LETO III. ŠT. 10 (107) /TRST, GORICA ČETRTEK, 12. MARCA 1998
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
PO ZBOROVANJ U V VERONI
NI OPRAVIČILA
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je diplomat, "kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno". V italijanskem enciklopedičnem besednjaku (Dizionario enciclope-dico Grolier) pa beremo, da "diplomat ravna obzirno in preudarno".
Gotovo nisem sam prejšnji teden molče in osuplo strmel, ko sem ugotavljal, s kolikšnim poudarkom je zlasti krajevni italijanski dnevni tisk poročal o intervjuju, ki ga je imel slovenski veleposlanik v Rimu Peter Andrej Bekeš z dopisnikom tednika "II Bor-ghese" in ga je ta objavil v 9. številki (11. marec letos). Naravnost mučno je bilo brati, kako so vneto glodali ta dogodek vsi naši stari znanci, kot so Me-ma, Caputo, Giacomelli in drugi. Eni so zahtevali, naJ Ljubljana nemudoma uradno prekliče Bekeševa lzvajanja, drugi so terjali celo njegov izgon iz države! Ponujena priložnost je bila očitno preveč vabljiva, da je naši stari znanci ne bi pridno izkoristili in nas nekaj dni polivali z gnojnico vsevprek.
Po "incidentu" je Bekeš na slovenski državni televiziji potrdil, kar je bil dejal že rednikovemu dopisniku, češ da je "le hotel, naj se nehajo nekatere dvoumnosti, ki izhajajo iz delnega poznavanja proble-tnov". "Pred meseci sem bil gost v Latini - je še dejal ' in so mi ploskali tudi predstavniki Nacionalnega Zavezništva. Tista izkušnja mi je dala razumeti, da )e ta pot prava." Ce prav razumemo, si je mož zastavil težko nalogo: prepričati naše "zgodovinske" nasprotnike, da "peta velesila na svetu ne more mirno manjšin".
Objavljeni intervju sem seveda natančno in večkrat Prebral. Bekeš pravi, da so bila njegova izvajanja predmet manipulacije, medtem ko dopisnik trdi, da je intervju pred pričami posnel na trak. Naj bo karkoli* eno je popolnoma jasno: najvišji predstavnik slovenske države v Rimu ni ravnal ne spretno ne okoliščinam ustrezno, skratka ni ravnal diplomatsko.
Peter Andrej Bekeš je že nekaj časa v italijanski Prestolnici in dozdaj tako rekoč ni javno dal glasu °d sebe, kar so poznavalci razmer opravičevali z njegovim ne prav dobrim zdravjem. Ali ne bi bilo bolj modro, če bi odslej raje skrbel za svoje zdravje, veleposlaniške dolžnosti pa prepustil človeku, o katerem je dokazano, da je sposoben "rafinirano voditi diplomatske posle ali rafinirano gojiti osebne stike", kot v učbenikih beremo, da se spodobi diplomatu?
Neljubi dogodek še kako zadeva tudi našo slovensko manjšino v Italiji in zato za molk v našem časniku pri najboljši volji ne bi bilo opravičila.
- DRAGO LEGIŠA
JE FAŠIZEM RES V ZATONU?
ANDREJ BRATUŽ
Dandanes se veliko piše o ideologijah in njihovem zatonu, zlasti po padcu berlinskega zidu in komunizma sploh. Dvajseto stoletje so, kot znano, močno karakterizirale prav nekatere skrajne ideologije. Tako fašizem in nacizem z desne ter komunizem z leve strani. Te so vsaka po svoje desetletja in desetletja pogojevale evropsko in svetovno politiko ter ogrožale in uničevale svobodo in dostojanstvo milijonov in milijonov ljudi. Žrtve obeh skrajnosti so še danes svetal vzor zvestobe in vere v demokracijo, svobodo in solidarnost med ljudmi brez ozira na barvo kože, jezik, veroizpoved ali politično prepričanje posameznika.
Ali pa je danes res vse to že mimo? Zaustavimo se nekoliko ob prvi skrajni ideologiji, ob fašizmu, ki je zlasti v Italiji (kjer je zgodovinsko nastal) zapustil trajne in v glavnem skrajno negativne sledove. Res so že pred nastankom italijanskega desničarskega gibanja marsikje po Evropi tudi pomembni teoretiki pridigali o temah, ki jih je potem nacifašizem osvojil. Dovolj, da spomnimo na to, kar je v
19.	stol. pisal francoski politolog in politični filozof De Gobineau, ki je pisal o neenakosti človeških ras. Zatem je šel na podobno pot nemški romantični filozof Nietzsche s svojim naukom o nadčloveku, kar je posebno oplodilo nemški politični prostor in kasneje nacionalsocialistično ideologijo (Rosenberg idr.).
Tudi v Italiji še od časa do časa nastane polemika o fašizmu včeraj in danes. Kot vemo, sta danes v državi dve stranki, ki sta dediča nekdanje fašistične stranke. Prva je Nacionalno zavezništvo (Allean-za nazionale - AN), ki jo vodi posl. Fini, nekdanji tajnik skupnega misovskega gibanja. Druga skupina, manjša, pa je nekako "pravoverna" nasled-
MILOŠ
FOTO R. DOLHAR
nica bivše stranke MSI, ki o-hranja tudi to ime. Vodi jo Pino Rauti. Prav AN je pred kratkim imela v Veroni svojo vsedržavno programsko konferenco, na nji pa so nastopili skoraj vsi italijanski vidni politični voditelji. Tu je poslanec Fini med drugim dejal, da njegova stranka danes želi pospraviti preteklost, čeprav še vedno ohranja svoj zgodovinski spomin. Hotel je prikazati svojo politično silo kot novo, moderno evropsko desničarsko stranko, daleč od nostalgij preteklosti. Mu je to uspelo? Res je v svojem govoru med drugim zavrnil nekatere znane fašistične krivične ukrepe oz. zakone, kot so bili npr. rasistični zakoni. Ti so judom v Italiji v bistvu onemogočili
normalno civilno življenje in ustvarili preganjanje in podobno.
To je vse lepo in prav. Vendar bi z isto logiko lahko pričakovali, da bo voditelj Nacionalnega zavezništva obsodil tudi druge fašistične zločine, ki sta jih Duce in njegov režim predvsem naredila nad narodnimi manjšinami. V prvi vrsti mislimo tu prav na primorske Slovence in Hrvate, ko so v času temnega dvajsetletja fašisti divjali nad našim življem, nad našo kulturo in šolo, našo zemljo itd. Vsega tega pa nismo pričakali. Fini je hitro po obsodbi židovskega preganjanja spomnil še na Italijane, ki so končali v fojbah. To je vse razumljivo, toda ne obrazloži glavnega vzroka za
nastalo tragično stanje po zadnji vojni.
Kaj to pomeni? Znani italijanski zgodovinar Nino Vale-ri je zapisal, da je fašizem de-! dna bolezen italijanskega naroda. Ne bomo se na tem mestu spuščali v debato, v čem in koliko je to lahko res. Res pa je gotovo, da je v vsakem narodu lahko prisoten trenutek v njegovem zgodovinskem in socialnem razvoju, ko se v pojmovanju njegove vloge lahko pojavijo nevarne te-Jžnje precenjevanja samega i sebe in lažne zavesti o višjem i poslanstvu ali nadvladi nad drugimi narodi in ljudmi. Tega j se moramo vsi varovati in zavrniti vsako tako tolmačenje narodove vloge, zlasti one, ki temelji na biološkem ali rasnem pojmovanju naroda. Lepo pravi o tem slovenski filozof France Veber, ki veliko razmišlja o pravem in nepravem pojmu naroda. Pri tem zlasti | svari pred pretiranim nacionalizmom in zato zmotnim narodnim čutom, ko npr. pravi:
' Zato preti tudi sami nacionalni misli nevarnost, da pretirava zdaj sam plemensko-rasni vidik življenja in zdaj narod-no-nacionalnega." In kaj je prinesel Evropi in svetu prav rasizem s svojimi zablodami, kaže sama sodobna zgodovina.
Zato danes ni mogoče obsojati ene plati nekdanje politike fašističnega režima, kot je bilo recimo židovsko vprašanje, in obenem zamolčati drugo. Saj so že mnogo prej v povojni dobi vidni italijanski zgodovinarji (Salvatorelli) pravilno opozorili na krivice italijanskega fašizma tudi do Slovencev v Italiji. Danes se marsikdaj to vse preveč navezuje le na problem fojb in še to brez resne zgodovinske kritike. Vse to lahko od časa do časa prebiramo tudi v italijan-' skem periodičnem tisku, ki pa vsaj sramežljivo prizna tudi | določeno vzročno zvezo med temi dogodki.
   STRAN 2
ČETRTEK 12. MARCA 1998
Saša Rudolf
NEVARNOST NOVEGA ŽARIŠČA
«
Kdor misli, da bo lahko vladal brez politike, si dela prazne upe. Gre namreč za staro reakcionarno utvaro. n
(LUCI ANO VI O L A N T E, PREDSEDNIK POSLANSKE ZBORNICE)
Miro Oppelt
DIPLOMACIJA LJUBEZNI
Iva Koršič / intervju BOŽIDAR TABAJ
Zvone Štrubelj
DR. ANGEL KOSMAČ O BORŠTU
Peter Merku / podlistek
EKSODUS IZ ISTRE IN IZ SUDETOV
OB RAZZALITVI BREZJANSKE MARIJE
Nada Pertot
SPET JEZIKOVNI KOTIČEK
Ivan Žerjal
"VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB"
Iva Koršič
USPEŠNA PREMIERA ODRA 90_______________
V UKVAH KNJIŽNICA SALVATORE VENOSI
Anna Pugliese
ZGODBA O HERMANNU MAIERJU
Pil
ČETRTEK 12. MARCA 1998
SVET OKROG NAS
DIPLOMACIJA LJUBEZNI
BLIŽNJE DEŽELNE VOLITVE
OLJKE NE BO VEC
NEVARNOST NOVEGA ŽARIŠČA
SASA RUDOLF
Prvič po desetih letih srbska policija ni razgnala albanskih demonstrantov v Prištini, Peču, Mitroviči, Podujevu in ostalih večjih kosovskih središčih, pač pa v polni bojni o-premi od daleč opazovala dogajanja na ulicah. Množična udeležba na manifestaciji je zavrnila govorice o notranjih sporih med kosovskimi Albanci in potrdila, daje Ibrahim Rugova še dalje njihov nesporni vodja. Krvavi napad srbske policije na dreniškem področju, ki naj bi uničil kosovske teroriste, je deloval kot boomerang. Miloševič se je znova uštel: z represijo je še utrdil skupno albansko zavest in celo omahljivce prepričal, da Kosovo ne more živeti s Srbijo in v Srbiji. Najnovejša zgodovina ga ni izučila. Načrtoval je veliko Srbijo, netil sovraštvo, povzročil krvave spopade na Kosovu, ko je Albancem odvzel avtonomijo, nato hujskal k oboroženemu spopadu v Sloveniji in Hrvaški, končno pa zakrivil bosansko tragedijo, čeprav mu je Evropa s svojo kratkovidno politiko dalj časa nehote pomaga-
S 1. STRANI
JE FAŠIZEM RES V ZATONU?
Zgodovina naj bi bila učiteljica življenja, pa temu, kot kaže, ni vedno tako. Sama politična dialektika nudi strankam in posameznikom mnogo načinov za spretno manipulacijo zgodovine. Zgodovinske stvarnosti pa kljub temu nič ne more spremeniti, tudi čas ne. Primorski Slovenci bomo zato verno hranili svoj zgodovinski spomin na tragično obdobje črne diktature. Iz same polpretekle dobe in našega junaškega odpora pa bomo tudi črpali moč za nove in vedno aktualne boje v tem našem slovenskem prostoru.
la, ko je zavlačevala z mednarodnim priznanjem Slovenije in Hrvaške, ko ni preprečila krvavih spopadov v Slavoniji, na kninskem področju in v Bosni, predvsem pa z u-vedbo sankcij, ki so podobno kot v Iraku še utrdile diktatorjevo moč in priljubljenost med preprostim ljudstvom. Tudi zdajšnje grožnje s sankcijami bodo po eni strani še zaostrile gospodarski položaj, ki meji na revščino, po drugi pa prisilile opozicijo, da podpre Miloševiča, saj se nihče ne more odpovedati Kosovu, zibelki srbstva.
Toda zgodovina se ponavlja. Namesto velike Srbije, bo ostal le beograjski pašaluk. S ponavljanjem napak je Miloševič najprej izgubil Slavonijo, kasneje kninsko področje, zdaj pa najverjetneje še Kosovo, saj se Albanci ne zadovoljujejo več z avtonomijo, pač pa zahtevajo neodvisnost. Če Evropa ne bo znala z dejanji preprečiti ponovitve bosanske tragedije, bo izbruhnilo novo žarišče, ki zna destabilizirati ne le Kosova in Albanije, pač pa tudi Makedonijo.
NOVI SLOVENSKI obrambni minister bo, kot kaže, dipl. strojni inženir, mag. Alojz Krapež. Star je 40 let in se je rodil na Otlici. V teku je parlamentarni postopek za njegovo uradno imenovanje. Politično pripada SLS kot njegov predhodnik Tit Turnšek, čigar ministrsko kariero je, vsaj gledano od zunaj, prekinila t.i. zadeva Zavrče. To je kraj ob meji s Hrvaško, kamor sta zašla pripadnika varnostno-ob-veščevalne službe s kombijem z dragimi napravami, ki so bile zaplenjene.
PREDSEDNIK REPUBLIKE
Scalfaro zavrača možnost, da bi se mu podaljšal mandat, ki bo potekel v maju prihodnjega leta. Odločno se zavzema, da bi parlament čimprej odobril ustavne reforme, tako da bi prihodnjega predsednika izvolili po novih predpisih.
Ameriška državna tajnica Madeleine Albright se je med nedavnim obiskom v Rimu, sprejel jo je tudi papež Janez Pavel II., mudila dolgo uro pri skupnosti sv. Egidija. Sloje za dodatno mednarodno priznanje poslanstvu in učinkovitosti skupnosti, ki je nastala pred 30 leti med višješolci na pobudo Andrea Riccardija. Nastala je za udejanjanje koncilskih smernic odprtosti in ljubezni do revnih in osamelih. Skupnost je postala javno mednarodno združenje laikov v službi evangelija in evangelizacije s prvenstveno nalogo pomoči odrinjenim. Kristjani, ki se ne vdajajo pred krivico, nestrpnostjo, zaprtostjo. Okrog 17 tisoč članov skupnosti skrbi za reveže, zasvojene z mamili, bolnike za aidsom, ostarele od držav nekdanje Sovjetske zveze do južnoameriških in evropskih bednih predmestij in tragičnih razsežnosti srednjeafri-ških beguncev pred pokoli. Njihovo poslanstvo med priseljenci je odprlo pot reševanju velikih mednarodnih zapletov. Posluh in dojemanje bede je izostril tudi vlogo vzporedne diplomacije, ki jo priznava ves svet. Skupnost sv. Egidija je omogočila dosego miru v Mozambiku po 16 letih krvave državljanske vojne, konec 30-letne državljanske vojne v Gvatemali. L. 1995 so dosegli najširšo temeljno izjavo za politično premostitev alžirske tragedije, ki ostaja še vedno edino možno izhodišče za prenehanje krvoprelitja. Imela je veliko vlogo pri premostitvi najhujše krize v Albaniji. Od vsega začetka je bila aktivna pri premoščanju bosanske krize. S Kosovom se ukvarja že leta. Odločilno je posredovala med Miloševičem in Rugovo in dosegla okvirni dogovor zavrnitev albanskega šolstva, ki pa se še ni uresničil. Duhovni asistent skupnosti Vincenzo Pa-glia nadaljuje v teh dneh svoje posredovanje. Izredno vlogo ima skupnost pri pospeševanju ekumenizma še zlasti s pravoslavnim svetom pa tudi splošnega sodelovanja svetovnih verstev v prvi vrsti z islamom in judovstvom pa tudi z velikimi verstvi Daljnega vzhoda. Živo goji plamenico velikega medverskega srečanja v Assisiju na pobudo papeža Janeza Pavla II. iz 1.1986 v znamenju utrjevanja združevalnih
MIRO OPPELT
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 7754 19
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI CLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIIA 70.000.
