo avtoriteto in da bi bilo tudi pridigarjem stroge morale dano zasluženo zadoščenje temveč zato, ker bo nova moda zopet potegnila krilo iz starih omar kot senzacionalno «novost> ne samo zaradi žensk, temveč predvsem zaradi šivilj in industrijcev. Da šele ob koncu izlijemo nekaj zlobe: Prišlo bo v modo zopet krilo tudi zato, ker bodo hlače segale čez kolena. —Ib— • KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRANKE ZAKLJUČEN. V četrtek se je zaključil v Rimu kongres krščan-sko-demokratske stranke. Osrednje vprašanje politikov, ki so na njem nastopili, je bil problem sodelovanja s socialisti v koalicijski vladi in pogojev, pod katerimi je to sodelovanje možno. Kljub kritiki slede raznih gospodarskih in socialnih preči snov se je večina govornikov izrazila za sodelovanje na podlagi, ki je bila določena že na kongresu v Neaplju. Tudi bivši predsednik Fanfani, ki je mnogo pripomogel k padcu prve Morove vlade, se je v bistvu izrekel za nadaljevanje sodelovanja s socialisti. Splošno je govoril pomirjevalno. Pripisujejo mu namen, da bi rad postal bodoči predsednik države. Proti sodelovanju s socialisti je nastopil bivši predsednik Scelba v imenu desnega krila stranke, vendar je ostal več ali manj osamljen. Predstavniki levice so naglašali, da mora politika stranke upoštevati resničnost, da je poleg krščanskih demokratov pravzaprav edina velika ljudska stranka v Italiji komunistična. Ta ima danes 1,6 milijona pristašev ter je pri aprilskih volitvah 1963 zbrala 7,7 milijona glasov (25,3 odsto), medtem ko je bilo za krščansko demokracijo oddanih 11,7 milijonov glasov (38.3 odsto), • OSTRI SPOPADI NA JUŽNEM TIROLSKEM. V zadnjem času je po pogrebu Luisa Am-platza, ki so ga našli ubitega v planinski koči, prišlo do novih spopadov med oboroženimi južnimi Tirolci, karabinjerji in vojaki. Poleg karabinjerja, ki je bil ubit pred Amplatzom, sta bila pozneje ubita še dva alpin-ca. Vodja južnih Tirolcev Ma-niago, ki je predsednik Južno-tirolske ljudske stranke, je dopisniku milanskega «Corriere della sera» izjavil, da sta se člana ljudske stranke Vogler in poslanec Dieti udeležila Amplat-zovega pogreba zasebno, torej ne v imenu stranke. On sam se pogreba ni udeležil. Dr. Silvius Maniago je mnenja, da je nasto-pil čas, ko je sporazum možen. Pogajanja v Ženevi (Saragat — Kreisky) so bila povsem konkretna, ker se je italijanska delegacija prvič spustila v povsem konkretne probleme. Kakšnih 20 metrov od hiše, v kateri stanuje Maniago se je razpočila bomba. Maniago je izjavil, da ni izključeno, da je bila bomba namenjena njemu. Atentatorji očitno niso vedeli, da on ne stanuje v Erylovi hiši. Nemci pač dobro vedo, kje stanuje Maniago. Dr. Maniago je namignil na možnost, da so atentat izvršili italijanski nacionalisti. e RIM ODBIJA AVSTRIJSKO VMEŠAVANJE. Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo sporočilo, da je zunanji minister Saragat sprejel avstrijskega poslanika Loewenthala-Chlu-meckyja. Ta je v imenu avstrijske vlade izrazil zaskrbljenost, da bo sedanji položaj na Južnem Tirolskem motil delo za za-ključitev sporazuma med Italijo in Avstrijo glede izvrševanja sporazuma De Gasperi-Gru-ber. Saragat je poslaniku odgovoril, da je italijanska vlada pripravljena nadaljevati razgovore z Avstrijo za rešitev tirolskega spora, vendar je jasno dal razumeti avstrijskemu poslaniku, da je za vse to, kar se dogaja za italijansko mejo, pristojna izključno Italija. Za razvoj na Južnem Tirolskem se čedalje bolj zanima tudi zahod-nonemški tisk. Ker je glasilo južnotirolske stranke »Dolomiten« obdolžilo policijske organe, da so zlostavljali južne Tirolce, je državni tožilec vložil tožbo proti listu. MEDNARODNA TRGOVINA i Med Titovim obiskom na Madžarskem Sestanek obeh »» dMV"« r* * llldi gospodarsko sodelovanje zbornic v Zagrebu Italijansko-jugoslovanska trgovinska zbornica v Milanu in Jugoslovansko-italijanska gospodarska zbornica v Beogradu se vsako leto sestaneta dvakrat, in sicer za časa milanskega in zagrebškega jesenskega mednarodnega velesejma. Letošnji sestanek v Zagrebu je bil prvotno določen za 19. septembra; vendar so ga zaradi zadržanosti predsednika Zvezne gospodarske zbornice Jakova Blaževiča premestili na 18. september. Neuradno se predstavniki obeh zbornic sestanejo že 17. septembra. Z italijanske strani se sestanka udeležijo: predsednik Italijansko - jugoslovanske zbornice posl. Meda, podpredsednik zbornice dr. Galassi, dr. Vatta iz Trsta kot podpredsednik zbornice in predsednik tržaške delegacije; Dušan Košuta, član izvršnega odbora Italijansko-jugoslovanske zbornice in podpredsednik tržaške delegacije, ter glavni tajnik zbornice Di Salvio, ki bo podal poročilo o italijansko - jugoslovanski izmenjavi v najnovejši fazi. V imenu Jugoslovansko - italijanske gospodarske zbornice v Beogradu bo poročal inž. Karli iz Zagreba, ker je Dušan Marič tajnik beograjske zbornice odsoten, in sicer je odpotoval na levantski sejem v Bariju. Poleg inž. Kneževiča. predsednika Jugoslovansko - italijanske zbornice in drugih članov, pričakujejo tudi udeležbo podpredsednika Rakoviča. Italijanska delegacija bo gost Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu. ITALIJANSKI STROJI ZA JUGOSLAVIJO Delniška družba Moncalvi iz Pavie bo dobavila podjetju «Ma-šinopromet« iz Titograda za 63,9 milijonov lir strojev za natovarjanje blaga. Družba Carlo Člani — Costruzioni Macchine — Fonderia v Busto Arsiziu pa bo prodala beograjski «Teking In-vest« za okrog 180 milijonov lir avtomatičnih predilnih strojev. Ob sejmu obutve v Vigevanu 84 milijard za izvoz čevljev Preteklo soboto se je začel v Vigevanu pri Milanu 28. mednarodni sejem obutve in usnja. Razstavna površina zajema 7.192 kv. metrov. Na njem sodeluje okrog 5C0 razstavljalcev, med temi je večje število tujih; 150 jih prikazuje obutev, 110 stroje za izdelovanje čevljev, 180 razne usnjene pritikline, 14 je strojarjev in 27 pa modelarjev. Sejem je odprl minister za trgovino in industrijo Medici. Pohvalil je domače industrijce, ker v sedanjem težkem gospodarskem položa' i premagujejo vse ovire, kljubujejo siloviti tuji konkurenci in postavljajo na mednarodne trge čevlje po izredno nizkih cenah, še 1961. leta so v tujini plačevali italijanske čevlje povprečno po 3.000 lir za par, a zdaj samo po 1.732 lir. Lansko leto so izvozili okoli 60 milijonov parov čevljev v vrednosti 84 milijard lir. letos naj bi izvozili celo za 100 milijard lir čevljev. Dobavljajo jih zlasti velikim industrijskim deželam, kakor na primer Združenim a-meriškim državam, (te prevza- • PRVI SPORAZUM MED VATIKANOM IN MADŽARSKO. V Budimpešti je bil v torek podpisan sporazum med Madžarsko in Vatikanom. V imenu Vatikana ga je podpisal msgr. Agostino Casaroli, ki je v zadnjem času tudi vodil pogajanja. Ta so bila deloma v Budimpešti, deloma v Vatikanu. Casaroli j a so opazili, ko je prestopil prag ameriškega poslaništva, kamor se je zatekel kardinal Mindszenty leta 1956 in tam ostal. Novi sporazum — vsaj pismeni ne — ne zadeva njegove usode. Z madžarske strani je sporazum nodpisa.l .Toszef Prant-ner, minister za verske zadeve. Čeprav so se vprašanja nanašala na povsem konkretne zadeve, kakor na vprašanja verske vzgoje, verske svobode verskim redovom, imenovanja škofov, vzgoje duhovnikov, stikov med madžarskimi škofi in Rimom, vendar ni sporazum splošne narave. Protokol ugotavlja zlasti, da sta obe strani pripravljeni še nadalje na izmenjavo misli, da bi končno prišlo do popolnega sporazuma. Po podpisu sporazuma je papež takoj imenoval pet škofov (Endre Hamvas, nadškof v Kalocsi, pomožni škof Joszef Bank — Gyor; Pal Brezanoczy, apostolski administrator nadškofije Eger; Joszef Cserhaty — škof v Melziju in Joszef Ijas, škof za Tagara-ty). Za škofa je bil ponovno imenovan Joszef Winkler, ki ga je že imenoval prejšnji papež, a ni mogel