Elektrika povozila paro
27. oktobra se bomo končno zadnjlkrat poslovili od hlaponov, ki so nas tja od leta 1846 prevažali po železnih cestah širom Slovenije. Slavnostni dogodek bo na Ijubljanski železniški postaji. S tem se praktično končuje obdobje, ko so naše železnice med Ijudmi vzbujale asociacije puhajoče pare, razžarjenih parnih kotlov, zamud in podobnih prizvokov nekega preteklega obdobja.
Pri takih slovesnostih večkrat pozabljamo, kaj nam je pravza-prav z elektriko zamenjana para pomenila v še ne tako davni prete-klosti. Hlaponi, kot so imenovali zadimljene železne konje nekdaj, so bili tisti, ki so tudi Slovencem prvič odprli okno v širni svet.
Za malega slovenskega človeka, vajenega tlačanstva in tesnih pod-ložniških razmer, je pomenil zače-tek železniškega prometa veliko doživetje. Vse se mu je zdelo veli-kopotezno in čudovito. »Novice« so opisale svojim bralcem vtise prve poizkusne vožnje leta 1846, s poročilom iz Celja:
»Kjer so pred enim letom še ze-leni travniki in cveteči verti bili, zdaj kolodvor (Bahnhof) stoji, ve-ličansko kot kakiga kneza poslop-je, gre železnica (železna cesta) in hrumejo železni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani.
Že več dni poskušajo, te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo, Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imeria: Ocean,  Veliki Klek (Grossglok-
kner) in Idria. 27. dan pretečeniga je vikši ogleda c. k. železnice dr. Ghega pervo poskušnjo s hlapo-nom storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 mi-nut perpeljal. Ko vihar dirjajo hla-poni do Marburga in nazaj; v Gra-dec nas bodo perhodnji mesec vo-zili.«
Seveda pa pokop parne vleke obenem pomeni hitrejši in racio-nalnejši železniški prevoz. Elek-trificiran je celoten slovenski že-lezniški križ od Šentilja do Kopra in do Jesenic do Dobove. Ogro-mna sredstva so bila vložena v modernizacijo voznega parka ter signalne in varnostne naprave. In to sredstva gospodarstva, združe-nega v Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije; to pa je še eno potrdilo, da se združeno delo zaveda pomembnosti vlaganj v modernizacijo železnic, ki na svo-jem področju, torej zmerom večji količini blaga na daljših reiacijah nima konkurence v nobeni drugi veji prometa.  
 Magda Breznikar