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 106-17493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
FC'
silnic pred razdvajanjem. Pri svojem poslanstvu ohranja skupnost sv. Egidija skromnost in marljivost mravelj pri gradnji miru. Ostaja pa prvenstveno in dejavno poslanstvo pomoči ubogim pri nas in po vsem svetu. Prav to pričevanje odpira skupnosti poti pri premoščanju sporov in reševanju nerešljivih vprašanj v duhu molitve, evangelija in solidarnosti. Papež je skupnosti v nagovoru dejal: "Niste si postavili druge meje razen ljubezni.” Kard. Martini, ki je pred i-menovanjem za milanskega nadškofa sam nekaj časa deloval v skupnosti, pa jo je takole označil: "Tu jemljejo molitev resno, resno jemljejo Sveto pismo, resno jemljejo revne."
Za poglobitev poznanja skupnosti sv. Egidija svetujemo: Andrea Riccardi: Sant1 Egi-dio, Roma e il mondo, Ed. San Paolo.
Na junijskih deželnih volitvah ne bo skupne liste Oljke. To je bilo dokončno potrjeno na sestanku deželne koordinacije strank levosredinskega zavezništvadne4. marca v Vidmu. Sestanka se je udeležil tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj in na osnovi mandata, ki mu gaje potrdilo deželno tajništvo stranke na svoji zadnji seji 3. marca v Nabrežini, na njem do zadnjega zagovarjal skupen nastop strank levosredinskega zavezništva. To isto stališče so na videmskem sestanku zagovarjali tudi predstavniki Ljudske stranke (PPI), zelenih, socialistov (Sl) in republikancev (PRI) ter Gibanja za Oljko, toda na skupno listo ni pristala DSL, ki se je odločila, da se na junijskih deželnih volitvah predstavi samostojno s svojimi ožjimi zavezniki, s katerimi snuje novo stranko levičarskih demokratov.
SSk ocenjuje, da pomeni zavrnitev skupnega nastopa Oljke hudo napako, saj bo to privedlo do novih globokih in mogoče nepovratnih razhajanj v levosredinskem zavezništvu ter najbrž celo do razbitja samega zavezništva. Skupna lista Oljke bi vendarle predstavljala skupno politično streho za dobršen del politično organiziranih Slovencev v F-Jk, kar bi bilo še toliko bolj dragoceno spričo dejstva, da volilna zakonodaja nikakor ne jamči zastopanosti slovenske manjšine. Očitno pa so v DSL prevladali ožji strankarski interesi (sicer legitimni) nad vsemi ostalimi vidiki.
SSk jemlje na znanje nastali položaj. Kot je njeno deželno vodstvo potrdilo tudi na svoji zadnji seji, pa bo stranka skušala vsekakor poiskati način, da bodo v novem deželnem svetu zastopani Slovenci v Italiji, ki zagovarjajo načelo avtonomne politične prisotnosti slovenske manjšine.
Deželno tajništvo SSk je na svoji torkovi seji v Nabrežini nadalje pozitivno ocenilo potek in rezultate srečanja med predstavniki tradicionalnih komponent slovenske manjšine, do katerega je prišlo 25. februarja v Gorici. Predstavniki tradicionalnih komponent slovenske manjšine so na sestanku ustanovili ožjo delovno skupino, ki bo preučila morebitne popravke skupnega zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v Italiji; se zavzeli za spoštovanje dogovorov o imenovanju garantov za občila slovenske manjšine in o ureditvi lastništva t.i. "družbenih" nepremičnin slovenske manjšine, kakor je bilo sklenjeno ob ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik; se zavzeli za to, da bi skupno "nadgradili" staro formulo skupnega predstavništva v smeri demokratično izvoljenega skupnega zastopstva Slovencev v Italiji. SSk o-cenjuje, da gre za pomembne premike načelne narave, dokler se iz njih ne bodo rodili otipljivejši rezultati, pa stranka ne namerava zunanje nastopati skupno z ostalimi komponentami slovenske manjšine.
POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVSE
]
STORITI VSE, DA NE BI SLOVENCEV ZAJELA NEVARNA MEDSEBOJNA NESTRPNOST
Kar se zadnje čase dogaja v Sloveniji, je prav gotovo zaskrbljujoče. Pozivi na dobesedno fizično izločenje političnih nasprotnikov s sklicevanjem na medvojne in povojne poboje, poleg tega sistematično sramotenje katoliške Cerkve, ki je doseglo svoj višek s podgano v naročju brezjanske Matere Božje, vse to so dejstva, ki jim ni najti primere v času po padcu berlinskega zidu. Čez noč se je pokazalo, da je bila Slovenija vse predolgo uspavana s prepričanjem o lastni nedolžnosti, čeprav je med drugo svetovno vojno doživela bratomorni boj kot številni drugi narodi. Toda medtem ko je povprečni Slovenec prepoznal omenjeno tragedijo poslednjega svetovnega spopada le pri drugih, je ostal prepričan, da se sam ni obremenil s prav istimi bratomornimi obračunavanji. Z drugimi besedami: povsod je bila vojna krvava, povsod je brat moril brata, le v Sloveniji naj bi bilo drugače. V Sloveniji naj bi namreč "pravi" Slovenci pobijali sobrate "izdajalce", kar pa je že zasluga. Ob sedanjih primerih nestrpnosti se je pokazalo, kako prav so imeli tisti, ki so od osamosvojitve dalje zahtevali resnično spravo, pokop mrtvih z o-beh strani - le na ta način bi se bolečine preteklosti v sedanjosti pomirile in bi slovenski narod po dolgih desetletjih končno ublažil svojo notranjo razklanost. Namesto tega so nasledniki povojnega režima storili vse, da do sprave še ni prišlo, svoj delež odgovornosti pa nosi tudi pomladna politika, ki je s svojo popustljivostjo vzbudila v privržencih nekda-
i njega sistema upanje, da je spet mogoče ob-i novi ti čas pred padcem berlinskega zida. Verjetno zato popuščanje živcev, obračunavanje s Cerkvijo in grožnje tistim, ki so jim bili namenjeni kruti obračuni pred pol stoletja, vse skupaj zelo podobno razmeram, ki jih poznajo nemara le še v osrčju Balkana.
Ob takšnem stanju je nujno izreči odločno besedo celotnemu slovenskemu narodu ter ' predvsem politikom, ki jim je naloženo mo-I dro vodenje države. Trenutne razmere je namreč treba čimprej spremeniti in slednjič na [ človeški način razrešiti še vedno nerazrešeno preteklost, ki kot da hoče uveljaviti svoja nestrpna in kruta pravila. Izpadov zadnjega časa nikakor ne gre podcenjevati, na kar je opozoril tudi predsednik države Milan Kučan, zakaj od do kraja zaostrenih besed in groženj do fizičnih dejanj je le korak. Slovenija kot država bi zato morala ukrepati hitro in odločno, posebno še, ker utegnejo najnovejši balkanski dogodki temperaturo povišati in spro-! žiti nerazsodnosti. V tem smislu lahko na matično domovino vpliva tudi naša manjšina in | z jasnimi besedami svetuje pomirjujoče odlo-I čitve ter tudi ustrezna politična dejanja. V tem trenutku je gotovo mogoče marsikaj izboljšati 1 in še ni nič izgubljenega oz. zamujenega, kot ! je po drugi strani res, da bi bilo predolgo odlašanje brez pravih dejanj za Slovenijo, če že ne nevarno, vsaj skrajno nekoristno in nemara celo tvegano.
AKTUALNO
NTERVJU / BOŽIDAR TABAJ
N/ N/
GLEDALIŠČE, MOJE VESELJE!
IVA KORSIC
Sivo, deževno nedeljo so prevetrili veseli štandreški igralci, ki so 1. marca nastopili v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž s svojo zadnjo uspešnico. Številne gledalce so spravili v odkrit smeh in dobro voljo z Molierovim Skopuhom, ki so ga tako že tretjič prikazali na Goriškem. Premiera je bila namreč v štandreški župnijski dvorani A. Gregorčič v soboto, 14. februarja. Po odličnem uspehu v domačem kraju bodo sedaj štandreški igralci svojo uprizoritev ponesli v druge dvorane v zamejstvu, Sloveniji in morda še kam. V predstavi so se prav vsi dobro izkazali; nad vsemi pa je blestel zoprni, a čudoviti skopuh - Božidar Tabaj. Prav Tabaja, za prijatelje Boža, ki letos slavi tridesetletno neločljivo zvezo z muzo Talijo, smo poprosili za razgovor. Čeprav je poleg svojega poklicnega dela obremenjen še z mnogimi obveznostmi - med drugim je predsednik rajonskega sveta Štandrež, dolgoletni pevec pri domačem mešanem cerkvenem zboru, član odbora PD Štandrež in ZSKP -, je brez obotavljanja, s svojim prešernim nasmehom na obrazu takoj sprejel povabilo za pogovor.
Preden se najin razgovor zasuče okrog gledališkega sveta, bi te rada vprašala, koliko časa si ze predsednik rajonskega sveta Štandrež, kakšne pristojnosti ima ta organ in s kakšnimi težavami se ukvarjate člani. Odgovor bom pač moral strniti v nekaj vrstic, sicer bi lahko porabil več strani, če bi hotel izčrpno odgovoriti na to vprašanje. Že šest let sem Predsednik rajonskega sveta Štandrež. To je zelo težka naloga. Vseh članov nas je dvanajst; od teh so le štirje domačini, ostali so priseljenci ali celo osebe, ki ne živijo v Stan-drežu in so seveda italijanskega rodu. Zato vsi niso občutljivi za naše stvarne težave. Kljub vsem oviram pa smo v šestih letih s pomočjo vaških društev izvedli precej načrtovanega: uredili smo del cestnega omizja in zelenih površin; posvetili smo se tudi socialnemu področju. Med lanskimi počitnicami smo že tretje leto priredili poletno središče za osnovnošolce. Prejšnji teden smo v sodelovanju z župnijo odprli nov center - Srečanje. Ime ni naključno; njegov namen je omogočiti starejšim vaščanom, da se srečujejo in tako Poženejo samoto, ki jih tare. Ker se bližajo občinske volitve in z njimi tudi tiste v rajonske svete, bi se morali vsi potruditi, da bi izvolili dobro zastopstvo ne samo v Štandrežu, am-Pak tudi na goriški občini. Razne težave se rešujejo na politični ravni, zato si moramo pridobiti dobrih sogovornikov, ki bodo dovzetni za naše Probleme. Omenil bi še dve pereči vprašanji, ki sta vezani na regulacijski načrt: dokončna ureditev postajališča za tovornjake in ureditev industrijske cone. Obe bi hudo prizadeli i ^režee: postajališče bi segalo do e'mitišča. Podrli bi nekaj hiš in deset ljudi - tudi mladih družin - bi osta-o brez doma. Po zadnjem načrtu bi ovarne v ulici sv. Mihaela sezidali a o rekoč na pragu hiš. Ne vem, če am bo uspelo preprečiti to zlo, a z semi močmi se borimo, da ne bi e spet okrnili naše zemlje.
. . . Sedaj pa se povrniva k
e i- Obiskovalci gledaliških voran tostran in onstran "leje te kot igralca zelo °. r° Poznajo. Neštetokrat
ttn razveseM s svojimi s rečenimi ju na ki; verjetno
pa te - razen Štandrežcev in Goričanov - malokdo osebno pozna. Zato bi te najprej vprašala, ali bi povedal kaj o sebi, svojem otroštvu, mladeniških letih.
Rodil sem se v Štandrežu po koncu druge vojne. Doma smo bili v petih: oče Alojz, mama Marija, jaz in dva brata. Izhajam iz kmečke družine. Ker so bili takrat hudi časi, smo morali otroci že od mladih nog pomagati na polju. Morda smo bili včasih bosi ali malce raztrgani, lačni pa nikoli. Vrtec in osnovno šolo sem obiskoval v domači vasi, v Gorici pa nižjo srednjo, tedanjo gimnazijo. Zal nisem mogel nadaljevati šolanja, ker pač ‘Vsak sold je prišel prav v hiši". Zaposlil sem se najprej v mehanični delavnici, zatem pa na pošti. Spominjam se, da smo se otroci zelo radi zbirali na vasi, na Pilošču, kjer je bilo naše središče. Tam je prebivalo veliko družin s številnimi otroki. Najraje smo se igrali skupinske igre, takšne, kakršnih sedanji otroci ne poznajo več. Radi smo se tudi preoblačili v nonote, mame, očete in v veselje domačih smo zaigrali kak prizorček. Morda je bil v tem že nekakšen zametek mojega poznejšega veselja do gledališke igre.
Bralci so gotovo radovedni, kako je prišlo do tvojega prvega stika z odrskimi deskami.
Že v mladosti me je zanimalo igranje, toda vsi - v šoli, župnišču -so mi zatrjevali, da nisem primeren za na oder; povedali pa mi niso zakaj. Leta 1968 je štandreško društvo naštudiralo Linhartovo Županovo Micko za Praznik špargljev. Že tedaj je bil ob tem prazniku kulturni program na prostem; plesa pa ni bilo. Delo je režiral pokojni g. dekan Žorž. Nekaj dni pred premiero si je eden izmed igralcev - poosebljal je Mon-kofa - na delu zlomil nogo. Prisiljeni so pač bili poiskati nadomestnika, ki bi bil pripravljen vnekaj dneh naučiti se teksta. K meni je prišla moja teta Pepca in me prepričevala, naj vendar sprejmem ta vskok. Besedila ni bilo veliko, z lahkoto sem se ga naučil in prvič stopil na oder... in tam sem se “pokvaril", nisem se več rešil iz te odrske mreže.
Bi lahko na kratko orisal svoje sodelovanje pri dramskem odseku? Začelo se je tako, kot sem povedal. Do igranja sem seveda imel ve-
FOTO BUMBACA
liko veselja. Aktivno sem se vključil v društvo in sprejel funkcijo odgovornega za dramsko dejavnost. Nikdar pa nisem hotel izstopati; vedno mi je bila pri srcu skupina, zato sem vztrajal. Lastne časti nisem nikoli iskal. Dramsko ustvarjanje je pač v Štandrežu zelo stara tradicija, saj sega že v prejšnje stoletje. Zato se mi je zdelo potrebno, da z njim nadaljujemo in gradimo naprej z mislijo, da bi ga vzljubil tudi mlajši rod.
Na svoji dolgi igralski poli si izrisal nešteto izredno dobrih likov.Je morda med temi kateri, ki si ga še posebno rad igral in zakaj?
To je težko vprašanje. Po tridesetih letih igranja bi ne znal izbrati tega ali onega lika. Vsak je po svoje zanimiv in privlačen; zato daš zanj vse od sebe. Po dobrem študiju se navežeš na še tako zoprn, odvraten značaj, da ti gre v meso in kri. Lahko bi povedal, kateri lik sem - po mojem -najbolj uspešno prikazal: morda Vecchiettija v farsi N. ManzarijaMr-tvi ne plačujejo davkov, namišljenega bolnika v istoimenski Molierovi komediji, viteza Ripafratto v Krčmarici in Truffaldina v Slugi dveh gospodov C. Goldonija, Jevrena v Nušičevem Narodnem poslancu, Sandija Černiča v Povšetovi komediji Kandidiraj, le kandidiraj!, ki smo jo zaigrali ob 30-letnici našega dramskega odseka.
Vsem je znana tvoja sproščenost na odru. Kako se ljubiteljski igralec dokoplje do nje? Se ji lahko priuči ali igra pri njej najvažnejšo vlogo prirojeni talent?
Ne vem, če sem sproščen. Vem samo, da sem ves napet, saj se med igranjem grozno potim. Sicer pa je treba imeti za gledališko umetnost veliko veselja; če te nekaj veseli - ne glede na to, kako ti uspe -, boš vse opravil z lahkoto. Publika to dojema in morda istoveti veselje s sproščenostjo. Ne vem, če je v meni kaj prirojenega talenta, ko pa so zmeraj trdili, da nisem za igranje. Potemtakem pomeni, da sem se mu priučil. Kar delam, skušam narediti čim boljše, za blagor naše skupine. Vsak človek je pač za nekaj bolj dovzeten in nadarjen. Morda so mi ti lastnosti posredovali mama ali tata ali narava
ali kdo drug. Nekomu se gotovo moram zahvaliti, če drugi pravijo, da sem talentiran!