biti posvečen. • ZADNJE ZASEDANJE KONCILA. Vesoljni cerkveni zbor se je v torek, 15. septembra sestal na tretje zasedanje, ki bo zadnje. Francoski kardinal Tisserant, ki je najstarejši med kardinali ter vodi koncil, je namreč omenil, da so mnogi škofje izrazili željo, da bi se s tem zasedanjem koncil zaključil. Pozval je koncilske očete — zbralo se jih je okoli 2.500 ter okoli 40 predstavnikov drugih veroizpovedi — naj bodo pr: razpravah čim krajši, da bi se delo odvijalo hitreje. Prisotne je tudi pozval, naj bodo previdni pri dovoljevanju razgovorov in dajanju izjav. • PARLAMENTARNE VOLITVE NA ANGLEŠKEM OKTOBRA. Predsednik angleške vlade Alec Douglas Home je naznanil angleški javnosti, da bodo parlamentarne volitve 15 oktobra. Predložil je kraljici naj sedanji parlament razpusti in sicer 25. septembra. Volitve novega predsednika parlamenta bo 27. oktobra, javno zasedanje se prične 3. novembra. Število volivcev znaša 35.884.760 ter je za 495.821 višje kakor pri zadnjih volitvah leta 1959. Volitve bodo stale državo okoli 2 milijona funtov šterlingov, kar pomeni, da se stroški dvigalo od volitev do volitev (leta 1951: 1.015.000 funtov šterlingov, 1955: 1.107.000 in leta 1959: 1,304.000). Glavna volilna borba se bo odigrala med konservativci in delavsko stranko, ki zahteva podržavljanje raznih vrst industrije, medtem ko ni vloga liberalcev tako pomembna. Ti npr. zahtevajo tudi pristop Vel Britanije k Evropski gospodar ski skupnosti. • KAKŠNO OROŽJE SKRIVA SOVJETSKA ZVEZA? Na zahtevo Kitajske po reviziji meje nasproti Sovjetski zvezi — Kitajci zahtevajo Zunanjo Mon golijo in nekatere druge poprav ke meje — je Hruščov odgovoril, da bo Sovjetska zveza bra nila, če treba tudi z orožjem svoje meje. Danes razpolaga s tako učinkovitim orožjem, de lahko uniči vsakega nasprotni ka. V zunanjem svetu vojaški in jedrski strokovnjaki ugibajo na kakšno orožje je pri tem mi slil Hruščov. mejo vsako leto nekako 31 odsto italijanskega izvoza obutve), Zah. Nemčiji (31 odsto), V. Britaniji, švedski in Švici. Velik delež ima pri tem industrija v Vigevanu. Lansko leto so tamkajšnji izdelovalci čevljev prispevali k celotnemu izvozu 13,6 odsto blaga. Medtem ko je znašala vrednost vsega blaga v prvem lanskem tromesečju 33,3 milijarde lir, so tovarne v Vigevanu izvozile za 5 milijard lir obutev v 76 držav. Na letošnjem sejmu vlada posebno zanimanje za obutvene stroje, ki zavzemajo kar tretjino razstavnega prostora. V Vigevanu izdelajo skoraj 90 odsto vseh strojev za izdelovanje čevljev. Domači modelarji niso letos vnesli posebnih sprememb v o-bliko ženskih in moških .obutev. Za žensko obutev potrjujejo tako imenovano «linijo S». Sejem bo trajal do 20. septembra. Koga ne zanima sodobna elektronika Letošnji specializirani mednarodni sejem elektronike bo na Gospodarskem razstavišču od 17. do 25. oktobra. Za ta sejem se ne zanimajo morda samo poslovni ljudje, kakor industrijci, ki proizvajajo električne naprave vseh vrst, in trgovci, ki jih prodajajo, temveč vsa javnost; saj hoče vedeti, kaj je novega na tem važnem oodročiu današnje tehnike. Gospodinje bodo zanimali gotovo najrazličnejši gospodinjski električni aparati, od kuhalnikov do hladilnikov in pralnih strojev. Sejem jim bo omogočil pregled zadnjih dosežkov tudi o sodobni razsvetljavi stanovanja, ki jih je dosegkla sodobna elektronika. Koga ne bodo zanimali najnovejši radio-aparati in televizorji? izredno privlačen je vsako leto ta sejem posebno za učečo se mladino. JUGOSLOVANSKA UDELEŽBA NA GRAŠKEM VELESEJMU Tudi letošnjo udeležbo jugoslovanskih podjetij na jesenskem sejmu v Gradcu (od 25. nov. do 4. okt.) organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Računajo, da se bo sejma udeležilo okoli 40 podjetij iz Slovenije in 20 iz Hrvatske. Za trgovinsko izmenjavo ob tem sejmu je določen kontingent 10 milijonov šilingov v vsako smer. Jugoslovani bodo na tej razstavi posvetili veliko pozornost turistični propagandi. Poleg tega bosta na sejmu razstavljeni maketi pristanišč Kopra in Reke, PRipRAVE’ NA SEJEM V~ ' ‘ ‘ * INNSBRUCKU Jugosdovansko udeležbo na sejmu v Innsbrucku (od 3. do 11. oktobra) pripravlja Gospodarska zbornica Hrvatske sporazumno z Gospodarsko zbornico Slovenije. Za sejem v Innsbrucku velja kontingent, za avstrijsko jugoslovansko izmenjavo namreč, 10 milijonov šilingov v vsako smer. Italijanski protest v Bruslju Italijansko državno odvetništvo je vložilo pri sodišču Evropske gospodarske skupnosti pritožbo proti določitvi prenizke cene pomarančam in limonom za uvoz iz tretjih držav. Zaradi prenizke cene, ki jo predvideva sporazum o uvozu kmetijskih pridelkov v države EGS, iz tretjih držav ni bil dovolj zaščiten uvoz agrumov iz Italije. To je močno prizadelo južno Italijo; pridelovalci so bili prisiljeni prodajati pomaranče in limone po nizki ceni. Za vso zadevo so se zavzeli najprej gospodarski mnistri, nato pa tudi minister za zunanje zadeve Saragat Predsednik Josip Broz Tito se je mudil v spremstvu svoje soproge Jovanke, drž. tajnika za zunanje zadeve Popoviča in ideologa Rankoviča na uradnem obisku LR Madžarske od 11. do 16. septembra. Odzval se je povabilu predsedniškega sveta LR Madžarske Istvana Dobija ter prvega tajnika OK MSDP in predsednika madžarske delavske vlade Janoša Kadarja. O rezultatih teh važnih posvetovanj z madžarskimi državniki je bila objavljena skupna jugoslovansko - madžarska izjava. Ta se obširno bavi posebno z gospodarskimi vprašanji, oziroma s sodelovanjem med obema državama na gospodarskem področju. Med razgovori so ugotovili, nravi izjava, da se je gospodarsko sodelovanje zlasti lani in letos ne samo razširilo v okviru blagovne izmenjave, ampak tudi obogatilo z novimi o-blikami sodelovanja-, s tem so zajeta skoraj vsa področja gospodarske dejavnosti. Zlasti pozitivno vlogo v sedanjem razvoju je odigral jugoslovansko-madžarski odbor za gospodarsko sodelovanje, ustanovljen na podlagi sporazuma iz marca 1963. Mešani odbor je spodbudil medsebojne stike gospodarskih organizacij, drugih ustanov in strokovnjakov, kar je pripeljalo do boljšega medsebojnega spoznavanja gospodarskih možnosti obeh držav. Tako je bila ustvarjena trdna podlaga za še širše gospodarsko sodelovanje na osnovi obojestranskih koristi. e ULBRICHT SE USTAVI V BEOGRADU. Na povratku iz Bolgarije se bo predsednik Vzh. Nemčije Walter Ulbricht ustavil v Beogradu ,in sicer 19. sep- REVALUTACIJE KANADSKEGA DOLARJA NE BO. V Torontu se je tako razširil glas, da namerava vlada dvigniti vrednost kanadskega dolarja, da se je vlada čutila prisiljeno v parlamentu odiočno zanikati to vest ter naglasiti, da bo kanadski dolar ostal pri sedanjem uradnem tečaju 92,5 stotinke ameriškega doiarja. Svoj čas je bil kanadski dolar v resnici vec vreden kakor ameriški, in sicer za 2 do 6 odsto, vendar je pozneje njegova vrednost zaradi hude valutne krize padla izpod paritete. Končne« >je vlada dolo-' čila sedanji tečaj -92,5 ameriške stotinke -za kanadski dolar, vendar z dopustitvijo gibanja za 1 odsto navzgor. in navzdol. V zadnjem času se je kanadski dolar močno utrdil, in sicer zaradi dotoka ameriških turistov. na drugi strani pa tudi zaradi nakupa velikih količin kanadskega Uta s strani vzhodnoevropskih držav. TUJE VALUTE V PARIZU (v fr. fr. od banke do banke) Dolar amer. 4.898 Dolar kanad. 4,53 Funt šterding 13.61 Marka nemška 1.2315 Frank švic. 1,1330 Frank belg. 0,0931 Goldinar niz. 1,3545 Lira it. (za 10) 0,7830 Krona švedska 0.9525 Krona norv. 0,6825 Krona danska 0,7055 Eskudo port. 0,1693 Šiling avstr. 0,1895 Pezeta španska 0.0829 Pezo argent. 0.0270 Kruzejro braz. 0,0020 Drahma grška 0,1590 Dinar jugosl. 