Kakšen je tvoj prvi pristop do besedila in na kakšne težave naletiš pri memoriranju ?
Pri učenju teksta igra veliko vlogo vaja - možganska vaja. To je kot pri športu. Ko večkrat vadiš, si pač uriš spomin. Da je to res, sem spoznal letos, ker sem imel nekoliko več težav pri memoriranju. Lansko leto sem igral samo v enodejanki in v tej je bil tekst seveda krajši. V igri je besedilo zelo važno, a ni vse. Marsikdo bi se ga lahko naučil na pamet, a brez dobre mimike bi bilo to le recitiranje.
Kakšni občutki te navdajajo, ko čakaš za odrom na začetek premierskega nastopa?
Občutki res niso lepi. To pa se ne dogaja samo tik pred nastopom, ko si za kulisami. Jaz sem že teden dni prej nemiren, nekaj me razjeda, čutim odgovornost. Sprašujem se, kako bo publika sprejela ta ali oni prizor, kretnjo. Prizor je včasih zelo izpiljen, a občinstvo ga sprejme hladno, poči pa od smeha v kakem drugem trenutku, ki se režiserju in igralcem ni zdel nič posebnega. Zadnjo minuto, ko steče že glasba, imaš srce čisto v peti.
Spričo dejstva, da se včasih kritiki radi obregnejo ob nas Primorce, češ da nam ozki oziroma široki samoglasniki in sploh lepa izgovarjava delajo preglavice, bi si morda pri dramskem odseku želeli izvajati tudi celovečerne predstave v narečju, kot vam to odlično uspe v enodejankah?
Našo skupino sestavljajo člani, ki nimajo v tem velike izobrazbe; na delovnem mestu preživljajo ves dan v italijanski družbi. Doma govorijo v narečju in nimajo možnosti izpiliti I dikcije. Mislim pa, da je boljši tisti igralec, ki dobro igra, čeprav ima kako pomanjkljivost v izgovarjavi. Tudi mi smo imeli lektorske vaje, a zdelo se nam je, da se pačimo, da ne čutimo tega, kar izgovarjamo. Lepo bi bilo, če bi imeli jezikovno podlago. Zelo mučno je, ko te režiser stalno
popravlja. Morda imajo mladi več posluha za jezik in tako se bo sčasoma izboljšala tudi izgovarjava.
Celovečerno igro v narečju smo že pripravili; bila je sicer sestavljena iz treh enodejank (Človek brez smeha, Ropar s čirom, Čudna bolezen), a imela je skupno nit - bolezen. Podajati delo v narečju je gotovo bolj pristno in domače. Problem pa nastane ob gostovanju v krajih, kjer tvojega narečja ne poznajo. Ko sva z Majdo Zavadlav priredila, predelala zgoraj omenjene enodejanke, sva ugotovila, da se značilno štandreško narečje zgublja: marsikateri izraz ni več domač, mnogo je italijanskih izposojenk.
V zadnjih letih predstavlja štandreški dramski odsek le komedije. Je morda v začetku svojega delovanja segal tudi po resnejših tekstih? Resnejših, se pravi dramatičnih? Tudi komedija je namreč večkrat zelo resna. Ko sem prvič prebral Skopuha, sem si rekel, da to sploh ni komedija. V prvih letih delovanja je naša skupina zaigrala tudi nekaj dram in kriminalko A. Christie. Začutili pa smo, da si gledalci, ki zahajajo v našo dvorano, želijo smeha, sprostitve, o družbenih problemih govorijo vsak dan že mediji. Sicer pa tudi komedija s svojo resno platjo vabi k razmišljanju. Publiko je težko spraviti v jok, a tudi v smeh. Ni lažje igrati drame kot veseloigre. Naša publika nas ljubi, ker smo komedijanti; če bi se predstavili z dramo, bi ob vstopu na oder prasnila v smeh... to bi bila drama v drami!
Goriško občinstvo je zmeraj zelo navdušeno nad vašimi nastopi; kako pa vas sprejemajo drugod?
Na Goriškem nas seveda dobro poznajo, ker imamo z gledalci tesnejše stike, a tudi drugod smo si v teh letih priborili precej ugleda, zato nas lepo sprejemajo. Zadnje čase sicer ne hodimo več na oddaljena gostovanja - nekoč smo bili v Parizu, Rimu, celo v Ameriki; prav bi bilo, če bi izvedli še kaj takega. Bilo bi tudi veliko priznanje za naš dolgoletni trud.
VMolierovem Skopuhu smo zasledili nekaj mladih moči. So to le muhe enodnevnice ali stvarni prirastek? Misliš, da mlade na Goriškem še privlačuje gledališka umetnost? Nekatere res privlačuje. A tista mladina, ki se rada udejstvuje, je preobremenjena. K naši skupini so letos pristopili štirje novi člani. Pokazali so resnično veselje do igranja in tudi njihovi starši so z zadovoljstvom sprejeli to njihovo izbiro. Prav v starših dozoreva prepričanje, da nas bo le kultura ohranila na naši zemlji. Pa še zadnje vprašanje: kaj si kot amaterski igralec najbolj želiš za bližnjo prihodnost? Moja najbolj vroča želja je ta,da bi naš trud ne bil zaman; da bi mladi dograjevali to, kar smo mi zgradili; da ne bi za našo generacijo, ki tvori jedro današnje skupine, ostala praznina, kajti to bi bila velika izguba za vse. Osebnih želja nimam, razen da bi še kaj igral. Sicer poklicni igralci se upokojijo po 35 letih igranja in jaz se naglo bližam temu številu.
Prisrčno se ti zahvaljujem za iskren pogovor in želim, da bi še veliko ustvarjal in nam s svojim sočnim igranjem obarval večkrat presive dni.
3
ČETRTEK 12. MARCA 1998
4
ČETRTEK 12. MARCA 1998
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
1	IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE ŠTRUBELJ	1 3. POSTNA NEDELJA
Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: "Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Siloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.” In povedal je tole priliko: "Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: »Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemu izčrpava zemljo?« Ta pa mu je odgovoril: »Gospod, pusti jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.«" (Luka 13,1-9)
BOG SE NE NAVELIČA ČAKATI
Evangelist Luka nam je posredoval črno kroniko dveh dogodkov, ki so globoko odjeknili med ljudmi Jezusovega časa. Rimski prokurator Poncij Pilat je v jeruzalemskem templju med verskim obredom umoril več Galilejcev, stolp v znani jeruzalemski četrti Siloi je pod seboj pokopal osemnajst oseb. V pogovoru o teh dveh tragičnih dogodkih Jezus ne pokaže sočutja, ki bi v tistem trenutku in v okoliščinah, v katerih se je nahajal, bilo površno in nevredno žrtev, o katerih se je govorilo. Jezus ne nasede niti provokaciji. Sogovorniki so verjetno pričakovali, da bo udaril po kruti rimski oblasti, ki mori, če se ji kdo upira. Tudi ne odobrava občutka nemoči pred naravnimi katastrofami. Pogovor spelje na osebno raven.
V nesrečah, o katerih se govori, Jezus ne vidi božje kazni za grehe, saj nesreča ne izbira med krivičnimi in pravičnimi. Zato podčrta misel, da tisti, ki so umrli v nesreči, niso bili večji grešniki kot drugi Galilejci ali Jeruza-lemčani. Prav to so namreč mislili njegovi sogovorniki, ki so zagovarjali načelo, da Bog vsak prekršek povrne s kaznijo. Nekdo, ki je z istimi nazornimi izhodišči bral začetek trinajstega poglavja Lukovega evangelija, je Jezusu očital: "Kaj ni to pretrdo, Jezus? Govoriš o žrtvah nesreč in groziš s pokončanjem tudi nam. Kaj ni to besednjak starozaveznega sveta? Kje je zdaj tvoj Bog, o katerem ponavadi govoriš kot o dobrem in usmiljenem Očetu in ne kot o neizprosnem sodniku? Ali si se tokrat izneveril samemu sebi?"
Mirno lahko zapišemo, da ne! Le malo globlje moramo pogledati v sporočilo evangeljskega teksta. Jezus oba tragična dogodka uporabi kot opomin in vabilo k čuječnosti in k spreobrnjenju. Človeku nič ne koristi, če jadikuje nad nesrečo, če se ob tem boji ali celo trepeta za svoje življenje, če se vdaja občutku izgubljenosti in fatalizmu. Največ, kar lahko pri tem stori, je, da vzame usodo v svoje roke, kar pomeni, da iz svojega življenja in celo iz nesreč, ki so se mu dogodile, naredi nekaj smiselnega in koristnega. Prav zato Jezus podkrepi svoj komentar s priliko o nerodovitni smokvi. Svoje sogovornike in nas z njimi popelje v vinograd, v naravo. S tem hoče reči: opazujte naravne zakone rasti in pri tem razmišljajte! Vinograd je človeštvo. Gospodar vinograda je Bog. Vinogradnik, ki skrbi za smokvo, ki ponazarja človeka, je sam Kristus. Tri leta čakanja, da končno le obrodi sad, so leta Kristusovega delovanja med ljudmi. Prošnja, naj gospodar počaka še eno leto, je Jezusovo vztrajno in nenehno posredovanje za človeka. Mi vsi smo torej v četrtem letu, v letu božjega potrpljenja. Bog zna čakati tako, kot je oče čakal na vrnitev izgubljenega sina. Nima časa misliti na kazen. Do konca zaupa klicu svojega Sina: "Spreobrnite se in verujte evangeliju! Obrodite sadove pravičnosti, miru in ljubezni!" Zato to četrto leto čakanja traja že tako dolgo. Verjemite ali ne, Bog se ne naveliča čakati. V tem je skrivnost njegove ljubezni.
OBVESTILO
POGOVOR / DR. ANGEL KOSMAČ
ZGODOVINA JE UČITELJICA ZA ŽIVLJENJE
ZVONE ŠTRUBELJ
V mesecu januarju je pri Mladiki izšla zanimiva zgodovinsko-verska publikacija Boršt skozi čas. Njen avtor je dr. Angel Kosmač, župnik iz Ricmanj in od Domja, voditelj Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Trstu. Knjigo je tiskala tiskarna Graphart. Z avtorjem knjige Boršt skozi čas sem se pogovarjal za oddajo Vera in naš čas v nedeljo, 8. marca 1998. Ker je pogovor po vsebini zelo bogat in aktualen, predlagam, da se z njim seznanite tudi bralci Novega glasa.
POSTNI GOVORI PO RADIU TRST A
V ponedeljek, 16. t.m., bo govoril prof. Vinko Potočnik o Slomškovi družinski pastorali; 20. t.m. bo govoril prof. Stanko Janežič o Slomšku in edinosti Cerkve; 23. t.m. bo govoril prof. Janko Čar o Slomšku in slovenskem šolstvu; 27. t.m. bo govoril prof. Ivan Štuhec o kulturnem pomenu Slomškovega dela; 30. t.m. bo govoril pisatelj Zorko Simčič o Slomšku kot učeniku za vse čase; 6. aprila
; bo govoril prof. Marjan Turnšek \ o Slomškovi poti do svetosti in j 10. aprila bo govoril isti dr. Turn-! šek o priznanju Slomškove sve-i tosti pred vesoljno Cerkvijo.
MOLITVENA SREČANJA DVEH GORIC
Goriški dekanat prireja molitvena srečanja ob četrtkih ob 20.30. Verniki najprej zmolijo večernice, nato poslušajo nagovor: 12.3. vcerkvi Srcajezu-i sovega, 19. 3. v cerkvi sv. Justa ! v Podgori, 26. 3. v cerkvi Kri-i stusa Odrešenika v Novi Gori-! ci, 2. 4. v goriški stolnici.
Kako in zakaj je prišlo do prikupne iti lepo urejene, tudi slikovno zelo bogate knjige (obsega 90 strani) Boršt skozi čas?
Zelo preprosto. V Borštu so lani obhajali jubilejno leto: 150 let od posvetitve farne cerkve sv. Antona puščavnika. Kot domačin sem se hotel tudi sam udeležiti tega praznovanja. Pa sem mislil, da je še najboljše darilo domači cerkvi in njeni skupnosti tudi bolj skromna knjiga o njeni preteklosti in sedanjosti, ki naj v ljudeh poživi farno občestvo, se pravi pripadnost živi skupnosti, ki ima sicer korenine v preteklosti, a mora živeti v sedanjosti in se pripravljati na čase, ki prihajajo, ko bodo novi rodovi živeli v tej skupnosti in se branili z njenim bogastvom.
V prvem poglavju knjige predstavite nekaj zgodovinskih zanimivosti Boršta in okolice. Gre za bogato zgodovino, kajne?
Mislim, da ima vsaka vas svojo posebno zgodovino. Le odkriti jo je treba in poiskati njene pisane vire pa tudi povpraševati zlasti starejše ljudi, kaj so jim zaupali njihovi starši in stari starši. Zgodovina mora vedno biti neke vrste učiteljica skozi življenje in nuditi neko gotovost za prihodnje čase. Morda se mladi rod tega bolj malo zaveda. Zato tudi današnje vasi niso več to, kar so bile v preteklosti, ko so ljudi povezovale med seboj pa tudi oblikovale njihov značaj. Predvsem pa so nagovarjale posameznike, da so s svojimi darovi in talenti bogatili celotno skupnost.
Tri cerkve so bile v okviru borštanske župnije: cerkev sv. Marine nad Zabrežcem (ki je več ni), cerkvica sv. Lovrenca na Jezeru in osrednja župnijska cerkev sv. Aniona v Borštu. Nam lahko na kratko opišete omenjene cerkve in navedete nekaj zgodovinskih podatkov o župniji sv. Antona?
Nekoč ni bilo bistvene razlike med vaščani in župljani. To se pravi: vaška skupnost je tako rekoč pokrivala cerkveno skupnost in obratno. Zato se je skoraj vse življenje v vasi vrtelo okoli cerkve. Boršta takrat še ni bilo, ampak je ob-
stajal leZabrežec, bolj skromno naselje, ki je pa imelo cer-' kev, ki je pripadala veliki župniji v Dolini. Zato vse do leta 1800 niso imeli svojega duhovnika, ki je le občasno prihajal iz Doline. Ljudje so bili | zelo navezani na svojo cerkev sv. Marine, ki sojo sami zgradili na griču, nedaleč od vasi. i Še veliko poprej so imeli na drugem griču, sv. Mihaela, spet drugo cerkev, ki je bila baje zgrajena na razvalinah poganskega svetišča, ki je segalo vsaj v rimske čase. Danes teh dveh cerkva ni več. Ostala je le pokopališka kape-l la, okoli katere so domačini začeli pokopavati mrliče, takoj ko so dobili stalnega duhovnika in postali duhovnija. Ker so v poletnem času dolge mesece preživljali na paši s svojo živino na Krasu, visoko nad vasjo, so si želeli tudi tam postaviti cerkev, ki bi praznova-i la svojega patrona prav sredi poletja. Tako je nastala cerkev sv. Lovrenca na Jezeru. Kmalu pa se je okrog nje razvilo manjše naselje.
Seveda našim prednikom to ni bilo dovolj, ker so si želeli večjo cerkev v novem naselju, ki je nastajalo, kjer je bil prej zasajen gozd, vendar bogat z vodnimi izviri, ki so prihajali iz kraških tal. Ker so ljudje poleg vinogradov in oljčnih nasadov gojili predvsem živinorejo, so to svojo novo cerkveno zgradbo posvetili ! kar zavetniku živine, sv. Anto-■ nu puščavniku. Njihove sanje so se uresničile prav pred 150 i leti, ko je škof Legat posvetil to njihovo cerkev. Nato so samo še čakali, kdaj bo ta cerkev postala samostojna župnija, kar se je zgodilo na začetku tega stoletja, leta 1904.
Med našimi verniki so trije zadnji dušni pastirji iz Boršta zelo poznani in, lahko rečem, tudi priljubljeni: Franc Malalan (1941-60), Jože Jamnik (1960-87), Albert Miklavec (1987-96). Manj pa vemo o domačinu, škofu Ivanu Glavini, ki je služboval v Poreču in Trstu. Celih 14 tet, od 1882 do 1896, je bil tržaški škof.
Verniki v Zabrežcu in Borštu so imeli veliko sreče, da so imeli skoraj vedno zelo dobre in goreče duhovnike. To se morda pozna še danes. Imeli so tudi škofa-domačina, Ivana Glavi no, ki je skoraj pol stoletja živel v Trstu in po svo-
je oblikoval cerkveno življenje v mestu. Najprej kot župnik in katehet, pozneje kot ško-| fov tajnik in sodelavec; kon-I čno še kot škof. Vendar ga je prav to najbolj obremenjevalo in mu zrahljalo zdravje, da se je moral na koncu odpovedati škofiji in preživljati zadnja leta v pokoju v škofijski vili v Škednju. Proti koncu prejšnjega stoletja so bile namreč politične razmere v Trstu in Istri do skrajnosti napete predvsem zaradi italijanskih nacionalističnih krogov. Že kot škof v Poreču je občutil težo svoje službe na strogo mešanem o-zemlju, kjer je skromna manjšina na obali močno nadzorovala siromašno in zanemarjeno hrvaško večino v notranjosti. V Trstu je bil položaj veliko težji, ker je na nasprotni strani stal mestni magistrat, ki je izvajal svoje skrajno nacionalistične načrte. Najbolj se mu je škof zameril, ko je ustanovil v Trstu dijaški konviktza slovenske in hrvaške bogoslovce, kakor je bil ustanovil v Kopru konvikt zaitalijan-I ske dijake. Veliko si je namreč prizadeval za domačo duhov-j ščino, do katere pa ni moglo priti, ker so bile slovenske in hrvaške šole še zelo redke. Prav zato je poiskal bogoslov-| ce in duhovnike na Češkem, ki so v velikem številu prišli na Primorsko, zlasti na Trža-I ško in v Istro. S tem se je močno okrepilo Božje kraljestvo med našim narodom. Svoj delež pa je prejela tudi slovenska kultura, ki so jo češki duhovniki močno razvijali ter ji dali neko trdnost vse do prve j svetovne vojne. Tudi zato ima škof Glavina velike zasluge,
1 čeprav je moral za to veliko trpeti, saj je bil nekajkrat tudi fizično napaden na poti k Sv. Justu.
V knjigi Boršt skozi čas namenjate posebno pozornost spominom župnika Franca Malalana, ki je služboval v župniji v težkem vojnem in povojnem obdobju. Nam zaupale nekaj zanimivosti iz tega obdobja?
Openski rojak Franc Mala-j lan je bil nadvse močna osebnost. Zrastel je ob podpori in vodstvu drugega openskega rojaka g. Jakoba Ukmarja. Svoje kulturno obzorje si je razširil in utrdil najprej kot vojni kurat med prvo svetovno vojno. Nato je deloval dolgo vrsto let kot župnik in dekan v Ospu. Njegovo pastoralno področje je segalo vse do Milj-skih hribov in v Štramar. Dobro je obvladal nemški jezik in literaturo. Imel je bogato knjižnico in je veliko bral zlasti nemške avtorje.
Med drugo svetovno vojno je moral za dve leti v kon-finacijo v hribovite kraje v A-brucih, kjer je našel najboljši stik z domačini, ki so ga hote-li kar zadržati pri sebi. Ker se ni smel vrniti v Osp, svojo
nekdanjo župnijo, se je kar s kolesom pripeljal v Boršt in tu ostal skoraj dvajset let. Preživel je torej drugo svetovno vojno z njenimi grozotami;
, kar nekajkrat je reševal Boršt | in Ricmanje pred Nemci, ki bi 1 bili sicer obe vasi požgali in ljudi odpeljali v Nemčijo. Doživel je tudi velike neprijetnosti v svinčenih povojnih letih, ki niso prizanesla niti vernim Ij udem v Borštu. I mel je čudovit glas, s katerim je osvajal množice. Veliko je prispeval za cerkev, čeprav se mu ni vse vedno posrečilo v širokopoteznih načrtih za njeno notranjo in zunanjo ureditev. Kolo mu je bilo vsakdanji spremljevalec zlasti, ko je kot katehet moral skoraj vsak dan v Domjo in Ricmanje. Poleg tega je vsak dan našel čas za delo v vinogradu poleg cerkve, j da je krepil telesne moči. Skratka: zelo bogato vsestransko življenje sredi ljudstva, ki mu je bil svetovalec in vodnik.
V Borštu so tudi šolske sestre sv. Frančiška, ki vodijo otroški vrtec, osnovna šola, bogato je bilo tudi društveno in kulturno življenje, do 1.1959 je bila tudi železnica. Kraj je bogat tudi po ljudskem izročilu in narodni zavesti.
Je tako?
Res je tako. Društveno in kulturno življenje je bilo v Borštu vedno na neki višini. V povojnem času so k temu pripomogle v veliki meri tudi šolske sestre sv. Frančiška, ki tam vztrajajo že nad 50 let. Tudi ljudsko izročilo seje tu pa tam še nekako ohranilo pri starejših ljudeh. Zdi se, da je tudi narodna zavest še dovolj živa. Domače prosvetno društvo ; Slovenec daje svoj prispevek kakor tudi cerkveno petje. Morda bi bilo zaželeno, da bi spet zaživelo delovanje Krekovega doma, ki ga je zlasti spodbujal in vodil pokojni župnik Jože Jamnik, ki ima prav tako velike zasluge za verski in kulturni razvoj v Borštu.
Po knjigi o zgodovini Ricmanj in župnije sv. Jožefa in pravkar predstavljeni knjigi
0 Borštu imate v načrtu še kakšno delo?
Načrtov in tihih želja je kar veliko. Vendar je vse v Božjih rokah. Če mi Bog da zdravje in moči, bi rad napisal svoje spomine zlasti na doživetja med vojno in po njej. Pri srcu mi je tudi prispevek dediščine svetih bratov Cirila in Metoda na Tržaškem in sploh na Primorskem. Niti svoje doktorske teze nisem še v celoti ; natisnil, ki govori o samosta-
1 nih na Kosovem, vendar bolj v ključu srednjeveškega srbskega prava. Najbrž bodo to le pobožne želje. Vendar bi rad tudi na ta način dal svoj prispevek k pastoralnemu in kulturnemu napredku našega naroda. Po možnosti pa bi s
| tem dal mlajšemu rodu nekaj kisika za duhovno rast našega ljudstva. Moram pa ostati skromen, ker so tudi moje moči dokaj skromne.
P. VE NANZIO RENIER O P. MARKU IZ AVI ANA
ČLOVEK EVROPSKIH RAZSEŽNOSTI
DANIJEL DEVETAK
Kdo je p. Marko iz Aviana, smo že pisali prejšnji teden v našem tedniku. Za nekatere njegove značilnosti in posebne vrline pa smo izvedeli na živ način v pogovoru s kapucinom p. Venanziom Renie-rom, predsednikom cerkvenega sodišča Trive-neta, skoraj 90-letnim, a izredno živahnim in izobraženim vicepostu-latorjem v postopku za beatifikacijo furlanskega kapucina, ki zaradi sadov svojega svetniškega življenja nosi velike zasluge v evropski zgodovini.
Kdo je bil - v nekaj besedah - p. Marko?
P. Marko iz Aviana je bil najprej človek od Boga. Okrog njega so ljudje zgradili skoraj [nit, ki pa mu verjetno bolj škodi kot koristi. On je le pridigal: "Vrnite se h Gospodu, ker vas ljubi!" Čim bolj se je 'zogibal javnemu življenju in si želel celice, tem bolj so ga ljudje iskali. Sam je zapisal:
Ljudje me tako tlačijo, da ne spim ne ponoči ne podnevi, da bi le ugodil željam množic, ki iščejo pomoč pri meni." De-,al je čudeže, ogromno je blagoslavljal, s kratkimi in učinkovitimi besedami je spreobračal velike množice in po-
sredoval med sprtimi verskimi ločinami: "Hočete biti sveti? Kesajte se in vrnite se h Kristusu! Bog se gane, ko vidi skesano dušo!" K Bogu se človek ne vrne z razumom ali besedami, ampak s kesanjem. To je srž njegove osebnosti.
Zakaj se Goriška zanima za p. Marka?
P. Marko je prejel odlično humanistično in duhovno vzgojo v goriškem jezuitskem i kolegiju. Prav vtem okolju se mu je verjetno porodila želja po mučeništvu, tako daje nato šel v Koper, da bi se vkrcal in šel v smrt za rešitev krščanstva pred Turki. Moder kapucin ga je prepričal, da je p. Marko raje postal redovnik in kasneje čudodelnik, tako da ga je papež Inocenc XI. ime-
papež ob dnevu žena
je v
Papež Janez Pavel ...	.
nedeljo, 8. t.m., med opoldansko molitvijo angelskega eeščenja nagovoril zbrano množico in se spomnil tudi na mednarodni dan žena.
Znano je, da je sv. oče v svojih prepričanjih zelo odlo-cen; to je pokazal tudi v nedeljo, ko je spregovoril v prid zenskemu svetu. Brez nepotrebnih ovinkov je dejal: "Izkoriščam priložnost, da spregovorim v prid ženam, katerim se danes politični režimi v nekaterih državah kratijo osnov-ne in temeljne človečanske pravice. Nekaterim je onemogočeno normalno življe-nle/ saj so potisnjene na rob družbe, prepovedano jim je vsako učenje, prepovedano )'m je opravljati poklicna dela, Prepovedano jim je celo izražati svoje misli na javnih me-s >h. Upajmo, da bo mednarodna solidarnost dosegla in Pospešila priznanje njihovih Pravic." Sv. oče se je s temi esedami spomnil na nemogoče stanje afganistanskih snsk katere talibani - musli-anski skrajneži - potiskajo podrejen in žaljiv položaj, saj " ne do,vo|ijo nobenega člo-nka vrednega dostojanstva in Sfne V|oge v družbi; s tem šti r i'm odvzeli pravico do Drli ')a,Pas°jim dejansko za-sako pot v prihodnost.
Seveda se je sveti oče spomnil tudi na ženske, ki živijo v razvitem zahodnem svetu, "kjer še vedno obstajajo težave in se ženskam še vedno postavljajo pregrade." Nadaljeval jez besedami: "Žal smo potomci in dediči velikih pogojevanj, ki so ženskam v preteklosti naredile njihovo pot v življenje zelo težko, saj se ni spoštovalo njihovo dostojanstvo. Prav to pa je ženskam preprečevalo, da bi bile lahko v vsej polnosti ženske, in je bilo zato vse človeštvo veliko bolj revno, saj je bilo prikrajšano za prvinska duhovna bogastva. Koliko žensk se je cenilo in se jih še danes ceni le po zunanjem videzu njihovega telesa, ne pa po njihovih osebnih kakovostih, po poklicnih zmožnostih, po njihovem inteligentnem delu, po njihovi bogati občutljivosti in ne nazadnje po njihovovem dostojanstvu?"
Papež je tudi jasno povedal, da so zapostavljali ženske tudi "ljudje Cerkve" in je to početje obžaloval.
Ob koncu svojega govora i si je papež Wojtyla zaželel, da bi se ženskam končno le priz-j nala polnopravna enakost z 1 moškim delom sveta in bi se lahko v vsej polnosti ovred-1 notilo delo žensk.
noval "tavmaturga stoletja". V številnih škofijah so tedaj izdajali knjige z dokumentacijo o čudežih p. Marka. Škofje iz Nemčije, Švice, Belgije, Nizozemske so ga klicali, da bi v njihovih krajih obujal ljubezen do Boga. R Marko je bil človek evropskih razsežnosti, ki so danes zelo aktualne.
Gorico je z blagoslovom I. 1682 rešil kuge, na Gradišče ob Soči pa je bil navezan, ker je bil tam sredi 17. stol. guverner cesarski veleposlanik v Benetkah Franko Urh Della Torre, plemič iz naših krajev, ki si je ogromno dopisoval s kapucinom iz Aviana.
Zakaj je p. Marko zaslovel?
Znan je postal zaradi čudežev. Sam pa je trdil: "Jaz blagoslavljam, toda Gospod deluje." Ljudje so se navduševali nad njim, prav tako tedanji najvplivnejši evropski vladar, pobožni in politično šibki habsburški cesar Leopold I., ki mu je bil p. Marko v letih 1680-99 duhovni oče, nepogrešljiv politični svetovalec in, kot so ga imenovali, "cesarjev angel varuh". R Markoje Leopolda nagovarjal nekako takole: "Vaše veličanstvo, biti morate močnejši, da lahko kraljujete pravično!" Leta 1683 so Turki z vojsko 150.000 mož oblegali Dunaj; p. Marko je tedaj s prepričljivimi besedami složnosti posredoval med evropskimi vojskovodji, ki so z njegovim blagoslovom 12. septembra 1683 združeno odgnali turško nevarnost. To so vsi sodobniki imeli za pravi čudež.
Kaj lahko poveste
o ekumenizmu p. Marka'f
R Marko je bil človek za druge. Živel je, da bi drugim služil in jim daroval svoje življenje. Skrbel je za katoličane, pa tudi za protestante. Ti so ga omalovaževali in pisali zle besede proti njemu; p. Marko se na to ni nikdar odzival. Ko je videl med množico skupino protestantov, seje obračal do njih z izjemno nežnostjo, jih pozival k enotnosti in blagoslavljal njihove družine in polja. Tudi dojudovseje izkazal zelo ljubezniv. Posredoval je zanje, ko sojih hoteli v Padovi javno linčati, in jih rešil veliko število. S svojo človekoljubnostjo je rešil celo 800
AKTUALNOST P. MARKA
Drugo leto bomo obhajali 300-letnico smrti p. Marka iz Aviana. Gorica se na ta dogodek pripravlja že letos. Kaj nam ta veliki evropski mož želi povedati danes? Da smo mi, ljudje ob meji, kot je bil on, ljudje na križišču kultur. Meja pa nam ne sme biti ovira, obratno. Gorica je evropsko mesto, prežema jo srednjeevropska kultura, v njej živijo tri duše: latinska, germanska in slovanska. To so tri duše Evrope, za katere si Janez Pavel II. zelo prizadeva, da bi živele v dialogu. Zato je Gorica pomembna, saj gre za nekako Mikroevropo. R Marko, vreden sin Ogleja, kjer seje začela evangelizacija naše zemlje, nam je danes zato človek-sim-bol dialoga, srečanja med kulturami in različnimi svetovi. V PETEK POSVET V GORICI
V petek, 13. marca, bo v Gorici posvet o p. Marku, Avstriji in Turkih; začel se bo ob 15.30 v prostorih državne knjižnice. Po uvodnem posegu p. Venanzia bodo spregovorili prof. V. Criscuolo (Zgodovinski kapucinski inštitut v Rimu), prof. W. Baum (celovška univerza), dr. M. P. Pedani (Državni arhiv v Benetkah). Knjigo o p. Marku, Gorici in Gradišču bodo predstavili prof. Cavazza, Luigi Tavano in Celso Ma-cor.
LETALIŠČE V RONKAH POIMENOVANO PO P. MARKU?
Na Goriškem, in sicer v Ronkah, leži najpomembnejše letališče naše dežele. Gre za letališče na meji med vzhodno in zahodno Evropo. Išče se kandidat, po katerem bi poimenovali letališče. Nekdo je predlagal DAnnunzia, toda na pragu Evrope narodov se zdi taka kandidatura nekam anahronistična in neprimerna. R Marko iz Aviana, kapucin, zanimiv za katoličane in laike, ki je govoril univerzalen jezik in bi lahko bil, kot je poudaril senator Volčič, tudi nekak zavetnik politikov, bi lahko s svojim imenom najprimerneje obeležil vlogo našega letališča in poudaril poklicanost in vlogo Goriške. Zato je bila predlagana kandidatura za poimenovanje: Letališče p. Marko Evropski (tako je v svoji knjigi iz leta 1993 imenoval p. Marka iz Aviana pisatelj Carlo Sgorlon). Ob jubileju leta 2000 bo ogromno romarjev iz držav Srednje in Vzhodne Evrope, kjer je p. Marko bolj poznan kot pri nas, prišlo na italijanski polotok prav prek ronškega letališča.