0,0055 tembra. Tu se Ulbricht sestane s predsednikom Titom. Ulbricht je vodil v Bolgarijo mnogoštevilno delegacijo, ki je v Sofiji razpravljala o poglobitvi odnosov med obema državama. Ako umrete v tujini... Na Dunaju je bil te dni nenavaden sestanek. Sestali so se namreč odposlanci velikih zahodnoevropskih pogrebnih podjetij. Radi bi ustanovili Evropsko zvezo pogrebnih podjetij. Na to misel so prišli med obiskom predstavnikov avstrijskih pogrebnih podjetij v Združenih ameriških državah že pred več leti. Pogrebna podjetja naj bi se dogovorila glede pogojev za pogreb ljudi, ki umrejo v tujini. Najprej naj bi se organizirali predstavniki podjetij v lastnih državah, nato pa bi prišlo do ustanovitve Evropske zveze. Potrebni so tudi nepopularni ukrepi Takšne naj bi zahteval gospodarski razvoj na Angleškem Angleška javnost se polagoma pripravlja na volitve. Obe stranki — pravzaprav tri stranke, tudi liberalna namreč — skrbijo za primerno propagando. Sicer je treba priznati, da so si sodbe angleškega tiska vseh strank glede gospodarskega razvoja precej podobne; ugotavljajo namreč, da se v angleškem gospodarstvu v zadnjem času pojavljajo nerazveseljiva znamenja. Gospodarstvenike vznemirjajo podatki o razvoju zunanje trgovine, ki jih je nedavno objavil Inštitut za gospodarsko in socialno raziskovanje. Angleški izvoz je bil meseca julija po januarju na naj nižji ravni. Primanjkljaj v zunanji trgovini se je kljub temu skrčil, vendar je zmanjšanje izvoza dokaz popuščanja v notranjem gospodarskem razvoju. V resnici popušča industrijska proizvodnja. Primanjkljaj v zunanji trgovini je ob koncu julija znašal 87 milijonov funtov šterlingov (152 mi- JUGOSLOVANSKE LADJE ZA SOVJETE. Lansko leto so jugoslovanski brodarji podpisali s sovjetskim zunanjetrgovinskim podjetjem «Sudimport» pogodbo, po kateri naj bi zgradili za Sovjetsko zvezo 15 linijskih ladij (po 12.000 ton nosilnosti) in prav toliko tankerjev (po 20.800 ton nosilnosti). Stroški za gradnjo teh ladij bi znašali 35 milijard dinarjev .Linijske ladje bodo zgradili v reški ladjedelnici «SpIit», sedem tankerjev v ladjedelnici «3. maj». a ostalih osem v puljski ladjedelnici «Uljanik». Prvi tanker so splavili že preteklo soboto v reški ladjedelnici «3. maj». Nazvali ga bodo «Rijeka». LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 14. septembra odplula iz Splita proti Reki, Piočam, Kazablanki in zahodnoafriškim pristaniščem. Ladja <o-mo dotaknili vprašanja giharLi cen na mednarodnem trgu, od katerega so seveda odvisne tudi cene na tržaškem trgu, pa tuli v barih in kavarnah.) DESET LET ITALIJANSKE UPRAVE. Center za gospodarski razvoj Trsta obvešča vse, ki bi radi sodelovali na razstavi «Trst 1945-1964: deset let dela», ki bo ob priliki 10-letnice italijanske uprave na Tržaškem (od 24. oktobra dalje), da poslujejo tajništvo in uradi za tehnična in organizacijska vprašanja v zvezi z razstavo v prostorih centra (Centro Sviluppo Economi-co Trieste) na Borznem trgu št. 14, vsak dan od 11. ure do 12.30 in od 17. do 18.30 (telefon 28-255 in 28-256). DVE STAVKI. V torek se je začela na Tržaškem štiridnevna stavka delavcev kamnarske stroke. Ti zahtevajo obnovitev delovne pogodbe pod ugodnejšimi pogoji, kajti prejšnja pogodba je že zapadla, a delodajalci nočejo pristati na to. Na svoji torkovi seji je nabrežinski občinski svet izrazil solidarnost s stavkajočimi kamnarji. Iz i-stega razloga je bila v sredo in četrtek vsedržavna stavka delavcev lesne stroke. Predvsem zahtevajo ti povišanje plač. ZATIRANJE JETIKE NA GORIŠKEM. Upravni odbor goričkega konzorcija za borbo proti jetičnim obolenjem je na svoj' zadnji seji ugotovil, da so lan sko leto na Goriškem znašali celotni stroški za zdravljenje ječnih nekaj čez 463 milijonov lir. UMOR V TRSTU. Pred kakimi desetimi dnevi so v revni sobici v Starem mestu z nožem umorili 43-letno Ireno Tonon por. Bearzotto. Zadali so ji 8 ubodov z nožem v prsi in tri v hrbet. Truplo so našli šele v teh dneh. Ni še znano, kdo je žensko umoril in zakaj. za dograditev ceste je potrebnih še 8 milijard lir. ŠE JE ČAS ZA VPIS V ŠOLE. Rok za vpisovanje v šole zapade 25. septembra. Slovenski starši vpisujejo otroke v slovenske šole, ki jim je bila priznana popolna enakopravnost. SLOVENSKI OKTET nastopi v nedeljo, 20. septembra, ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici. Koncert bo obsegal polifonično plasbo, slovenske narodne in umetne pesmi, pa tudi pesmi drugih narodov. NI DENARJA ZA AVTOCESTO. Dela za zgraditev nove avtoceste iz Trsta v Benetke in odcepa do Vidma so ustavljena, ker primanjkuje denarnih sredstev. Država je doslej prispevala za cesto že 4 milijarde lir, a IV A S E SOŽALJE INŽ. EVGEN MIKLAVČIČ. Te dni je v Piranu umrl v 65 letu starosti inž. Evgen Miklavčič, u-pckojeni profesor piranske pomorske šole. Rajni je bil rojen v Rojanu (v Trstu). Absolviral je najprej srednjo strojno šolo, nato še strojno višjo šolo v Grcttenhofu v Nemčiji, kjer je dosegel diplomo strojnega inženirja. Med zadnjo vojno je mnogo trpel; pridružil se je osvobodilnemu gibanju ter je bil interniran v Dachauu. Od leta 1952 do 1962 si je z vso vnemo prizadeval, da bi. čimbolj dvignil strokovno izobrazbo dijakov na pomorski šoli v -Piranu. PRI NAS SO UMRLI: 72-letni upokojenec Emilij Ladovani (bil je uslužben pri mestnem podjetju Acegat), oče Pina Ladova-nija. nameščenca pri tiskarni Založništva tržaškega tiska, 84-letna Danica Eres vd. Merlak, 73-letna Ivanka Koblar por. škr-janc, 75-letna Frančiška Zlobec por. Prelc, 77-letni Anton Fuk, 76-letni Josip čač: v Barkovljah Ivan Knez; na Proseku 67-Ietni Ivan Pirjavec; v Boljuncu 49-letni Josin Maver; v Nabrežini 59-letni Franc Fertot (Jakopov); v Gorici 70-letni Albert Selič in v Rablju 55-letni delavec Foc-cardi Radames (pri nesreči na delu). Dr. de Rinaldini za odnose med Slovenci in Italijani na novi osnovi Zadnja seja nabrežinsko - devinskega občinskega sveta je sprožila zanimivo razpravo, v katero je poleg dr. škerka posegel tudi predstavnik krščan-sko-demokratske stranke dr. de Rinaldini, ki je hkrati predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na dnevnem redu je bila protestna resolucija, ker ni slovenskim svetovalcem v deželnem svetu dovoljeno govoriti v slovenskem jeziku. To vprašanje je bilo na dnevnem redu že prejšnje seje, vendar je bilo odloženo na željo dr. de Rinaldinija, ker je bil kot predsednik deželnega sveta zadržan. Dr. škerk je izrazil svoje začudenje, da je bilo slovenskim svetovalcem v deželnem svetu onemogočeno govoriti v lastnem jeziku. Slovenci srno avtohtno prebivalstvo v srcu Evrope, ki bi v XX. stoletju vendar moralo imeti pravico, da tudi v javnosti nastopa v svojem jeziku. To vprašanje je treba rešiti, in to v duhu medsebojnega sodelovanja in snoštovania. Dr. de Rinaldini je pripomnil, da govori kot občinski svetovalec, torej ne kot predsednik deželnega sveta; sicer ni mogoče človeške osebnosti razklati na dvoje. S strani krščanskih demokratov ni nobenega predsodka glede pravic slovenske manjšine: oni so pripravljeni na razpravo, ki naj razčisti ta vprašanja. Vprašanje narodnih manjšin bo treba reševati v širšem političnem okviru in duhu. Na prednim strankam je treba priznati, da so ta vprašanja že razčistila. Do takšnega stališča se je treba priboriti in jih rešiti v širšem evropskem duhu. Konkretna vprašanja se bodo v tej zvezi lahko rešila z osebnimi stiki, in to prej kot z užaljenostjo ali ostrimi besedami. V mirnem razgovoru med predstavniki slovenskega prebivalstva in večinskih strank, v medsebojnih stikih in odnosih se dajo rešiti mnoga vprašanja. O-menjene resolucije naj bi ne postavili na glasovanje, ker se dajo z medsebojnim razumevanjem premagati nasprotja in rešiti zadevna vprašanja. Težave, ki nastopajo z raznih strani je treba premostiti. Predvsem je treba spoštovati človeško osebnost; jezik je del bogastva človeške osebnosti. Sporna vprašanja je treba rešiti v duhu dobrega sožitja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Zaradi te važne izjave