Kdor želi podpreti kandidaturo p. Marka iz Aviana za poimenovanje letališča v Ronkah, naj se obrne na nadškofovega tajnika g. Maurizia Qualizzo na sedežu goriške nadškofije. Imena bodo objavljena v dnevniku II Messag-gero Veneto.
SVETNIK TEDNA
19. MARCA
SILVESTER CUK
JOŽEF, MOZ DEVICE MARIJE
Litanije svetega Jožefa imajo petindvajset vzklikov. Ob današnjem slovesnem prazniku sta v ospredju dva: Ženin Božje Porodnice in Zaščitnik svete Cerkve. Osnova vseh odlik svetega Jožefa je dejstvo, da je bil od vekomaj izbran za ''ženina", deviškega moža Marije, iz katere si je druga božja oseba po moči Svetega Duha privzela človeško naravo, da bi odrešila človeštvo. Jožef je bil z Marijo zvezan v resničnem zakonu, zato je pred postavo veljal za očeta učlovečenega božjega Sina. Jezus je bil deviško spočet ne zato, ker bi morda naravno spočetje bilo obremenjeno s kakšno omadeževanostjo, temveč edino zato, da bi se na viden način razodelo: učlovečenje božje Besede je popolna, svobodna skrivnost božje milosti. In zakaj gleda Cerkev v svetem Jožefu svojega posebnega zavetnika? Zato, ker je bil varuh svete nazareške Družine, ki je že vsebovala začetke nastajajoče Cerkve: Kristusa, prvorojenca božjih otrok, vseh kristjanov, in Marijo, deviško Mater vseh članov Kristusovega skrivnostnega telesa.
Vzvišeni nalogi Marijinega deviškega moža in Jezusovega deviškega očeta (pravimo mu tudi Jezusov "rednik") ustreza tudi Jožefova edinstvena svetost. Mnogi teologi izrecno trdijo, da je bil sveti Jožef zaradi svoje vzvišene naloge, ki mu jo je Bog namenil pri skrivnosti učlovečenja in odrešenja, že od začetka utrjen v milosti, podobno kot Janez Krstnik ali apostoli po Jezusovem vstajenju. Sveti Jožef je živel nekako "v ozadju" tako v sveti Družini kot tudi v Cerkvi.
Sledovi češčenja svetega Jožefa so sicer vidni že pri nekaterih cerkvenih očetih v 5. stoletju, vendar so njegov praznik začeli obhajati v javnem bogoslužju šele v 14. stoletju. Polagoma se je češčenje tega tihega, junaško ponižnega pričevalca za Kristusa (to pomeni beseda "spoznavalec") v Cerkvi vedno bolj uveljavljalo. Papež Gregor XV. je leta 1621 ukazal, naj se god svetega Jožefa v vesoljni Cerkvi obhaja kot zapovedan praznik. Po odredbi papeža Janeza XXIII. so njegovo ime postavili v prvo evharistično molitev takoj za Marijo. Papež Pij IX. je leta 1847 uvedel praznovanje svetega Jožefa kot varuha svete Cerkve, in sicer na tretjo nedeljo po Veliki noči. Od leta 1956 je to praznovanje združeno z današnjim praznikom. Papež Pij XII. je leta 1955 vpeljal poseben praznik svetega Jožefa Delavca, ki se obhaja 1. maja, na mednarodni praznik dela.
Sveti Jožef je zavetnik v družinskih zadevah: k njemu se zatekajo v gospodarskih stiskah. Poseben vzornik je sveti Jožef krščanskim očetom, v skrbi za družino in otroke, zlasti je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti svoj kruh. Sveti Jožef je bil deležen sreče, da sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija (evangeliji tega sicer ne poročajo, lahko pa upravičeno sklepamo), zato velja za priprošnjika za srečno zadnjo uro.
Na slovenskih tleh je bilo češčenje svetega Jožefa razširjeno že pred uvedbo njegovega praznika leta 1621. O tem priča okoli 80 cerkva, postavljenih po naši domovini njemu v čast. Osebno ali krstno ime Jožef in Jožefa sta med najbolj razširjenimi pri nas (pa tudi po svetu). Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni "Bog naj doda potomstvo". Imeni Jožef in Jožefa imata nešteto različic.
ROMANJE V SVETO DEŽELO
Z NOVIM GLASOM NA OLJČNO NEDELJO
V JERUZALEM
VABIMO VAS NA IZREDNO POTOVANJE V SVETO DEŽELO, KI CA ORGANIZIRAMO V PRIPRAVI NA VELIKO NOČ
Sporočamo, da je prišlo do spremembe v datumu vrnitve. Odpotuje se, kot predvideno, v petek, 3. aprila, vrnitev pa bo v četrtek, 9. aprila.
Cena potovanja znaša 1.550.000 lir.
Na razpolago je še nekaj prostih mest. Kdor bi se želel pridružiti, naj pohiti, ker se vpisovanje zaključuje.
Za tiste, ki nimajo veljavnega potnega lista, lahko poskrbimo za skupinski potni list; naprošeni pa ste, da to nemudoma javite.
Za program in podrobnejše informacije se lahko obrnete na naši uredništvi v Gorici in Trstu.
ČETRTEK 12. MARCA 1 <)>)8
ujetih Turkov pri Beogradu, nad katerimi so se hoteli znesti katoličani. Rešeni Turki so ga hoteli obdariti, p. Marko pa je le odgovoril: "Žahvalite se razpetemu Kristusu, ki ga nosim okoli vratu."
POGOVOR / L UIS A GERGOLET
KNJIGA ZAZIVI, KO JO PRIMEŠ V ROKE
JURIJ PALJK
ČETRTEK 12. MARCA 1 998
Na Goriškem poznamo Luiso Ger-golet po njenem toplem nasmehu in prijazni besedi, s katero rada obdari vsakogar. Sicer pa Luisa Gergo-let že devet let vodi slovensko knjižnico Damir Feigel v Križni ulici v Gorici. Zato smo jo povabili na razgovor.
"Z veseljem povem, da seje obisk v naši knjižnici v zadnjem letu zelo povečal, saj smo lani več kot podvojili izposojo slovenskih knjig," veselo pove Luisa, ki nadaljuje: "Tu mislim na izposojanje knjig na dom. Če pogledava številke, lahko povem, da smo v lanskem letu izposodili 4533 knjig na dom, kar je zelo lepa številka. Med knjigami je še vedno največ zanimanja za otroško in mladinsko literaturo, kar je sicer razumljivo, saj prav otroci najraje brskajo po knjigah. Omenila pa bi tudi vedno več zanimanja za slovensko in svetovno literaturo in filozofijo."
Kako si razlagate tako povečan obisk v knjižnici in tudi večje zanimanje za knjige'!'
Predvsem sem prepričana, da so k večjemu obisku veliko pripomogle otroške urice, kijih imamo v knjižnici. Je pa tudi res, da naši učitelji in profesorji pošiljajo šolarje in dijake k nam in jih tako navajajo k obiskovanju knjižnice. Omenim naj še podaljšan urnik, saj smo sedaj odprti po štirideset ur na teden in to je veliko. Mimogrede: odprti smo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 18. ure, le v četrtek smo odprti od
13.	do 18.30. Prav zato je bilo morda lani sedemsto obiskovalcev več, podvojil seje obisk dijakov in predšolskih otrok.
Povejte nam kaj več o priljubljenih otroških uricah!
Na otroške urice smo vsi zelo ponosni, saj so izjemno dobro obiskane. Zanje ima največ zaslug prizadevna Barbara Rustja, ki je po poklicu res učiteljica, a je po srcu predvsem velika prijateljica otrok in velika pripovedovalka pravljic. Izjemen obisk vsake otroške urice nam priča, da je
Barbara izredna, saj ji otroke uspe za uro ali dve dobesedno začarati. In tako ji seveda pomagajo graditi igrače, pravljične predmete, o katerih jim je ona prej slikovito pripovedovala. Barbari veliko pomaga Aleksandra Maraž, ki je prava likovna u-metnica. Mladinska soba naše knjižnice je tako že polna igrač, ki so jih sami otroci naredili med otroškimi uricami. Pravljice imajo veliko vzgojno moč.
Koliko knjig ima vaša knjižnica?
Imamo več kot 14 tisoč knjig, kar je lepo število. Od teh je približno ] 1500 knjig v italijanskem jeziku, gre predvsem za klasike in knjige, ki opisujejo naše območje. Hranimo tudi 192 naslovov periodičnega tiska, sedaj nam jih prihaja redno 106. Večina periodike je slovenska, kupujemo pa tudi nekaj italijanskih časnikov in revij. Vsako leto se naša knjižnica poveča za okrog tisoč novih knjig. Naj povem še važno stvar: tudi mi smo povezani s slovenskim knjižničarskim sistemom, ki daje vpogled v zaloge vseh slovenskih knjižnic v Sloveniji; vsak naš član se tega sistema lahko poslužuje. Prek računalnika se poveže s slovenskim knjižničarskim
sistemom in si lahko tudi sposodi že-Ijeno knjigo iz slovenskih knjižnic. Ko sva že pri računalniku, naj omenim tudi nezanemarljivo možnost pisanja nanj in njegove uporabe za vse tiste, ki ga nimajo doma. Tudi to je lepa usluga, ki jo nudimo svojim članom. Mimogrede še z veseljem povem, da sem prav danes (v ponede-. Ijek, 9. t.m., op.p.) oddala triletni Niki Cotič iz Gorice tisočo člansko izkaznico naše knjižnice. Ob tej priložnosti smo ji dali tudi knjižno nagrado. Kot novost pa naj navedem predvsem dejstvo, da imamo v naši knjižnici na razpolago tudi lepo število avdiokaset s slovenskimi pesmicami in prav-' Ijicami in pa seveda danes že nepogrešljive videokasete s slovenskimi risankami. Zanimanje zanje je izredno veliko, kar je seveda še posebno pri nas izredno pomembno: otroci namreč tako lahko gledajo tudi slovenske risanke, sicer bi samo italijanske. Zakaj bi moral vsakdo obiskoi ati knjižnico?
Zato, ker je knjižnica živa stvarnost naše družbe, ker skušamo biti prijazni z vsakim obiskovalcem, ker imamo čitalnico, v kateri lahko vsakdo nemoteno študira ali pa samo prebira knjige in revije, zato, ker je knjižnica pravcati družbeni center, v katerem se lahko pogovarjaš z ljudmi, izmenjavaš mnenja, se posvetuješ z nekom o knjigah, in ne nazadnje tudi zato, ker so knjige danes na Slovenskem izredno drage, pri nas pa si jih lahko vsakdo izposodi zastonj. Še veliko drugih razlogov je.
Česa si želite v prihodnje?
Predvsem bi si s sodelavko Bredo Bertalanič seveda želeli veliko novih knjig in še večjega obiska pri nas. Ko sem že omenila Bredo, naj povem, da je zelo delavna in tudi vodi za slovensko televizijo RAI Trst priljubljene oddaje za otroke. Posnamejo jih pri nas in so na sporedu vsak ponedeljek. Kar se pa tiče knjig, lahko povem, da bi kupovali veliko več, če bi le imeli dovolj denarja. Veliko knjig dobimo zastonj; pomaga nam tudi slovensko ministrstvo za kulturo. Sicer pa nam veliko knjig daje tržaška knjižnica, smo namreč goriška izpostava Narodne študijske knjižnice. Ob koncu najinega pogovora pa še enkrat: postanite naši člani, hranimo namreč knjige, ki zaživijo le takrat, ko jih vi primete v roke in berete!
ZNANSTVENI PUBLIKACIJI O GORIŠKI PRETEKLOSTI
V razmiku enega tedna sta bili v Gorici predstavitvi dveh za naše kraje in ljudi pomembnih knjig, ki sta si sorodni ali, bolje rečeno, dopolnilni. Obe ponujata dragocene podatke o naši zemljepisni in kulturni pokrajini.
V Katoliški knjigarni na Travniku sta knjigarna in Galerija Ars 6. t.m. priredili srečanje z avtorjema 3. zvezka knjižnega projekta Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804). Knjigo sta izdala proti koncu preteklega leta Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Arhiv republike Slovenije. Lepa množica ljudi je prisluhnila najprej uvodni misli Lojzke Bratuž, nato zgodovinarju Goriške Branku Marušiču, kije knjigo postavil v okvir dosedanjih raziskav. Avtorja, Štajerec Vincenc Rajšp in Tolminec Drago Trpin, sta obrazložila značilnosti in namen knjige. To je enkraten projekt izdaje pomembnega staroavstrijskega zemljevida. Znan je pod imenom Jožefinski vojaški zemljevid, saj je nastal v obdobju Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. 3. zvezek tega obsežnega dela zaobjema zahodno slovensko območje.
V torek, 10. t.m., je bila v gori-škem Kulturnem domu predstavitev knjige S Poklona do Toplice, ki jo je sestavil novinar in domoznanec Vlado Klemše. Najprej je Vili Prinčič povedal, da je to že tretja predstavitev. Nato je prevzel besedo ravnatelj NŠK Milan Pahor, ki je podal značilnosti in pomen tovrstnega dela. Za dragoceno delo sta se javno zahvalila avtorju predsednik KD Sabotin iz Štmavra Jordan Figelj in predsednik rajonskega sveta za območje Štmavra, Pevme in Oslavja Silvan Primožič. Vlado Klemše je poglobljeno opisal svoje delo in spregovoril tudi o značilnostih terenske raziskave, o specifiki Brd in jezika ter o povezanosti ljudi s prostorom. Med posegi je Al-do Rupel naznanil, da bo letos izšel zemljevid Goriške z ledinskimi imeni. Nekateri od prisotnih so izrazili misel, da bi bilo zelo primerno pripraviti podoben zbornik za Gorico, kar bi sodilo v okvir praznovanj tisočletnice prve omembe Gorice. --------------D.
MLADIKA 1/98
Prva številka revije Mladika v letošnjem letu je razgibana po obliki in vsebini. Že platnica (s slikami z osrednje Prešernove proslave v tržaškem Kulturnem domu) je drugačna od tiste, na katero smo bili navajeni. Uredniki so se namreč odločili za grafično posodobitev.
V uvodniku z naslovom Z odprtim srcem piše, da prihaja do sicer previdnih, a spodbudnih znakov v smeri tolerance in sožitja med raznimi narodnostnimi komponentami v našem prostoru, vendar opozarja tudi na "osnovno nekritičnost levičarjev do vsega, kar je v zvezi z narodnostjo, ki jim je v bistvu indiferentna". Ni prav, piše Mladika, "da se skuša tako lahkomiselno zbujati dvome v našo resda nekoliko tradicionalno zasidranost v slovenstvo". S pojmom slovenstva so namreč povezani nekateri osnovni elementi našega bivanja: jezik, kultura in v osnovi nenapadalna drža do sogovornikov. Poleg uvodnika je vredno si prebrati novelo Magdalene Cundrič Njena zadnja priložnost. Zora Tavčarje prispevala obsežen pogovor z univerzitetno profesorico, slavistko in publicistko dr. Antonijo Bernard, ki deluje v Parizu. Bruna Pertot nadaljuje svoje literarno opisovanje značilnih rastlin in zelišč: tokrat je na vrsti kakavovec. Zatem si lahko preberemo govor, ki ga je imel dr. Jože Faganel na proslavi 200-letnice rojstva Zige Zoisa novembra lani v tržaškem Kulturnem domu. V rubrMIzarhivovin predalov pa Ivo Jevnikar že tretjič piše o "padalcu Blažu", se pravi o primorskem padalcu Antonu Božnarju. V Mladiki si lahko preberemo tudi več likovnih in literarnih ocen, bralcu pa so na voljo tudi podatki, ugotovitve in komentarji, ki jih prinašajo tradicionalne rubrike.
Tudi tokrat je skupaj z Mladiko izšla mladinska priloga Rast. Za uvodnik so uredniki objavili uvodni pozdrav predsednice SKK Jasne Simčič na VII. Slovenija partyju. Med številnimi prispevki naj omenimo članka Brede Susič in Petra Černiča v rubriki Agora podlipo. Oba obravnavata nedavni papežev obisk na Kubi: Breda se posveča predvsem oceni medijskega kritja dogodka s posebnim ozirom na Slovenijo (pri tem je zelo kritična), Peter pa piše predvsem o pomenu besed, ki jih je izrekel papež med obiskom kubanskemu ljudstvu in mladini (in posredno vsem mladim na svetu).
-------------1Ž
Primerjava med eksodusom iz Istre in tistim iz Sudetov po drugi svetovni vojni (i)
PETER MERKU
Začenjamo objavljati predavanje, ki ga je inž. Peter Merku imel 16. februarja v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, 24. februarja pa na tržaški univerzi. Inž. Merku, ki že skoraj 40 let živi v Nemčiji, nam je poklonil besedilo predavanja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
PREDGOVOR
V zvezi s tem, kar se je po drugi svetovni vojni dogajalo v Istri, je v italijanskem zgodovinopisju vedno govor o beguncih in optantih ter o zapuščeni imovini. Ko se nemško zgodovinopisje ukvarja z dogajanjem v Sudetih v povojnem času, govori o izgnancih ter o rekvirirani imovini.
Leta 1995 sem v reviji Paneuropa bral članek, ki ga je napisal poslanec v evropskem parlamentu, Otto von Habsburg. V njem je pisal o italijanskih izgnancih iz Istre. V časniku II Piccolo sem bral o poskusih zbliževanja med krogi istrskih beguncev
in organizacijami sudetskih Nemcev, zato da bi uskladili svoje nastopanje.
Ker je bilo razvidno, kako meglena ali površna je vednost o razlikah med obema primeroma, pri katerih je skupno le boleče preseljevanje ljudstev, sem se sklenil posvetiti temu problemu, čeprav samo v mejah informacijskih sredstev, ki sem jih imel na razpolago.
Rezultat tega mojega preučevanja je študija, ki sem ji dal naslov: Primerjava med eksodusom iz Istre in tistim iz Sudetov po drugi svetovni vojni.
Zato da primerno uokvirimo dogajanja do konca druge svetovne vojne v škodo Italijanov v Istri v teda-
nji Jugoslaviji oz. sudetskih Nemcev v tedanji Češkoslovaški, je primerno analizirati položaj na teh področjih od konca prve svetovne vojne dalje.
Pod habsburško monarhijo je istrska mejna grofija sestavljala skupaj z mestom Trst, Goriško in Gradiščansko grofijo ter Kvarnerskimi otoki teritorialno upravno enoto, ki so ji pravili avstrijsko-ilirsko Primorje ali kratko "Kustenland". Po ljudskem štetju, ki je bilo še pod Avstrijo 1910. leta, je bilo v Istri 195.277 Hrvatov in Slovencev ter 145.862 Italijanov. Po štetju 1936. leta, ki so ga izvedli pod Italijo, so bili tam samo Italijani.
Ker nobeno štetje ni bilo izvedeno pošteno, moramo sprejeti študije, ki so tako ali drugače pristranske. Koliko Slovanov je zaradi razmer, v katerih so morali živeti, imelo toliko poguma, da bi se narodnostno opredelili, ali koliko jih je napadalni nacionalizem od generacije asimiliral, ne bomo nikoli izvedeli.
Poglejmo zdaj na Češkoslovaško.
Po podpisu senžermenske mirovne pogodbe (10.9.1919), ki je določila češke meje, ter trianonske pogodbe (4.6.1920), ki je uredila meje s Slovaško, lahko iz statističnih podatkov iz leta 1921 razberemo sestav prebivalstva ob koncu vojne. Od
13.613.000	prebivalcevje bilo Nemcev 3.123.000, to je 23,4 %, ki so ži-
veli skoraj vsi na Češkem. 1930. leta je skupno prebivalstvo naraslo na 14.729.000, od tehjebilo3.232.000 Nemcev, to je 22,3 %.
Če torej primerjamo število prebivalstva v Istri in v Sudetih od konca prve svetovne vojne do začetka druge, bomo takoj ugotovili prvo razliko.
V Istri je med obema vojnama prišlo pri prebivalstvu obeh glavnih etničnih skupin do velikih sprememb, ki sojih povzročili naslednji faktorji:
a) odhod Slovanov v begunstvo,
b) prisilna izselitev učiteljev, železničarjev, duhovnikov na druga področja italijanskega cesarstva,
c) prisilna asimilacija,
d) močno priseljevanje iz Italije (pripadniki vojske, orožniki, finančni stražniki, učitelji, upravno osebje, kmetje itd.).
Na Češkoslovaškem je vlada sicer vodila diskriminacijsko politiko do manjšine, vendar je ni zatirala, kot seje to dogajalo v Istri. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je njeno število absolutno rastlo.
PRVA RAZLIKA: v Istri v obdobju med obema vojnama velika sprememba razmerja med večino in manjšino, v Sudetih zanemarljiva.
Druga svetovna vojna. 6. aprila 1941 italijanska vojska napade Ju-
goslavijo in zasede dobršen del njenega ozemlja, predvsem v Sloveniji in Hrvaški.
Nemška VVermacht je bila na podlagi Munchenskega sporazuma 29. 9.1938 že dalj časa v Sudetih. Kljub dogovorom je 15.3.1939 zasedla Češko.
Slovaška je, kot vemo, proglasila samostojnost. Tako imamo že drugo razliko v dogajanju na področjih, o katerih je govor. V Istri ostane vse po starem, teror proti manjšini ostane nespremenjen ali se poveča, ne samo to, razširi se tudi na matične narode manjšin.
Nemška manjšina v Sudetih sprejme vojsko matičnega naroda kot rešitelja. Čehi postanejo na priključenem ozemlju manjšina, ki jo Nemci izženejo. Nemčija si priključi Sudete, zasede brez boja preostalo češko ozemlje in ga proglasi za protektorat Reicha.
DRUGA RAZLIKA: nobene osvoboditve manjšin v Istri, popolna osvoboditev v Sudetih s priključitvijo nemški domovini. Krvava zasedba matičnega ozemlja istrskih slovanskih manjšin, osvoboditev nemške manjšine s strani lastnega matičnega naroda v Sudetih. Tri razlike v eni!
---------DALJ n
ZGODBA OB RAZŽALITVI
BREZJANSKE MATERE BOŽJE
JEZIKOVNI KOTIČEK
ZGODILO SE JE
NADA PERTOT
Toliko ljudi me spodbuja, naj bi nadaljevala v Novem glasu s svojimi jezikovnimi beležkami, ki so mi bile v preteklosti v veliko veselje in so bile pravzaprav zametek mojega jezikovnega priročnika. Moja knjiga je doživela velik odmev, kar lahko potrjuje, kako veliko ljubezen in spoštovanje do slovenščine čutimo in kako smo za jezikovne probleme zelo občutljivi. Na žalost pa ni moja knjiga popolna in nove težave se pojavljajo iz dneva v dan. Kljub prizadevanju, da v njej ne bi bilo napak, se jih je vanjo nekaj vrinilo. Po vrstnem redu jih born obravnavala v naslednjih številkah. Tokrat naj se u-stavim pri naših zemljepisnih imenih. Poglavja z njimi v zvezi sem sestavljala z veliko ljubeznijo in pozornostjo, pa se mi je prav v poglavje Naši kraji m njihovi prebivalci (str. 35) vrinila huda napaka. Ko navajam rabo predloga na oz. v v zvezi z imeni naših naselij, navajam: v Repen, na Opčine, \iPadričein Trebče... Navedek b' se moral glasiti: v Repen, na Opčine, na Padriče, v Trebče. To niso malenkosti, to so naše posebnosti, na katere moramo sami zelo paziti, red nekaj dnevi me je spet zelo vznemirila napaka, ki sem jo brala v zelo tehtnem Pogovoru Alojza Rebule z ordano Kren Vizent (Delo, ^6- februarja 1998). Napake Prav gotovo ni naredil prof. čebula, ki je že od otroštva nodil v Slivno in se v Slivnem kot otrok igral in je bil tudi
na sestanku višješolcev med Šempolajem in Slivnim. Prav gotovo ni bil v Slivnom, kot I je kak lektor popravil v njego-I vem odgovoru: "na sestanku srednješolcev v kraški gmajni - bilo je na griču med mojim rojstnim Šempolajem in Slivnom - sem nastopil z referatom o Prehodu čez Berezino". Temu nasilju lektorjev smo izpostavljeni vsi, ki se oglašamo v naših časopisih. Marsikdo mi bo lahko to potrdil. Prizadete lahko tolaži samo j dejstvo, da nimajo spoštovanja niti do Rebule. Meni so v Sloveniji (Družina) popravili moj Božič vibožič, ker je pač pravopisno pravilo takšno.
Do sprememb teh pravil pa nenehno prihaja od zgoraj, ker pač ne morejo sloneti na živih primerih, ki jih lektorji pridno sproti in do nadaljnjega ukaza popravljajo. Mislim, da se moramo Slovenci prilagoditi tudi v tem smislu drugim evropskim jezikom, ki ohranjajo že ustaljena pravila, dopuščajo novosti in jim odpirajo pot tudi v knjižno rabo. V četrtkovem Delu sem brala teden prej tudi zapis o torinskem prtu. Ker sem vedno govorila oTu-rinu in turinskih zadevah, sem šla pogledat v novi Šlen-čev italijansko-slovenski slovar (1997!), kako je s tem. Tam pa lepo piše Torino: Turin. Katera raba je ustaljena, katera je nova, katera je vsiljena? Bolj sem seveda občutljiva za naša imena in bi morali zahtevati, da jih spoštujejo tudi onkraj meje.
EMgodilo se je nekega pomladnega jutra v neki neprešte-vilni šoli.
Zaradi pomladi, ki je bila v zraku, je bila učiteljica kakor navita in to brneče razpoloženje j e bliskovito prenesla v žile in srca svojih malih. Ker je bila ura risanja, je z velikimi črkami napisala na tablo: “Nariši svojega sošolca." Nato je še razložila, da lahko narišejo kateregakoli sošolca, pa še priporočila, naj ga upodobijo povsem svobodno, tako kakor čutijo in kakor ga vidijo oni. Upravičeno si je obetala, da ji bodo tiste risbice razodele marsikatero potezo njenih ljubljencev.
Sledilo je splošno navdušenje, nekateri pa so se začeli kujati, saj ni od muh narisati sošolca, ker te on navsezadnje lahko tudi pošteno brcne, če mu risba ni všeč; še bolj nerodno je, če te kdo drugi nariše grdega in debelega ali ti naredi prevelika ušesa in krompirju podoben nos.
Toniju pa so se ob prebiranju naslova zasvetile oči in se je nemudoma lotil dela. Učiteljica je še razlagala to in ono, ko je on že snoval načrtek in risal skico: zelo je bil srečen, da je imel priliko narisati To-mažka; on Tomažka ni nikoli maral, a je bil premajhen, da bi se vprašal, zakaj. Bilo pa je zaradi tega, ker se tudi njuni starši in starši njihovih staršev niso marali. Stvar genov, bi kdo pomodroval, ker mu taka razlaga prija bolj kot kakšna razglabljanja o kakšni kontroli volje in pomanjkanju volje, dobre volje pa, kje neki! Kontroliraj ti gene! Na. Oni so krivi za vse ali skoraj za vse.
Riši in briši, pa znova nariši, pa barvaj in pili, popravljaj...
Risba je nadvse uspela: velik zelen travnik, sredi travnika pa pujsek v kavbojkah in prašička v rožnatem krilu in vodita Tomažka za roko, ona za desno, on pa za levo. Spodaj napis: "Tomažek na sprehodu z družino."
Tomažek se je ob pogledu na risbo zakadil v Tonija in mu jo hotel strgati, a Toni je bil hitrejši, zato se je Tomažek za-l čel dreti in presunljivo jokati. Toni pa se je smejal na vsa us-! ta: uspelo mu je, kar si je že dolgo želel - prizadeti sošolca,
I katerega ni maral.
Ko je učiteljica po kratkem j prigovarjanju prišla do risbe, si jo je zelo dolgo ogledovala, nato je pozorno pogledala o-ba otroka, Tomažku je rekla, da je risba samo kos papirja ter spravila vse v predal: tokrat so ji risbice povedale, da je prišel trenutek, ko bo mora-' la temeljiteje prerešetati in po-| globiti temo takta, medseboj-j nega spoštovanja in obvladovanja nagonskega jaza, ker ni hotela, da bi njeni mali rastli
v velike brdavse. Življenje z brdavsi ni lepo. Saj ne veš, v kaj se lahko izrodi.
Naslednjega dne so prišli starši, eni in drugi, da ugotovijo na lastne oči, kaj se je pravzaprav zgodilo. Tomažko-
vi starši so seveda vprašali, za-! kaj vse to. Eee, zakaj, zakaj! Kaj jim bodo zdaj otroka ustrahovali z vprašanji? Toni je bister, pa ve, kaj je svoboda likovnega izražanja, ne? Tonijev oče je bil sina vesel in tega ni niti skrival, kaj šele da bi ga pokaral! Ko pa ga je Tončkova mama vprašala, kako bi on reagiral, ko bi videl lastno dru-
žino v prašičji izvedbi, je vzkipel: “A so to argumenti? Se bomo šli zdaj čarovnice? Mislil sem, da ste bolj strpni, bolj, bolj... bolj odprti! Sicer pa nimam niti sekunde več časa za te neumnosti, delo me čaka," ni dopustil, da bi kdo utegnil kaj odgovoriti in odvihral z loputanjem vrat, dobro še da je žena utegnila smukniti za njim.
Učiteljica, kije na tihem tr-pela za oba učenca, je za en-i krat molčala in risbo obesila na steno z drugimi vred. Potem je zavladal mir in pouk je stekel dalje.
Doma je Tomažek predlagal staršem: "Naredil bom novo risbo: prasičko v posteljici in ta bo dojila malčka v povojih. Spodaj pa bom napisal:
' »Toni - ko je bil dojenček.«''
Starša sta se zdrznila in se spogledala, bila sta brez be-■ sed: seme strupa je že rojevalo sad. Nazadnje je mama le 't našla, kaj naj reče: 'Veš kaj,
| meni in očku na ljubo ne nariši ničesar"
i "Ničesar? In svoboda, svoboda... kako je rekel Tonijev oče?"
"Svoboda likovnega ali u-metniškega izražanja, je rekel."
"To, da. Alijo ima samo Toni?"
Starša sta se morala kljub vsemu nasmehniti.
"Ne, srce moje, tudi ti jo i-maš. Vsak človek jo ima, samo uporabljati jo boš moral pametno," se je zamislil oče.
“Da, pametno," je podčrtala mama. "Ne maži si ročic s tole... s tole umazanijo"
"Umazanijo?", je zvedavo iskal Tomažek.
"No, tako se temu reče. Boš že še videl, koliko je je," ga je mama pričela ljubeznivo riniti v delovno sobo pisat naloge. Tomažek je povesil nos. Ni se strinjal: tako rad bi povrnil in okusil slast maščevanja. Nejevoljno je sedel k pisalni mizi.
Mama je od časa do časa kukala skozi priprta vrata. Nazadnje se ji je zazdelo, da bi morale biti naloge že davno napisane in je sklenila, da pogleda. In zares, bile so opravljene, vzorno, čisto in marljivo, kot vedno. Tomažek pa je risal, risal in risal in mama je gledala, gledala in se ni mogla nagledati.
Ko se je zvečer oče vrnil iz službe, je bila risba končana: zelen travnik z metulji in pikapolonicami, a na sredi on, Tomažek med mamo in očetom, mama s kronico marjetic na glavi, oče pa s šopki vijolic za ušesi in okoli vratu; spodaj pa napis: "Mi smo najsrečnejša družina."
In to so bili resnično: srečna družina. Zato pa je bil Tomažek Toniju tako zoprn, po tisti nesrečni risbi pa še bolj: saj je moral na lastna ušesa marsikaj slišati, kako so govorili o njegovih: "Pustimo jih: oni so, kar so! Otrok ni vsega kriv!"