dr. de Rinaldinija-je-dr. škerk predlagal, naj se resolucija ne da na glastiVanje. Dčdai 'je, da bo slovensko prebivalstvo lahko pozneje sodilo, ali so bile dane obljube tudi izpolnjene. «RDEČI PAS» HOČEJO RAZTRGATI. Tudi v manjših občinah bo odslej veljal proporcionalni sistem _ pri delitvi glasov, in sicer tudi za bližnje upravne volitve. To priložnost je no mnenju katoliškega lista ‘«Vita nuova» treba izkoristiti za to, da bi pretrgali «rdeči pas» občin okoli Trsta (Nabrežine, Zgonika, Repentabra, Doline in Milj; razen Milj gre za sloven-ske občine). Da je treba razbiti «rdeči pas» je izjavil pokrajinski tajnik krščanske demokrat- OBZORJU u ske stranke dr. Botteri .Poskusiti je treba Zlasti v Nabrežini, kjer niso komunisti dovolj močni ter se v občinskem svetu morajo oslanjati na svetovalce drugih slovenskih skupin. Komunisti lahko no mnenju lista utrjujejo svoje postojanke med Slovenci, ker postavljajo za Slovence nacionalistične zahteve. Krščanski demokrati naj bi skušali najti osnovo za sodelovanje z demokratičnimi slovenskimi skupinami, da bi lahko v nabrežinskem občinskem svetu dobili večino proti komunistom. Ker se iz vrst krščanskih demokratov pogosto čuje na račun komunistov očitek, da izkoriščajo boj Slovencev za priznanje narodnostnih pravic v svoje strankarske namene in ker «Vi-ta nuova» priporoča, da je treba tudi Slovence pridobiti za sodelovanje z vlado, bi radi za to akcijo dali kršč. demokratom recept, ki je sicer zelo preprost: Komunistom boste izbili «na-cionalistično* orožje iz rok, ako izpolnite zahteve Slovencev po enakopravnosti! Kdor ima o-blast — in krščanski demokrati jo imajo — lahko to stori brez obotavljanja. Longo o tržaškem vprašanje in sožitju s katoličani Na politični tribuni, ki jo je pretekli četrtek priredila Italijanska televizija v Rimu v prisotnosti predstavnikov tiska, je nastopil novi glavni tajnik Italijanske komunistične stranke Luigi Longo, V glavnem je ta naglasil, da bo stranka še nadalje hodila po poti, ki jo je začrtal rajni Togliatti. Pri vsem tem so zanimive nekatere podrobnosti iz njegovih izjav. Na vprašanje nekega časnikarja je povedal govornik tudi svoje mnenje glede londonske spomenice, s katero je bilo rešeno tržaško vprašanje. O gledišču svoje stranke nasproti socialistom je Longo dejal, da važne skupne koristi še vedno vežejo komuniste in socialiste, toda ti so se odpovedali socialistični politiki. Komunistična stranka ne postavlja zdaj vprašanja sodelovanja v vladi, vendar je nujno potrebno, «da se preneha o-mejevanje na levo, hkrati pa tudi vsaka oblika antikomuniz-ma», «Obračamo se na krščanske ljudske množice ter jih pozivamo, naj prestopijo absurdne pregraje, ki so jih doslej ločile od komunističnih delavcev.* Naglasil je, da je boj proti klerikalizmu danes že odveč in da je zgrešeno smatrati vero za o-rodje, ki ga uporabljajo konservativni razredi. Iz iskrenega verskega prepričanja lahko vzniknejo dragoceni prispevki za boj proti tlačenju s strani konservativne družbe, za mir in proti vojni nevarnosti. Dopisnik tržaškega «Piccola» je Longu nostavil vprašanje, kaj sodi komunistična stranka o londonski spomenici glede na nedavno izjavo predsednika Tita, «da bo spomenica dovedla do dokončne priključitve tako imenovane cone B z jugoslovanske strani.* Longo je odgovoril, da je londonska spomenica nedvomno rešila hude in nevarne spore med Italijo in Jugoslavijo. Ko se časnikar ni zadovoljil s tem odgovorom, je Longo še dodal, da to vprašanje še ni bilo predloženo v razpravo rimskemu parlamentu. Postavi naj I Slovensko gospodarsko: združenje Pobrigajte se pravočasno za davke? Dne 20. t.m. zapade rok za prijavo sprememb dohodkov, ki so podvrženi občinskim davkom. Do zgornjega datuma lahko davčni zavezanci zahtevajo popravek odmerjenih davkov. Morebitni popravki, ki jih izposluje davčni zavezanec, bodo i-meli učinek v letu 1965. Ako so davčni zavezanci že redno vpisani v davčne sezname ter ni glede njihovih dohodkov, podvrženim davkom, nastala nobena sprememba, jim ni treba izvršiti nove prijave ZA DAVČNE OLAJŠAVE OBRTNIKOM Parlamentarec Merenda je predložil predsedniku ministrskega sveta in ministrom za delo, socialno skrbstvo, trgovino in industrijo vprašanje, kaj nameravajo ukreniti, da se o-lajša davčno breme obrtnikom. V zadnjih treh letih so se namreč stroški za bolniško zavarovanje povečali že za 60 odsto in obrtniki morajo kriti to razliko iz lastnega žepa. To je privedlo tudi do neuravnovesja v obrtniški blagajni za bolniško zavarovanje. Novi protesti proti naftovodu še vedno tram. raznrava. od kod naj bi speljali naftovod s severnega Jadrana na Bavarsko. Da bi bilo izhodišče naftovoda ob izlivu Soče (Punta Sdobba) v bližini Gradeža, se ostro upirajo turistične ustanove vse dežele Furlanija — Julijska krajina, v prvi vrsti občina Gradež. Tamkajšnji gostinci so strogo prepričani, da bi naftovod umazal morje in s tem povzročil neprecenljivo škodo gostinskim obratom od Gradeža do Ligna-na (vštevši kraje Bibione, Cacr-le in Jesolo). Pred dnevi so se na sedežu turistične ustanove v Gradež u sestali predstavniki vseh turističnih ustanov, združenj gostincev in poslovnih ljudi, katerih dejavnost je tesno povezana s turizmom, ter predstavniki odbora za gospodarsko zaščito Gradeža. Navzoč je bil tudi župan tega mesteca. Po skrbni proučitvi nastalega položaja so sklenili, da v smislu zadevnega zakona odločno nastopijo proti speljavi naftovoda od izliva Soče. V tem smislu bodo tudi vložili priziv na državni svet. Po njihovem mnenju, bi morali izhodišče naftovoda postavili v Miljsk&m zalivu, in sicer v petrolejskem pristanišču v Zavljah. Za to rešitev se potegujejo tudi predstavniki združenja tržaških gostincev in prof: Mosetti iz tukajšnjega talaso-grafskega urada. Slednji je celo predlagal, naj bi naftovod speljali najprej pod morjem od Žavelj do izliva Soče, kjer bi namestili tudi skladiščne rezervoarje, od tod pa bi se nadaljeval čez Furlanijo proti Bavarski. Pojavilo se je že več zagovornikov tega predloga in po vsej verjetnosti prispe že v kratkem v Trst posebna tehnična komisija, ki bo na licu mesta ugotovila, ali je predlog res izvedljiv. ga prevladujoča večinska stranka. Tedaj bo mogoče dati oceno o tem vprašanju. Minula je glavna letna sezona in z njo tudi vrvež in gneča vsepovsod Tu so prijetni topli jesenski dnevi in v okolici jezera je nešteto prijetnih mirnih kotičkov za počivanje in občudovanje. Venec Julijskih Alp se zrcali v mirni gladini modrega jezera, oko pa vam izbira čudovite motive na obronkih in težko je reči, kateri je lepši; kajti vsak je po svoje slikovit in privlačen. Travniki, gozdovi in pobočja se prelivajo v lepih jesenskih barvah, ki kar tekmujejo in izvabljajo poglede, ki so nepozabni. Sprehodi po okolici hotelov in jezera, obisk po kmečkih vaseh vas zaposlijo, da vam je vsak dan prekratek. Za navdušene planince je o-bisk vrhov v Julijcih v tem času, ko so čisti, kot bi bili izklesani včeraj, vsekakor velika privlačnost. Tudi tistim, katerim se mudi in si hočejo Bohinj o-gleda-ti samo mimogrede, je na razpolago novozgrajena žičnica na VOGEL, od koder gledamo na Bohinj kot na pravljično deželo; na enem koncu mogočni slap Savice, ki grmi v dolino, na drugem starodavna cerkvica sv. Janeza s svojim simboličnim mostom, po dolini pa vsaka po svoje stisnjene tičijo bohinjske vasi. Pogled vam bo obstal na mogočnem Triglavu in še si boste zaželeli pogledov z Vogla in mimogrede bo vaša Bohinj v prijetni jeseni in čudoviti zimi odločitev, da ostanete v Bohi- [ lu, ki bo v nedeljo, 20. septem-nju le kakšen dan, samovoljno bra. odpovedala, saj se boste prepri- Za informacije navajamo še čali, da si vseh teh lepot ne nekaj hotelskih cen: v hotelih morete ogledati tako hitro. Jezero, Bellevue,, Pod Voglom Prijeten počitek in domača postrežba v enem izmed bohinjskih hotelov vam bosta prav gotovo za nekaj dni zamenjala dom in zadovoljni boste, ker boste našli v Bohinju vse tisto, kar v mestnem vrvežu zaman iščete. Pridite v Bohinj jn ne bo vam žal, da ste vaše počitnice preživeli v Bohinju, v jesenskem okolju. Svojo privlačnost ima v Bohinju tudi edistvena prireditev, katero so naši domači planšarji in planšarice ter sirarji krstili za KRAVJI BAL. Desettisoč obiskovalcev se vsako jesen zbere v romantično divjem Ukancu preko Savice pod stenami Pršivca in ocenjujejo trud planšarjev in sirarjev, ko okušajo povsod poznani bohinjski sir, in ostale domače posebnosti. Za veselo razpoloženje pa bodo skrbeli Veseli Planšarji, kateri nas večkrat pozdravljajo s svojimi veselimi melodijami preko radia. Nasvidenje na Kravjem ba- FOGLED NA BOHINJSKO JEZERO — V OSPREDJU ZNAMENITA CERKVICA SV. JANEZA Zlatorog, Mladinski dom, črna prst in Planinski dom na Voglu, stane penzion 1.800 do 2.800 di narjev na osebo; same sobe pa 700 do 1.000 dinarjev. Na razpolago pa je dosti zasebnih sob za 350 do 550 din na osebo. Nič manj ni Bohinj privlačen pozimi Nekoč v pradavnini je ledenik meter za metrom oblikoval je zero, ki ga danes imenujemo Bohinjsko jezero (523 m). S svojimi prirodnimi lepotami je Bohinj zelo poznan kot letno alpsko letovišče. Za ljubitelje zimskega športa in visokogorskega smučanja pa ie čudovit tudi pozimi, saj je možno smučati od decembra do maja. Smučišča pa so na izbiro za vse kategorije smučarjev. Nad Bistrico je urejena umetna sankaška proga, kjer prirejajo mednarodna tekmovanja. Poleg nej teče izpod K oble tekmovalna smučarska proga za mednarodna tekmovanja. Za dobro počutje smučarjev in sankačev na progi Belvedere nudi vse usluge Dom Janeza Mencingerja. Avtobus vas z železniške postaje Bohinjska Bistrica (6 km) pripelje v idilično zimsko okolje Bohinjskega jezera, kjer stoje tudi vsi dobro poznani hoteli: JEZERO (45 postelj), BELLEVUE (55), s smučišči v Suhi in smučarsko vlečnico, DOM STANETA ŽAGARJA (150), preko mosta v Stari Fužini gostinsko podjetje STARA FUŽINA (24) s smučišči v Rudniku. Dalje ob jezeru hotel POD VOGLOM (104), MLADINSKI DOM (56) s smučarsko vlečnico pri Domu in na kraju jezera hotel «ZLA-TOROG* (120), izhodišče za Vogel. Po vaseh v Bohinju je nekaj dobrih gostiln, kjer se do- bijo vsa domača jedila, kot pri «Mihovcu», «Zvanu», «Pristav-cu» in «črni prsti» v Bohinjski Bistrici. V neposredni bližini hotela «Zlatorog» je spodnja postaja žičnice na Vogel. p0 šestminutni vožnji z moderno gondolsko žičnico se pripeljete na Rjavo skalo (1532 m) v podnožje Vogla, Tu stojita dve planinski koči: «Burja» in «Murka* s 60 ležišči in urejeno restavracijo s 120 sedeži, odprti vse leto. U-prava koč se nahaja v hotelu «Zlatorog», kjer vam dajo vse informacije. Za zimsko sezono 1965-66 bo dograjen nov hotel takoj poleg zgornje postaje žičnice GOO postelj), odkoder je čudovit pogled na bohinjsko kotlino in Julijske Alpe vse tja do Karavank in Kamniških Alp. Na idealna smučišča Vogla sta od zgornje postaje gondolske žičnice speljani sedežnica in vlečnica na višino 1923 metrov. Smučarski učitelji in ostali smučarski rekviziti so gostom na razpolago v planinskih domovih. Z Vogla se lahko odpeljete na visokogorsko smučanje proti Siji, Suhi, Planini na spodnjem Voglu, Globokem, Podrti gori in Komni. Področje Komne s svojimi domovi DOM NA KOMNI 1520 m (100 postelj) in KOČA POD BOGATINOM (54 post.) nudita smučarjem vse u-godje. Smučarski izleti proti Govnjaču, na Bogatina, Kanže-vico, Kal, in daljše ture na Vogel in proti dolini Triglavskih jezer .nudijo smučarjem nepozabna doživetja. Dolina Triglavskih jezer je nacionalni park z brezštevilnimi smučišči, V Koči pri Triglavskih jezerih (1683 m) bodo turisti in smučarji vedno našli dovolj topline in domačnosti. Izleti na Pršivec, Pre-hodavce, čez Hribarice na Ka-njevec ali na Velo polje. Na Ve-lem polju stoji VODNIKOV DOM 53 ležišči, prijetno zatočišče smučarjev - planincev. V okolici so visokogorska smučišča in možnosti za smuške ture do Doma na Kredarici (2515 m) skozi Bohinjska vratca vi Krmo in Mojstrano ali na Konj-ščico in dalje na planino Uskovnico, ki ležita severno nad Srednjo vasjo. Na Uskovnici je planinska koča, od koder se lahko odpravite na lepe izlete proti Vojam, Rudnemu polju in Go-riljeku s šport hotelom na Pokljuki. Iz doline je do KOMNE tri ure hoda (za prtljago vozi tovorna žičnica), do koče pri Triglavskih jezerih 5 ur, do Vodnikove koče 6 ur, do Uskovnice pa 2 uri. INFORMACIJE POSREDUJEJO Vse informacije o kočah posredujeta Planinsko društvo v Ljubljani Matici in Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju. Turistično društvo Bohinj, pošta Stara Fužina pa daje vse informacije o zasebnih sobah v okolici jezera, sprejema in potrjuje predprijave in opravlja prijavno ter odjavno službo. Opravlja tudi menjavo tujih valut. Informacije za Litostrojsko kočo na Sorški planini (1300 m), kjer je dosti lepih smučišč pa posreduje Planinsko društvo Litostroj Ljubljana. Gospodarsko upravno središče Bohinja je Bohinjska Bistrica z železniško postajo na odse- ku Jesenice - Bled - Gorica - Sežana. Pridite v Bohinj in navdušeni boste nad vašo odločitvijo, da preživite nekaj dni v idiličnem zimskem kraju. GENE V BOHINJSKIH HOTELIH V ZIMSKI SEZONI Navajamo cene hotelov v Bohinju v zimski sezoni. Prva cena, ki jo navajamo velja za prenočišča v enoposteljni sobi, druga za enoposteljno sobo s penzionom — hrano in prenočiščem: HOTEL «JEZERO* in «BELLE VUE» od 20. 12. do 6. 1. in od 7. 1. do 31. 1. 700-1000, 1800 do 2300: od 1. 2. do 15. 4. 800-1300, 2200-2600: «POD VOGLOM* od 1. 11. do 24. 12. 800-1000, 1950 do 2150, od 25. 12. do 10. 1. in od 1. 2. do 25. 3. 900-1150, 2200-2600, od 11. 1. do 31. 1. in od 16. 3. do 15. 4 . 700-900, 1800-2000; «ZLA-TOROG* od 1. 12. do 19. 12. in od 16. 4. do 1. 5. 800-1200, 1800 do 2200, od 7. 1. do 31. 1. 900 do 1400, 2000-2400, od 20. 12. do 6. 1. in od 1. 2. do 15. 4. 1300-1800, od2400-2800; »KOČA NA VOGLU* od 1. 12. do 19. 12. in od 16. 4. do 1. 5. 600, 1800, od 7. 1. do 31. 1. 800, 2200, od 20. 12. do 6. 1. in Od 1. 2. do 15. 4. 1000, 2500; ;«ČRNA PRST* (v Bohinjski Bistrici) od 20. 12. do 6. 1. in od- 16. 3. do 15. 4. 700-1000, 1600-2000, in od 1. 2. do 15. 3. 800-1000 . 2000-2400. , SiiT * •^ SMUČIŠČA NA VOGLU S POGLEDOM NA TRIGLAV kultura in življenje Laskava kritika o nastopu Dubravke Tomšič Poročali smo že o drugem ljudskem koncertu v tržaškem gledališču, na katerem je nastopila priznana slovenska pianistka Dubravka Tomšič. Orkester je vcdil norveški dirigent Per Dreyer. Zanimivo je, da se je tokrat nabralo v Verdijevem gledališču toliko občinstva, da so bila vsa mesta razprodana, kar se ne dogojo pogostoma. Tržaški «Piccolo» je laskavo o-cenil nastop Tomšičeve: Dubravka Tomšič je pri izvajanju skladb Čajkovskega, Musorgskega in Sibeliusa dosegla izredno umetniško raven. Občinstvo je bilo še posebno navdušeno nad dejstvom, da se ni Tomšičeva predala razneženosti sentimentalnih odtenkov v partiturah, kot se po navadi dogaja pri posredovanju tovrstnih skladb, ampak jih je znala mojstrsko povesti na jasno in povsem uravnovešeno interpretativnost. Občinstvo ji je dolgo ploskalo in s tem le potrdilo njen sloves. Dubravka Tomšič se je namreč že izvrstno uveljavila v številnih ameriških, angleških in ruskih gledališčih. Velik uspeh «Scale» v Moskvi Milanska tScala* je na enomesečni turneji v Moskvi. Gre za približno 400 oseb, pevcev, glasbenikov, tehnikov in pomožnega osebja. S seboj so pripeljali prtljago kar v 22 železniških vagonih. Nastanjeni so v Hotelu Moskva. Vstopnice za predstave je menda zaprosilo več milijonov Moskovčanov. Občinstvo napolni dvorano gledališča tudi med vajami, tako da imajo milanski umetniki pravzaprav vsak dan dve ali celo tri predstave. Na koledarju je uprava «Scale» morala črtati tudi tistih nekaj dni počitka, katere je bila določila pred odhodom iz Milana, pa še tako ji ne bo uspelo zadovoljiti navdušenih ljubiteljev opere v Moskvi. Sam predsednik Hruščov, ki je prisostvoval izvedbi Turandota, je duhovito dejal predstavnikom «Sca-le», da bi bili morali pripeljati s seboj deset orkestrov, sedem pevskih zborov in dvatisoč pevcev ... Milanska «Sca!a» ostane v sovjetski prestolnici do konca septembra. Njeni člani so navdušeni nad gostoljubnostjo, prisrčnostjo in olikanim vedenjem Moskovčanov. lltM iiioV/e in v planhie! GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL KRIM BICD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! - Iro Girica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Obiščite CASINO VILLA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. 