Še dobro, da je bil premajhen in ni mogel vedeti, da nekatere stvari sprožijo učinek nasproten od zaželenega in da imajo udarci pritlikavih čudežno moč: to je moč sproščanja sil, ki so kvasovke Iju-| bežni in te prično prekipevati prav tam, kamor je udarilo.
Pazite, ne udarjajte vanje, v sile ljubezni: so nepredvidljive, so neustavljive in nepremagljive, ker - kdor ljubi, je srečen, je silen, je lep, je pogumen, močan, ne moreš ga streti...
------------BM
HAJDUŠKI POP VEl^NO ZNOVA PRESENEČA
CVETO SVETLIK
V vsakodnevnem življenju si človek marsikaj želi, zato tudi nastajajo najrazličnejši iz-ae ki in ideje, med drugim tu-' ?i'9e- 5 tako željo sem se Pred leti lotil opisovanja našega rojaka Josipa Velikanje. Ve-»Ki prenovitelj in narodni bu-jtelj južne Istre, imenovan tu-ai Hajduški pop, je bil rojen ■ marca 1843 v Kanomlji pri sPodnji Idriji.
,, Narne se je nekako prilepil zaradi svojega izrednega vpli-s svojim prav tako izrednim mQC^u0ITl °z' delovanjem. Ker
Voi L- •	P°P"' kot se je
* 'kanje tudi sam rad imeno-
sp	no znova preseneča,
DrpHc+m .spomnil Premierne avauft!'? ' klJe Potekala 14. iev	ani’ na predvečer kra-
J vnega in župnijskega praz-
nika v Spodnji Idriji. Ta knjiga je nastajala kar nekaj let, saj je bilo potrebno prevoziti precejšnje število kilometrov, da sem zbral dovolj zanesljivih podatkov.
Ko sva z Lucijanom Bratušem urejala Besedilo in slike, se je kar naenkrat spomnil in mi rekel: "Pokliči v Poreč škofa Bogetiča, da ti napiše še predgovor! Saj ga poznaš!" Malo | sem okleval in naposled sem mu res telefoniral. Pri njem sem že prej dobil marsikateri podatek in upravičeno sem u-I pal na njegovo pomoč. Kot rodoljub in pastoralni naslednik Jurija Dobrile je ponudbo z veseljem sprejel in mi napravil to uslugo. Ob približevanju j praznika sem ga še povabil na premierno predstavitev. Povabilu seje prijazno odzval s svo-
jo prisotnostjo. Založba Družina iz Ljubljane je poskrbela za kvalitetno napravljen izdelek, ki ga je zaupala tiskarni Mladinska knjiga, prav tako iz Ljubljane.
Približeval se je Veliki šmaren in ves kraj Spodnja Idrija z okolico seje pripravljal na praznovanje. Glavno vlogo ob or-ganiziranju takih prireditev prevzame Gospodarsko interesno združenje Fara iz Spodnje Idrije. Vse prireditve, ki se pripravljajo čez vse leto, vodi ta neprofitna ustanova. Tudi za predstavitvijo knjige Velikan je pop hajduški so trdno stali moji osebni prijatelji, pa tudi vsa močnejša podjetja, ki take zadeve financirajo kot donatorji.
14.	avgusta ob 17.30 je prispel poseben avtomobil s škofom iz Poreča, msgr. Antunom Bogetičem. Na Kendovem dvorcu smo mu pripravili lep sprejem, na katerega se rad spomni ob vsakem pogovoru. Tu sem mu predstavil svojo družino, ki mi je stala ob strani v času zbiranja podatkov in pripravljanja besedila. Iz Istre pa ni bil edini gost škof, ampak je prišla tudi folklorna skupina Veseli Roverci iz okolice Juršičev. Prireditev, ki se je začela ob 20. uri, je presenetila. Zbralo se je namreč nepričakovano veliko ljudi (400). Po uvodnem nastopu Veselih Ro-vercev so zapeli še domačini, oktet Prfarci. Glavni urednik Družine dr. Janez Gril je imel
kratek slavnostni govor, ki mu je sledil govor škofa Bogetiča v hrvaškem in slovenskem jeziku. Po nekaj kratkih vprašanjih, na katera sem odgovarjal, je podal svojo recenzijo prof. Janez Kavčič - zgodovinar in pisatelj. Nato pa je nastopila še mlada violinistka iz Spodnje Idrije.
Knjiga je tako dobila mnoga domovanja v našem in tudi sosednjih krajih. Marsikateri bralec me je pozneje vprašal, zakaj da ni doslej nihče vedel za Josipa - hajduka. Razlaga je prav enostavna. Velikanje je odšel takoj po osnovni šoli iskat znanje v Gorico, Senj, Beograd... in se vrnil šele na pragu smrti. V Idriji in okolici je le malokdo vedel zanj. V Istri je ostal kot legenda človeka, ki je vedno stal na strani ubogega ljudstva. Rešil jih je pred potujčevanjem, učil jih je osnovnih smernic življenja, pomagal jim je na duhovnem, gospodarskem in privatnem življenju. In četudi je moral na začetku ljudstvo krotiti s križem in revolverjem, so ga po enainpetdesetih letih vsi pogrešali. Roverci se ga radi spominjajo.
Ko sem v teh krajih povedal, da zbiram podatke o haj-duškem popu, sem bil takoj povabljen v hišo in povsod so mi izkazovali gostoljubje. Te ljudi je spremenil iz ovnov, kot jih je sam rad imenoval, v krotke ovčice, kar se vidi danes v J Roveriji na vsakem koraku.
VIPAVSKI SLIKAR V GROHARJEVI GALERIJI
MARKO ANDLOVIČ RAZSTAVLJA V ŠKOFJI LOKI
KLARA KRAPEŽ
Mladi slikar in grafik Marko Andlovič je po rodu Vipavec, svojo umetniško pot pa je po srednji oblikovni šoli nadaljeval na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Iz slikarstva je diplomiral v razredu profesorja Janeza Bernika, pozneje pa je pri profesorju Branku Suhyju zaključil še grafično specialko. Ves čas svojega ustvarjanja niha med ustvarjanjem na platnu in izdelovanjem grafike, vendar pa je slednja tehnika vsekakor dominantnejša.
Črno-bela izpovedovanja so umetniku bližja in v njih najde pravo pot za izraznost lastnih razmišljanj o klasičnih likovnih problematikah med predmetnostjo in prostorom. Realni prostori se preoblikujejo v imaginarne, brez pogojevanja klasične, ustaljene perspektive. Opazovalec tako šele postopoma odkriva vse elemente grafične izpovedi in tako na svojstven način, po etapah, ustvarja dialog z umetniškim delom in avtorjem samim. Andlovič želi vzpodbuditi neposreden dialog slikarskega objekta in opazovalca. Izbira med določenimi elementi - stol, interier, figure -in jih v poigravanju z velikostjo, bližino, oddaljenostjo,
povezovanjem ter številnostjo posameznih oblik vpleta v zaključene, a obenem tudi vsebinsko odprte, grafike, jedkanice in akvatinte. Na prvi pogled morda zelo kaotične, z daljšim opazovanjem pa premišljeno urejene, zaradi česar je mogoče trditi, da v svoja dela vpeljuje še razsežnost časa.
Tokratna razstava v škofjeloški galeriji Ivana Groharja je zasnovana kot vpogled v širše obdobje avtorjevega ustvarjanja, predvsem zadnjih pet let, ko so njegovo pozornost pritegovali številni motivi, med njimi kopalec, ki Andloviču predstavlja simbol ustvarjalca. Temu pa so pridruženi še ekspresivna figuralika, nasprotje dobrega in zla ter motiv omizja. Dela bodo na ogled do 26. marca.
Marko Andlovič je prvo samostojno razstavo ponudil leta 1995 v celjski galeriji Kele-ia, najbolj pa izstopa z udeležbo na 16. reškem bienalu mladih (1991), mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1993) v Novem mestu (1994 in 1996), festivalu slikarstva v francoskem Cagnesu
(1995), Bianco e nero v Bieli
(1996), Cakaide grand prixu na Japonskem in v minulem letu na 3. Bienalu mesta Kranj.
7
ČETRTEK 1 2. MARCA 1 998
8
ČETRTEK 12. MARCA 1998
POKRAJINA TRST
ANDREJ ZAGHET PREJEMNIK NAGRADE DR. FRANE TONČIČ
Andrej Zaghet je letošnji prejemnik nagrade Dr. Frane Tončič. Prejel jo je na slovesnosti v četrtek, 5. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, za diplomsko disertacijo Vloga možganskih režnjev pri dolgotrajni koncentraciji, ki jo je zagovarjal v akademskem letu 1995/96 na filozofski fakulteti tržaške univerze.
Skupinski posnetek letošnjih nagrajencev. Drugi z desne je letošnji prejemnik nagrade Dr. Frane Tončič Andrej Zaghet (Foto Kroma)
Nagrado Dr. Frane Tončič podeljuje vsako leto Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič, namenjena pa je zamejskim absolventom, ki so napisali zanimive in izvirne diplomske disertacije. Poleg nagrade je Sklad podelil še tri enakovredna priznanja, ki so jih s prispevki omogočili Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Zadružna kraška banka in Nova tržaška kreditna banka. Priznanja so prejeli Maila Ozbič za disertacijo Cvetnik verzi-ficiranih sentenc bizantinskega princa Andronika Paleolo-ga, Aleksi Jercog za disertacijo Razigrani jezički - Orga-nologija in muzikološki pristopi k študiju harmonike in Mitja Ozbič za disertacijo./e-zik v pravnih aktih: raba manjšinskih jezikov v kazenskem postopku v Italiji.
Slovesnost, ki jo je povezovala Nerina Švab, je obogatil nastop glasbenika Toma Hmeljaka, ki je izvedel nekaj skladb na vibrafonu. Prisotne sta nagovorila predsednik Sklada Sergij Tončič Boris Kuret in predsednik ocenjevalne komisije prof. Marko Kravos.
Ob tej priložnosti nagrajencem, še posebej pa prejemniku Tončičeve nagrade Andreju Zaghetu, iskreno čestita tudi Novi glas.
PREŠERNOVA PROSLAVA GLASBENE MATICE
GLASBENIKI ZA PRAZNIK KULTURE
V torek, 3. marca, je bila v Marijinem domu v Rojanu proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo je priredila Glasbena matica - šola Marij Kogoj. S to prireditvijo, ki se je glasila Glasbeniki za praznik slovenske kulture, so se tudi pri Glasbeni matici hoteli pokloniti spominu pesnika Franceta Prešerna. Večera so se udeležili tako predsednik upravnega odbora GM dr. Drago Stoka kot ravnatelj prof. Bogdan Kralj, ki je uvodoma pozdravil prisotne, ter nekateri člani odbora.
Kljub temu da so nekatere točke - med temi tudi uvodna misel - odpadle zaradi bolezni, je proslava potekala na dobri kakovostni ravni. Na odru rojanskega Marijinega doma so se zvrstili številni gojenci, od najmlajših pa do tistih, ki obiskujejo starejše letnike, ki so izvajali izključno skladbe slovenskih avtorjev.
LEPA PRIREDITEV
V DOMU V UL. RISORTA
V nedeljo, 8. marca, je Marijin dom v ul. Risorta zaživel v prijetnem vzdušju, ki so ga ustvarili mladi gostje Mladinske skupine iz Trat in rovtarskih Žiberš. Ubrano in razigrano petje se je prepletalo z igranjem na flavte in električni harmonij ter zaključilo s prizori hudomušnih Butalcev. Vsi nastopajoči, predvsem pa 50 otrok, ki sestavljajo otroški pevski zbor Rožmarin in jih vodi s prirojeno veščino Magda Kržišnik, so ustvarili med prisotnimi izje-
mno prijetno vzdušje in okrepili v njih zaupanje v mlade in tudi v smiselnost lastnega delovanja. Prizadevno vodstvo Pastoralnega središča iz ul. Risorta in požrtvovalni pevci in pevke Mešanega cerkvenega zbora od Novega Sv. Antona so dobili ob tem gostovanju novega zagona za svoje delo. Nastop mladih rodi prav gotovo tudi take sadove, predvsem pa zaupanje v prihodnost. Zbor Novega Sv. Antona in Pastoralno središče ubirata pravo pot, ko krepita sodelovanje preko vsiljenih meja, ki nas ne smejo ločevati.
PRORAČUN SPREJET, SREDSTVA PA NISO ZAGOTOVLJENA
Kot smo že poročali, je tržaški pokrajinski svet 25. in 26. februarja sprejel proračun za leto 1998 in programske smernice za triletje ^ 998-2000. V ponedeljek, 9. marca, so sprejeli še vrsto dnevnih redov in resolucij.
Vrsto popravkov so predstavili tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Vladimir Vremec ter slovenska svetovalca, izvoljena na listi Demokratične stranke levice oz. Stranke komunistične prenove Igor Gabrovec in Bruna Zorzini Spetič. O teh popravkih, ki so bili deloma sprejeti, deloma pa zavrnjeni, smo na kratko že poročali, naj povemo pa še, da je na ponedeljkovi seji pokrajinski svet sprejel Vremčev predlog o nespremenjeni finančni podpori ustanovam, ki se ukvarjajo s prizadetimi (med temi je tudi Sklad Mitja Čuk).
V programskih smernicah pokrajinske uprave je več po-
bud, kot npr. pobuda Provin-I ciassieme, razstava ob 100-letnici rojstva Avgusta Černigoja (ki pa jo - tako piše v programskem besedilu - nameravajo izvesti v dolinski ob-čini), dalje sta med šole, ki potrebujejo svojo telovadnico, uvrščena tudi trgovski tehni-' čni zavod Žiga Zois in licej France Prešeren. Vse skupaj, tako osnovni proračun kot predloge in popravke večine in opozicije, ki so bili sprejeti, pogojuje finančni problem. V programskem besedilu sicer piše, da bodo vse te pobude izvedli, če bodo imeli za to dovolj denarja.
To je posledica nejasnega stanja, v katerem se nahaja pokrajina kot izvoljeno telo.
j Nihče ne ve, kaj bo s tem organom, ni jasnih kompetenc, govori se o ukinitvi pokrajine in o ustanovitvi t.i. metropolitanske občine. Ta razprava še ni končana, vprašanje pa je, kako se bodo stvari zasukale. Vsekakor je jasno, da je pokrajina nepotrebna, če nima jasnih pristojnosti in jasno začrtane vloge. Po mne-'i nju svetovalca SSk Vremca pa bi morala pokrajina ravno zaradi tega biti bolj dejavna, s ciljem, da pokaže, da je potrebna, npr. s čezmejnim sodelovanjem. Vendar, kot nam je po telefonu povedal dr. Vremec, vse miruje, nihče se noče izjasniti o vlogi pokrajine, zato se stanje nejasnosti nadaljuje.
 IŽ
JUSARJI PRIPRAVLJENI NA DEŽELNO KONFERENCO
V torek, 10. t.m., sta Agrarna skupnost jusov - srenj v tržaški pokrajini in Koordinacija jusarskih odborov za ločeno upravljanje priredili v Fin-žgarjevem domu na Opčinah posvet o pomenu odborov za ločeno upravljanje srenj vaške skupne lastnine ter o postopku komisarja za likvidacijo pri odpravi vinkulacije (uso civico iz leta 1927) na skupni vaški lastnini. Posvet je veljal kot priprava na deželno konferenco o problematiki vaških skupnih zemljišč, ki bo v soboto, 14. t.m., v Villi Manin pri Passarianu. Na njej bodo med drugimi posegli tudi predsednik Koordinacije odborov za ločeno upravljanje Fabio Krevatin, podpredsednik Agrarne skupnosti jusov in srenj Marko Legiša ter odv. Peter Močnik. Vsi trije so na Opčinah podali svoja okvirna poročila, ki so jih številni prisotni pred sobotno konferenco dopolnili. O dogodku bomo obširneje poročali prihodnjič.