0 ROULETTE 0 BACCARA Hotel «SL0N LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA 1* I fcasf-rri Internacionalna restavracija - narodne specialitete - Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavarna z glasbo, klubski prostori In slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! «KONVENT» je odprt skozi celo leto. Hotel „CELEIA"-Celj( Dobrodošli v našem modernem hotelu! Sodobna oprema sob — Prvovrstna kuhinja — Nizke cene — Prijetno razvedrilo — Velik parkirni prostor. BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, Izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni In zimski športi, lov, ribolov. • Prometne zveze ugodne 0 RIM Slovenski HOTEL «BLED» ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. TRZNI PREGLED Italijanski trg J pšenica 7000—7350, dobra mer-1 kanti! p fifiSfl—fiftftfl mArlranfilo Italijanski trg z žitaricami je precej živahen. Mehka in trda pšenica se dobro prodajata, medtem ko so se kupčije s prvo letošnjo koruzo začele slabo; boljše se prodaja uvožena koruza. Nasprotno pa se prve po šiljke letošnjega riža prodajajo po ugodnih cenah. Na zelenjavnem trgu so se cene zelenjavi nekoliko zvišale, medtem ko se sadje, razen limon, prodaja poceni. Kupčije z govejo živino so dobre ,najboljše se prodaja klavna živina. Trg s prašiči je spet oživel, kajti slinavka se ne širi več. Zelo dobro se prodaja perutnina in tudi jajca so v tem času precej draga. Dvignile so se cene maslu in siru. Kupčije z vinom so vedno slabe in tudi boliše vrste vina popuščajo na ceni. Oljčni trg ie zmeren, največ povpraševanja vlada za semensko jedilno olje. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 25—80, delicious 80 do 140, hruške 20—90, bele breskve 130—270, rumene 110—250, grozdje 110—180, fige 40—100. limone 95—140; suh česen 120 do 200, pesa 30—50, korenje 50 do 80, zelje 40—70. čebula 30 do 50, gobe 1000—2000, svež fižol 40—180, fižol boby 80—140, cikorija 40—100, solata 70—120, melanzane 30—70, krompir 42 do 55, rumena paprika 40—90, zelena 35—60. paradižniki 30—70, zelena 60—120, bučice 30—70 lir za kg. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača kantile 6650—6850, merkantile 6450—6600, fina trda domača plenica 9100—9500, merkantile 8600—8800, Manitoba 10—10.100, fina domača koruza 6150—6250, uvožena koruza 4500—4600; ne-oluščen riž Arborio 8700—9500, Vialone 10—11.000, Camaroli 8700—9000, Vercelli 8800—9000, R.B. 9300—10.100, Rizzotto 9600 do 10.600, Maratelli 9700—10.600: oluščen riž Arborio 15.900—16 tisoč 200, Vialone 18.500—20.500, Camaroli 17.600—18.700. Vercelli 18.900—19.200, R.B. 16.400 do 16.800, Rizzotto 17-17.600; uvožen ječmen 4800—4950, domač oves 4600—5400, uvožen oves 4800—4900, domača rž 5600 do 5800, uvoženo proso 4450—4550: pšenična moka tipa «00» 10.100 do 11.400, tipa «0» 9600—9700, tipa «1» 9100—9300, koruzna moka 5900—6000 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 980 do 990, uvoženo maslo 950—960, lombardsko maslo 940—950, e-milijsko 930—940; sir grana pro-izv. 1961 1230—1270. nroizv. 1962 1150—1200, proizv. 1953 1050 do 1080, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 750-^735, uležan (od 30 do 60 dni) 720—760, sbrinz svež 690—720, uležan 780—800, Em-menthal svež 760—790, uležan 860—900, orig. švicarski Emmen-thal 970—1020, avstrijski 780— 810, francoski 780—820, provolo-ne svež 610—630, uležan 770—780 italico svež 550—60°. uležan 670 do 720, crescenza svež 460—490. uležan 670—710, gorgonzola svež 460—480, uležan 690—720, taleg-gio svež 470—500, uležan 650 do 680 lir za kg. OLJE FLORENCA. Oljčno olje extra 750—690 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 630—690, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 580—610, olje s 4 odsto kisline 520—550, retifici-rano oljčno olje 580—585, semensko jedilno olje I. 342—347, olje :z zemeljskih lešnikov 375 do 380 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 630—710 lir za stop/stot, Barbera 12-13 stop. 910—990, Oltrepo pavese 8-9 stop. 600—670, mantovans'- > rdeče 8 do 9 stop. 610—670, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 710—790, Soave belo 9-11 stop. 740—830, Raboso 9-10 ston 685—735, Merlot 10-12 stop. 705—305, Reggia-no 9-10 stop. 670—720, moden-sko vino 10-11 stop. 670—790, belo vino iz Romagne 9-10 ston. 580—610, rdeče 9-10 stop. 600 do 630, toskanski Chianti 12-13 stopinj 455—495. navadna toskanska vina 8-10stop. 580—690. Are-tino belo 8-10 stop 570—670, belo vino iz Mark 9-10 ston. 630 do 650. rdeče 9-10 ston. 630 do 670, belo vino iz Sardinije 10 5 do 11.5 stop. 605—615, rdeče 12 do 13 stop. 715—795 lir za stop. stot. ŽIVINA ZA RETO IN KLAVNA ŽIVINA VTCENZA. živina za zakol: teleta 660—700 li'- za ke, neod-s ta vi jena teleta «00—640, junci I. 440—460 IT "30—400, biki I. 460—480, TT voli I. &tMl KMEČKE ZVEZE Zdrava in pokvarjena vinska posoda Kako jo očisti umni kletar Na mednarodnih trgih s surovinami so pretekli teden za beležili napredek cina, svinca, cinka, jute in kave. Tečaj je nazadoval bakru, volni, kaJ'avu, sladkorju, pšenici in koruzi da-čim se ni spremenil antimonu, litemu železu in živemu srebrn. KOVINE Cena bakru je na londonski kovinski borzi rahlo nazadovala. Po dvomesečni stavki v e-nem najvažnejših ameriških rudnikhv se je položaj uravnovesil. Na trgu je spet živahno in pričakujejo, da cena tej kovini še bolj popusti. Britanska poraba bakra se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta po večala za 17 odsto v primerjavi z istim obdobjem lani. Ne izključujejo, da se bo cena čilskemu bakru v kratkem dvignila. V tej državi nameravajo po večati proizvodnjo rdeče kovine in že konec tega leta bo menda dosegla milijon ton, do-čim je lansko leto znašala 662 tisoč 500 ton. Tečaj dnu je tako v Londonu kakor v Singa-puru narasel, ker te kovine primanjkuje. Ameriška General Services Administration ne bo spremenila svojega prodajnega programa, ampak bo ta obveljal do 31. marca prihodnjega leta. VALUTE V MIIANU 8.9.64 15.9.64 Amer dolar 623.75 623,75 Kana dolar 575,— 575,— Nem marka 156,80 156,80 Francoski fr. 127.20 127,30 švicarski fr. 144.30 144,30 Avstrijski šil. 24.14 24,17 Avstral funt 1378,— 1376,50 Egipt, funt 798.— 798,— Funt št pap 1734.— 1734,— Funt št. zlat 6250,— 6225,— Napoleon 5975.— 5925,— Zlato (gram) 718.— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 69-71 debeli 62-65 BANKOVCI V CURIHU 15. septembra 1964 ZDA 1 dolar 4,29 Anglija (1 funt št.) 11.95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 Ur) 0,6380 Avstrija <100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr ) 9,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija <100 d fr.) 8.55 švedska < 100 kr ) 83,00 Nizozemska (100 goid.) 118,30 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina <100 pezov) 2.10 Egipt (1 eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av funt) 9,4750 Indonezija namerava do 1970. leta podvojiti letno proizvodnjo. Tečaj cinka se je na londonskem trgu dvignil. Nekateri proizvajalci bodo kljub temu še naprej prodajali cink po 110 funtov šterlingov za tono. Ameriška proizvodnja je v prvih osmih mesecih tekočega leta dosegla 688.164 ton; zaloge pa so konec avgusta znašale 20.501 tono. Britanska poraba cinka je od januarja do konca julija letos napredovala za 14 odsto v primerjavi z istim časom preteklega leta. VLAKNA Na avstralskih dražbah se oddajanje volne odvija zadovoljivo. Na londonskih dražbah so zabeležili 25 do 5 odstotno zvišanje tečajev, kar pa ni imelo posledic na terminskih trgih, vštevši newyorškega. Računajo, da bo znašal novozelandski pridelek volne v sezoni 1964 do 1965 okrog 625 milijonov funtov, kar predstavlja 1,5 odsto več kakor v minuli sezoni. ŽIVILA Tečaj sladkorju je tako na londonski kot na newyorški borzi nazadoval. Napovedujejo, da bo letošnji svetovni pridelek znašal okoli 60 milijonov ton, kar bi pomenilo 6 milijonov ton več kot lani. Italija je kupila v tujini 500 ton finega belega sladkorja po 33,75 funta šterlinga za tono in 750 ton sladkorja v zrnih po 30,50 funta šterlinga za tono proti izročitvi do konca leta. Razen tega namerava kupiti še 55.000 ton surovega sladkorja po 29,59 do 30,50 funta šterlinga za metrično tono cif free out proti izročitvi do 31. decembra. Cena kakavu je rahlo popustila, v Gani bodo v tej sezoni pridelali okrog 350.000 ton kakava, kar pomeni nekaj manj kot v minuli sezoni. Brazilija je oospe-šila prodajo v tujino. Menijo, da je dosedaj razpečala okrog 750.000 vreč. Tečaj kavi je malenkostno narasel. Na vseh trgih je zavladalo mrtvilo: ponudba je slabotna, a povpraševanja skoraj ni. To vpliva tudi na italijanski trg. ŽITARICE Cena pšenid je še kar trdna. To pripisujejo razmeroma u-godnim kupčijam z industrijskimi obrati, zlasti ameriškimi. Sicer na trgih ni posebno živahno. Tečaj koruzi je rahlo napredoval. 470—490. It -400—420. n. nad 150 kg tff do 150 ks težk’ 120 kg 3F0—370 neodstavljena '°0 krave I. °60, rrašiči "in_360 120 " 360. 100 do ti vina za rejo: teletg 900 do MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot doL za 56 funtov • • 1.934 143 Va 122 Ve 8.9.64 143‘A 134Va 153.64 147 Va 125 Va NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . * , 44,— 46.50 49,— Cin (stot dol. za funt) .... 171.75 17950 179,— Svinec (stot. dol. za funt) . . . 14.— 14,— 14,— Cink (stot. dol za funt) .... 14.75 14.75 14,75 Aluminij (stot dol. za funt) . . . , 24.— 24,— 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . * * 79.— 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . 44.— 44 — 45,75 Lito železo (stot. dol. za funt) . 6350 63.50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 310 — 310.— 335,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 3255 32.75 32,70 Volna (stot. dol. za funt) . 169.5 171,05 17359 Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 44 V? 44-Ve 44 Vt Kakao (stot dol. za funt) . . 23 Ve 23 V, 23 V« Sladkor (stot. dol. za funt) . . • • 3.92 3.71 3,69 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . , 370,— 377.— 400,— Cin (funt šter za d. tono) . . 1346,— 1399,— 1395,— Cink (funt šter. za d. tono) . . 114 y2 118,— 124,- Svinec (funt šter. za d. tono) . 106 Va 107 Ve 110V« Kavčuk (penijev za funt) . . . . . 19 20 Ve 20 Vt SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 3224.— 3248,— 3288,— 1000, 6-12 mesecev stara 500 do 590. voli 450—470, krave 220 do 260 000 lir glava, neodstavlieni nrašiči 380—400 suhi prašiči 30 do 50 kg 360—380 lir za kg. KRMA MANTOVA. Seno maiskega reza 2400—9e00 lir za stot, I. reza 2300—2500 detelin 2100—2200, slama v balah 1100—1200. sestavljena krma za krave mlekarice 5800—6100. krma za oraši-če 6100—6400 koruzne krmne pogače 5300—5400. mera če iz nese 5000—5200, koncentrirana krma za govein živino 6300—6600, za nrašiče 9200—9400 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MTLAN. živi piščanci 420—430, uvoženi niščanci 500—600 zaklane kokoši 550—620, žive domače kokoši 750—760. zaklane domače kokoši 1000—1100. uvožene zmrznjene kokoši 450—500, zaklane negatke 900—1100, zaklani golobi 1900—1300, uvožene pure 450—650, uvoženi purani 400—650, žive domače gosi 550 do 560; zaklane 650—750. uvožene gosi 380—400, zaklani zaiti s kožo 650—7C0. brez kože 750 do 820. uvoženi zaici 690—750; rerutnjna za rejo; male gosi 400 do 450 lir za kos, račice 1400— 1700, mali purani 1300—1600 lir za kos. Sveža domača jajca po 28 m—31.50 lir za jajce. KAVA MTLAN. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. IBC 1280 do 1300. Santos extra 1500—1520, Santos Fanev 1530—1550, Per-nambuco 1390—1400. Ekvador extra suo 1416—1430, Venezuela 1480—1510. Peru naravna 1410 do 1450. Guatemala 1510—1530. Nikaraoua 1480—1500. Kostarika 1510—1530, Honduras 1410 do 1430. Haiti 1430—1450, Portoriko 1540—1570 Kamerun 1270 do 1290, Kongo 1240—1260. Slonokoščena obala 1280—1300 Ke-niia 1550—1580, Java 1360—1380. Maleziia 1300—1320, Hndeidah 1450—1470, Sanani 1490—1510, Kolumbija 1460—1470 lir za kg. Zelo važno je, da se ne pokvari na novo ovinjena ali pa že rabijena vinska posoda; kajti popravljati pokvarjeno posodo je ne le sitno ampak tudi zamudno in združeno s stroški, včasih celo nemogoče. Kakor hitro vinsko nosodo izprazne-mo, jo moramo takoj, in sicer zelo skrbno, pomiti, če je bila posoda vedno polna se sčasoma uleže na spodnje doge razna nesnaga, ki ;o vino izločuje, to so: kalež, droži, razne glivice itd. Še slabše je, če je bil sod nastavljen na pipi, npr. pri gostilničarjih. Tu se dela na površini vina kan, ki se na dogah prisuši in ga potem le težko odpravimo, če je sod zadosti velik in ima vratca je najbolje, da ga pred čiščenjem odpremo in oribamo z ostro krtačo, pomivamo z vodo in izplakujemo tako dolgo, dokler ne začne iztekati že tako čista voda, kak-kršno smo vlili v sod. Krtača za pomivanje sodov mora biti iz d'brih. trdih ščetin. Majhne posode, ki nimajo vratc, ne moremo s krtačo pomivati drugače, kakor če odstranimo dno. To se priporoča le takrat, kadar je sod znotraj zelo nesnažen. Navadno bo zadostovalo, da pri pomivanju vržemo vanj nekaj pesti drobnih, ostrih kamenčkov. Kadar je posoda čista jo poveznemo s piliko navzdol ali, če je velika in ima vratca, jo nagnemo tako, da skozi vratca lahko izteka voda. Potem pustimo posodo v kleti ali na zračnem mestu nekaj dni (dva. dni) odprto, da se znotraj popolnoma osuši. Po dveh dneh poberemo s suho gobo še morebitno odcejeno vodo na dnu soda, sod pravilno žveplamo in dobro zapremo. Tako mora sod ostati približno dva meseca, ko je potrebno ponovno žvepljanje, tudi če soda ne potrebujemo. KAKO POPRAVIMO POKVARJENO IN BOLNO VINSKO POSODO Zelo pogosto se dogaja, da se posoda zaradi kletarjeve brezbrižnosti in malomarnosti no-kvari, nostane zatohla, plesniva .cikasta itd. Zatohla postane i-j Sadje in zelenjava m u na tržaškem trgu ^ Tržaški trg je zelo dobro založen, kajti po zadnjem deževju prihaja na trg mnogo zelenjave, posebno povrtnine; tudi cene so se nekoliko znižale. Pri sadju je v tem času na razpolago največ grozdja in hrušk, medtem ko so druge vrste sadja precej drage. Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Rdeča pesa 60 (98), kapus 60 (120), kumarice 80 (140), čebula 70 (120), fižol v stročju 130 (220), solata 150 (300), melan-cane 35 (68), krompir 55 (90), paprika 50 (98) paradižniki 35 (80), radič 150 (280), bučice 30 (80); pomaranče 300 ( 480), limone 130 {240), fige 75 (120), jabolka 75 <120), hruške 65 (140), breskve 180 (340), češplje 85 (160), grozdje 65 (140) lir za kilogram. Italija uyaža manj živine in jajc Razvoj zunanje trgovine z živili v I. polletju Statistike so pokazale, da ni slika italijanske trgovinske kmetijske bilance nič kaj razveseljiva. Primanjkljaj je še vedno velik, posebno velja to za zunanjo trgovino z živino, sladkorjem, oljem in žitaricami. V zvezi s tem bomo navedli nekaj bežnih podatkov, ki veljajo za prvo polletje 1964. Italija je v prvih šestih mesecih tega leta uvozila za čez 46 milijard in pol lir živine, do-čim je vrednost živine uvožene v prvi polovici lanskega leta dosegla 53,7 milijarde lir. Število uvoženega goveda je padlo od 352.000 glav lani na 282.000 glav, vrednost pa od 40 na 39 milijard lir. Razvidno je, da se je število glav goveda znatno znižalo, ne da bi se pri tem sorazmerno zmanjšala tudi vrednost uvoza. To je dokaz, da so cene živini na mednarodnih trgih precej narasle v zadnjem letu. Povečal se je uvoz svežega, zmrznjenega in pripravljenega mesa, in sicer od 1,526.000 stotov v vrednosti 61 milijard lir na 1,732.000 stotov za 82 milijard lir. Znižal se je uvoz šotni ne (od 4,3 milijarde lir na 198 milijonov lir) in jajc (od 16,8 milijard na 3,7 milijard lir), kar pripisujejo dobremu razvoju domačega perutninarstva in prašičereje. Uvoz mlečnih izdelkov je napredoval od 21 na 27 milijard lir; uvoz mleka in masla je prešel od 294.000 stotov v vrednosti 7,8 milijarde lir na 356.000 stotov za 9 milijard lir, d očim se je uvoz sira, dvignil od 24.000 stotov za 11.8 milijard na 313.000 stotov za 15,8 milijarde lir. Izvoz tipičnih domačih vrst sira se je ohranil na približno enaki ravni kakor lansko leto, in sicer je njegova vrednost dosegla 9 milijard lir. Uvoz oljnatih semen je narasel od 3,895.000 stotov za 31,3 milijarde lir na 4,288.000 stotov za 37,5 milijarde lir, zmanjšal pa se je uvoz olj, in sicer je njegova vrednost zdrknila od 37,7 milijarde lir na 19,6 milijarde lir. Uvoz sladkorja je narasel od 1,400.000 stotov za 15,2 milijarde lir na 2,950.000 stotov za 46 milijard lir. Uvoz riža je precej nazadoval, namreč od 837.000 stotov za 7,8 milijarde lir na 285.000 stotov za 2,8 milijarde lir. Vrednost uvoženega pripravljenega mesa se je dvignila od 3,8 na 5,3 milijarde lir. Izvoz konserv, sadnih sokov, sočivja in po vrtnin je upadel od 23 na nekaj več kot 21 milijard lir. Med pijačami je napredoval uvoz od 3,5 na 4 milijarde lir, izvoz pa od 17,7 na 19,4 milijarde lir. Glavni delež je imela pri tem trgovina z vinom, katerega so izvozili za 12,7 milijard lir. Vermuta so poslali v tujino za 5,5 milijard lir. Za zaključek naj omenimo, da gledajo italijanski gospodarstveniki z zaupanjem v bodočnost. Menijo namreč, da se bo že konec tega leta kmetijska bilanca vsaj deloma uravnovesila. Kot dokaz za to navajajo dva činitelja: pozitiven razvoj zunanje trgovine v zadnjih mesecih in pa predvidevanja za ugoden sezonski pridelek na skoraj vseh področjih. posoda, če stoji dalj časa slabo ali nič osnažena in nežvepla-na v bolj suhem prostoru. Les preperi in vino dobi v taki posodi duh po zatohlem. Z navadnim izparivanjem in ovinje-njem moremo posodo zopet no-praviti. Ravno tako moramo izpariti sod, v katerem je bilo porjavelo vino, preden ga na polnimo z drugim vinom, sicer lahko tudi to vino porjavi. Plesniva postane posoda, če smo jo premalo ali je sploh nismo žveplali, posebno, če je bila odprta in na vlažnem kraju. Ples-noba v sedu ie lahko različna. Ako ie sod znotrai na površini le nekoliko siv, tako plesnobo lahko počistimo. Teže ie. če je prodrla plesnoba globlje v les, tako, da ie les zelen, rumen ali črn. V tem primeru moramo biti zelo previdni, če je šla plesnoba že preveč eloboko v les, potem takega soda sploh ne moremo več popraviti, V zaprtem plesnivem sodu ne erori luč; slab zrak, ki se v niem nahaja nam pove. da v njem ni kisika. Razne plesni in druge drobnoživke dihajo in izdihavajo ogljikov dvokis, ki preprečuje gorenje. Tak sod moramo vsekakor odpreti; če nima vratc mu odvzamemo dno. Potem vzamemo suho krtačo in suho cunjo in vso plesnobo kolikor mogoče odrgnemo in odstranimo iz soda. če je sod malo plesniv, je to lahka zadeva, zlasti, če imamo žično ščetko. Kadar pa je plesnoba prodrla globoko v les, moramo strgati in oblati tako globoko, da pridemo do popolnoma zdravega lesa. šele potem sod z ostro ščetko in z vodo umijemo in izparimo in ponovno ovinimo. KAKO POPRAVIMO CIKNJENO POSODO Posoda se skisa ali cikne zaradi ocetnih bakterij, ki se v njej razvijajo. Ocetne bakterije razkrajajo alkohol v ocetno kislino, če soda, ki smo ga izpraznili takoj dobro ne pomije-mo ali pa če pustimo kak osta- nek vina v njem, kar mnogi radi delajo, prepričani, da bo zaradi tega ostala posoda bolj okusna, vinska, se kmalu začno, zlasti, če je klet bolj topla, v teh ostankih pa tud; v lesu razvijati že omenjene bakterije in povzročijo, da se sod skisa. Če hočemo to popraviti, moramo najprej uničiti ocetne bakterije in potem odvzeti sodu še kisli okus. To se zgodi, če sod zakuhamo z vrelim lugom. Posodo, ki je le malo cik-njena, izplakujemo s 3 do 5 odstotno raztopino sode, močneje ciknjeno pa z močnejšim lugom. Zakuhavamo ravno tako kot pri prvi novi posodi. Ko smo sod nazadnje izprali z mrzlo vodo, ga pustimo dva do tri dni, da se posuši, potem ga močno zažveplamo in zalijemo; čez približno 14 dni sod zopet odpremo, z mrzlo vodo dobro pomijemo in ga lahko rabimo. Pri popravljanju pokvarjene posode si moramo zapomniti pravilo: najprej rabimo hladno vodo in šele nato vročo, kar pomeni, da moramo najprej odstraniti nesnago na notranji površini soda s strganjem, pomivanjem itd. in šele potem, ko smo to odstranili, smemo sod izpariti ali zakuhati, če se nahaja na površini dog nesnaga in je prej ne odstranimo, jo požene para pri zakuhavaniu še globlje v les in jo potem sploh težko odstranimo. V zadnjem času se priporoča ovinjenje ali pa ponravilo pokvarjenih sodov z električnim tokom (patent Dagner). Postopek je v tem, da napolnimo sod z vodo, kateri dodamo sol. Sod obkrožimo z medeninasto verigo in uvajamo električni tok nekaj ur. Sod tako razkličimo in tudi odstranimo vse topljive snovi iz lesa. Plesni, tik in barvila s tem razkrojimo in uničimo. (M. Judež: Kletarstvo) ZNIŽANA CENA SEMENSKI PŠENICI Italijanska zveza kmetijskih konzorcijev je z namenom, da poveča potrošnjo semenske pšenice znižala njeno ceno. Mehki pšenici pridelani v severnih in srednjih predelih Italije je znižala ceno od 9.600 na 9.250 lir za stot, a pšenici iz južnih predelov in z otokov od 9.800 na 9.600 lir za stot. Razen tega je še znižala za 200 lir pri stotu ceno trdi pšenici iz severnih predelov države. ITALIJANSKA PŠENICA ZA JUGOSLAVIJO V Jugoslaviji primanjkuje semenske pšenice. Zaradi tega bo Italija po vsej verjetnosti prodala v sosedno državo okrog 6.000 ton pšenice. MALO JABOLK V SLOVENIJI Letošnji pridelek jabolk v Sloveniji bo znatno slabši od lanskega. To pripisujejo na eni strani slabemu vremenu, ki je oviralo cvetenje, a na drugi strani veliki škodi, ki jo je spomladi povzročil v jabolčnih nasadih cvetožer. Pač pa pričakujejo bogat pridelek hrušk. OBILO KORUZE V JUGOSLAVIJI Po še nepotrjenih vesteh bo letošnji pridelek koruze v Jugoslaviji vrgel okrog 7 milijonov ton. Lani je znašal blizu 5 milijonov 380.000 ton, a predlanskim 5.270.000 ton. Povečini nameravajo porabiti koruzo doma ter je le malo izvoziti. ..OOSPODARSST VO~ Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 85-—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 • Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchj 6 URARNA IN ZLATARNA Ml KO L J KAREL Tli ST Čampo S. (iiacomo 3. tel. 8M#1 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. IMPEXPORT UVUZ - IZVUZ /.AS I DPti l V A TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 2U Tel. 50010 Telegr-: lmnexpnrt - Trieste U VAZA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAZ A : TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu TRANS TRIESTE TRST • TRIESTE, Via Donela 3 Tel. 38-827, 31 906, 95-880 UVAŽA • vse lesne sortirane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. t-i u G O I— I M I L_l /