----------ED
DEVIN - NABREŽINA
Prvo srečanje je Kmečka zveza priredila na svojem sedežu v Trstu v torek, 3. t.m., in se ga je udeležila vrsta izvedencev in predstavnikov stanovskih organizacij. Poslanec prof. Prestamburgo je bil še zlasti kritičen do novega regulacijskega načrta, na koncu sestanka pa je izšlo mnenje, da je varianta le-tega z vidika kmetijstva nesprejemljiva, saj bi ohromila vsako dejavnost in privedla do splošnega opuščanja obdelanih površin. Poleg kmetov bi ob sprejemu urbanističnega plana občutno škodo utrpela tudi širša skupnost, saj bi s kmetijstvom zamrle tudi druge gospodarske perspektive devinsko-nabre-žinske občine. Zato je Prestamburgo dan kasneje osebno posegel pri županu Marinu Vocciju in pristojnem odborniku dr. Nevu Radoviču. Občinska uprava se je obvezala, da bo upoštevala stali-
REGULACIJSKI NAČRT JE ZA KMETE NESPREJEMLJIV
ERIK DOLHAR
To je mnenje, ki je izšlo iz pogovorov univerzitetnega profesorja in poslanca Oljke ter strokovnjaka za kmetijska vprašanja Maria Prestamburga s Kmečko zvezo in z županom Marinom Voccijem.
šča in pomisleke kmetovalcev, župan Vocci pa je bil še zlasti polemičen do nekaterih pobud Kmečke zveze, češ da "nekateri skušajo ustvariti in ne rešiti probleme". Kot znak 1 dobre volje je župan napovedal, da bodo v petek, 13. t.m., priredili javno srečanje (baje v Šempolaju), ki bo posvečeno kmetijstvu v luči novega regulacijskega načrta. Občinski odbor je že najavil, da bo pomisleke kmetovalcev strnil v prizive, ki jih bo sam vložil k urbanističnemu planu, potem ko bo slednji razobešen na oglasno desko županstva. Spomnimo naj, da je bil načrt že objavljen v deželnem Uradnem listu, tako da bo v kratkem stekel postopek tridesetih dni za predložitev prizivov in pritožb. "Dopolnjeni načrt" bo nato spet romal v občinski ; svet, zadnjo besedo pa bo imela Dežela.
DEVIN-NABREZINA
SSk O UPRAVNO-POLITICNEM POLOŽAJU
V četrtek, 5. t.m., se je sestal širši odbor devinsko-na-brežinske sekcije Slovenske skupnosti, da bi se seznanil z upravno-političnim položajem na občini.
Po uvodnem pozdravu sekcijskega tajnika Forčiča je občinski svetovalec Tanče obširno in poglobljeno poročal o nameravanem odlagališču azbesta ob pokrajinski cesti Nabrežina - Križ. Povoljni sklep občinskega sveta je bil prenagljen, saj je do njega prišlo brez potrebne poglobitve in diskusije, zaradi tega je SSk glasovala proti predlogu. Gre namreč za izredno nevarne in škodljive snovi, ki ogrožajo zdravje občanov in še pose-
bej pacientov bližnje bolnišnice ter dijakov srednje šole. SSk je mnenja, da bi morala uprava preklicati sklep; ta je tudi v nasprotju z novimi zakonskimi normami, ki jih predvideva nov deželni zakon, ki je te dni v odobritvi. Zato SSk podpira pobudo civilne družbe za sklic referenduma, na katerem naj se občani jasno izrečejo proti odlagališču azbesta.
Odbornik Radovič je poročal o novem regulacijskem načrtu, ki je te dni objavljen v Deželnem vestniku. Izrazil je pripravljenost občinske uprave, da se upoštevajo želje in upravičene potrebe zlasti kmečkega prebivalstva, ki zahteva, da se omogočijo tradi-
cionalne kmečke dejavnosti brez nepotrebnih vinkulacij. Domačini so ohranili lepote Krasa, ki je doslej še nepokvarjen, prav s skrbnim obdelovanjem kraškega teritorija in to je zasluga tako tistih, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, kot tistih, ki jim je kmetijstvo dodatna dejavnost. Sklenjeno je bilo, da bo SSk sklicala posvetovanja po vaseh, kjer bo obrazložila smernice novega regulacijskega načrta in bo poslušala upravičene pripombe; slednje bodo njeni predstavniki zagovarjali ob sprejemu pripomb pred dokončno odobritvijo regulacijskega načrta.
Ob koncu je bil govor o stanju v sami večini, v kateri
stranka konstruktivno, a kritično sodeluje v korist domačinov in skrbi, da se dosledno izvaja občinski statut. Odbor je poveril svetovalcu Tan-cetu nalogo, da poseže pri županu, da bi na občinskem ozemlju tako na pokrajinskih kot na državnih cestah bili vsi smerokazi in nazivi vasi dvojezični, kot to izrecno predvideva občinski statut.
ODBOR PROTI ODLAGALIŠČU
9.	t.m. se je sestal v Sesljanu na svoji prvi seji pripravljalni ljudski odbor, ki namerava nasprotovati odprtju odlagališča materiala, ki vsebuje azbest na teritoriju občine De-vin-Nabrežina. Proti odlagališču namerava odbor predlagati ljudski referendum.
RKEV V MISIJONIH
Priloga Novemu glasu dne 12. marca 1998 - Odgovorni urednik Drago Legiša
Na pobudo
ŠKOFIJSKEGA MISIJONSKEGA SREDIŠČA
"Rad bi ponovno iz vsega srca izrazil hvaležnost vse Cerkve misijonarjem in misijonarkam, tako redovnikom in redovnicam kot laikom. Oni se z vso zavzetostjo, včasih za ceno življenja, borijo na fronti evangelizacije in v službi človeka."
(Janez Pa vel II.)
Prva skupina goriških misijonarjev pred cerkvico v Kossou; njim se bo pridružil Luciano Comuzzo iz Rude.
BESEDA nadškofa a .v. bommarca
"duh vsemogočnega gospoda
JE NAD MENOJ... (IZ. 61,1)
Prva skupina misijonarjev odhaja z letališča v Umikali.
Dragi bratje in sestre!
V knjigi preroka Izaija Je prerok v prvi osebi, ki govori o delu Gospodovega puha nad njim:
Duh vsemogočnega Gospoda je nad menoj, ker meje Gospod poma-zilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ponižim, da ozdravim nje, ki so pobiti v srcu,
da oznanim jetnikom prostost in zvezanim re-šenje,
da okličem leto Gospodove milosti,
, da potolažim vse žalujoče..." (iz. 61,1-2).
Zdi se, da se preoblikovalno delo Sv. Duha, kot ga opisuje Izaija, uresničuje na preroku kot dar in kot Pospeševanje dejavnosti, vendar ne kot nekaj ekskluzivnega, temveč kot nekaj, kar je odprto vsem.
Kristus sam v sinagogi v Nazaretu, ob začetku svojega javnega delovanja, pripisuje sebi ta odlomek iz preroka, ko pravi: "Danes se je izpolnila beseda Sv. pisma, ki ste jo slišali" (Lk 4,12). Vsak kristjan v moči sv. krsta in sv. birme postane božji otrok in je zato poslan, da ozdravi nje, ki so pobiti v srcu.
Toda naj važnej še dejanj e tega "hlapca Gospodovega" in zanj najbolj značilno je, da je zaupal svojo besedo drugim, namreč apostolom.
Tisti, nad katerega je prišel Sv. Duh, je poslan, da "oznanja blagovest ponižnim, da oznanja jetnikom prostost in okliče leto Gospodove milosti.»
"Oznanjati, širiti Besedo, to je velika naloga kristjana in posebnost misijonske zavzetosti.
Če bi ta naloga bila zaupana lastnim močem, bi postala nekaj težkega in bi zadevala samo nekatere izbrance. Toda če jo razumemo in živimo kot delo Sv. Duha, ki se poslužuje vsakega vernika, potem bo vsak krščen kristjan čutil v sebi, kako se izpolnjuje nad njim napoved preroka Joela:
"Izlil bom svojega Duha na vse človeštvo; in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali, vaši starčki bodo sanje imeli, vaši mladeniči bodo prikazni gledali" (Joel 3,1 / 3).
Ob veri v to prisotnost Duha postane Cerkev misijonarska. V zaupanju na trajno delo Sv. Duha za oznanjevanje in za spodbujanje hoče naša goriška Cerkev nadaljevati pot proti velikemu jubileju Tretjega tisočletja.
Naša Cerkev stoji pred važno etapo, ko se pripravlja, da zaključi škofijsko sinodo. Toda ker hočemo ostati zvesti in še pospešiti našo misijonsko zavzetost in se z novim zagonom bližati tretjemu tisočletju po Kristusovem rojstvu, prosimo Sv. Duha, da bi naša mladina prikazni gledala, da bi naši starčki sanje imeli, da bi vsi postali preroki in pričevalci Vstalega Kristusa.
p. Anton Vital, nadškof
Slika na levi: Nadškof p. A.V. Bommarco v cerkvi v Konzu oh svojem prvem misijonskem ohisku februarja 1984.
Dne 6. januarja letos je minilo 25 let, odkar je v afriške misijone odpotovala prva skupina goriških misijonarjev. Istega dne smo praznovali tudi 15. obletnico škofovskega posvečenja našega nadškofa p. Bommarca.
Minilo je torej že 25 let, odkar so v misijone na Slonokoščeno obalo odšli trije duhovniki, tri redovnice iz reda božje Previdnosti in trije laiki ter tako začeliz velikim misijonskim poslanstvom goriške Cerkve v tem delu Afrike, poslanstvom, ki se še vedno nadaljuje. Razumljivo je torej, da se te obletnice veselimo in jo želimo primemo proslaviti. Ravno tako pa je prav, da ob tej priložnosti pregledamo delo, ki smo ga v tem času opravili, ter naredimo načrte za prihodnost.
Ko se naše misli vračajo v tiste prve čase misijonskega delovanja goriške Cerkve na Slonokoščeni obali, se iz vsega srca zahvaljujemo Bogu za vse, kar so naši misijonarji, vseh je bilo preko 100, v teh 25 letih opravili dobre-
ga v teh deželah. Istočasno pa smo Bogu hvaležni tudi za vse dobrote, ki jih je prav preko tega misijonskega udejstvovanja bila deležna tudi naša goriška Cerkev.
Po 25 letih je vsekakor prav, da pregledamo, kaj je bilo do zdaj opravljenega, ter na podlagi izkušenj, ki smo si jih v tem času pridobili, in tudi na podlagi novih zahtev, ki jih s seboj prinašajo novi časi in nove razmere, nadaljujemo z delom, ki smo ga začeli. Potrebno pa je, da ima vse to naše delo točno določen cilj: v vsakem času in v vsakem oziru ga mora voditi Sveti Duh, ki je v Cerkvi vir in začetek vsega dobrega, in to še posebno, ker je letošnje leto v okviru priprave na veliki jubilej leta 2000 na prav poseben način posvečeno Svetemu Duhu.
V goriški Cerkvi se polagoma izteka škofijska Sinoda, ki bo v pastoralno življenje naše krajevne krščanske skupnosti vnesla nove pobude in nove usmeritve. Seveda bo pri teh pobudah in usmeritvah Sinoda nujno morala upoštevati tudi delo,
ki gaje goriška škofija v teh 25 letih opravila v misijonskih deželah.
Da to drži, je naše goriško krščansko občestvo dokazalo letos 6. januarja, ko smo poleg 15. obletnice škofovskega posvečenja nadškofa Bommarca ter25-letnice misijonskega delovanja goriške Cerkve, bili priča odhodu novega goriškega misijonarja v misijone, p. Claudia Bortolossija, ki je odšel v Kolumbijo. Ob tisti priložnosti so goriško stolnico napolnili verniki iz vseh delov nadškofije in s svojo priču-jočnostjo dokazali, kako zelo jim je pri srcu misijonsko poslanstvo njihove Cerkve. Iz vsega tega sledi, da mora Cerkev, ki hoče v polni meri čutiti in živeti s svojimi verniki ter ohraniti neokrnjeno svojo življenjsko silo, biti predvsem misijonska.
Prav zato smo letos 6. januarja ob 25. obletnici našega delovanja v misijonih sklenili, da bomo še naprej hodili po poti, ki nam jo je božji Duh pokazal pred 25 in več leti.
Giuseppe Baldas
if>yi cjju: <*4Gku'o&(&\ ici ) M
v»zo ?<xu//x
•' •' 'd;-**	<"	”	^£ir?x».
TUDI ZIDARJI V MISIJONIH
Na pobudo Misijonskega središča je šest zidarjev odšlo za en mesec v Burkina Faso v Afriko. Odšli so v škofijo Nouma Dedougou na prošnjo laične misijonarke Ivane Cossar, ki skrbi za osnovno poučevanje v o-menjeni škofiji. V času svojega bivanja so v mestecu Nouma zgradih tri stavbe za "Cite des Jeu-nes" (Mesto mladih).
Te stavbe bodo uporabljali mladi, ki prihajajo s podeželja in študirajo v Noumu ter bivajo pri družinah, ki so pa brez luči in zato zvečer ne morejo študirati. Tri stavbe so bile
zgrajene blizu misijonske postaje, ki sojo zgradili beli očetje s pomočjo domačinov, ki so se izmenjavali vsak teden po en turnus in bili za težake in so pripravljali material za zidavo.
Zidarji so bili iz raznih vasi v Furlaniji. Z delom so začeli ob 7. uri zjutraj in končali ob 18. uri zvečer po primernem počitku za kosilo, ko je bilo sonce najvišje. Poleg treh novih stavb po želji Ivane Cossar so prenovili nekaj drugih šolskih prostorov v zgradbi, ki je že razpadala. V teku enega meseca, ki so ga zidarji preživeli v Noumi, so marsikaj doživelj, tako npr. mašo na
podeželju, ki jo je daroval mašnik domačin Burkina-be, pa obisk pri raznih domačih družinah in pri nogometni tekmi med domačini, katere so nagradili s posebnimi medaljami, ki so jih prinesli s seboj. Ta poskus so zelo pozitvno ocenili vsi odgovorni za škofijsko pastoralo mladih, in seveda tudi domačini.
Ivana Cossar seje takole izrazila: "Taizkušnjajenova cvetka v gumbnici goriške škofije.
Zahvaljujem se g. Balda-su, ki je vedno pripravljen sprejeti vsak izziv za rast Božjega kraljestva na zemlji."
SKOF METOD PIRIH NA OBISKU PRI SLOVENSKIH MISIJONARJIH
IZ HONG KONGA
Tukaj v Hong Kongu mi gremo naprej z našim misijonskim delom, četudi smo pod novo zastavo (Hong Kong je namreč sedaj del Kitajske).
Naši salezijanski zavodi so polni mladine. Tudi v veliki Kitajski imamo nekaj šol za fante, ki imajo starše gobave; imamo tudi bolnico za gobave, samo tega se ne sme povedati, sicer Kitajci "izgubijo obraz", kajti tam se ne sme imeti ubogih in revnih.
Kako je pri vas? Jaz se imam, hvala Bogu, prav dobro. Molim za žive in mrtve dobrotnike pa za naš salezijanski naraščaj, da bi delali tako, kot nas je učil Don Bosco.
Bog in Marija Sveto-gorska vas čuvaj in blagoslavljaj v novem kitajskem letu.
Prisrčne pozdrave
Stanko (Pavlin)
Opomba: Kitajci začenjajo novo leto z mesecem februarjem.
NAŠE DELAVNICE NAPREDUJEJO
Preteklo poletje je bil v Sloveniji na dopustu misijonski brat Ludvik Zabret. Obiskal je tudi Gorico in se v mali dvorani Centra Lojze Bratuž srečal z nekaterimi našimi misijonskimi prijatelji. V oktobru seje vrnil v Indijo. Od tam je pisal: "Pozdrav iz Indije, ka-morsem se po Božji dobroti vrnil konec oktobra. Ko sem prispel v Bombaj, mi je u-darila vročina v obraz, čeprav je bilo tri nad ničlo zjutraj. Onesnažen zrak mi je kar sapo zapiral, ker imam načeta pljuča. Dobro pa se počutim v Govi, v mali vasi, kjer je zrak čist in okrog hiš vse polno drevja.
Naše delavnice obrtne šole za fante, ki niso končali nobene šole, napredujejo, čeprav imamo malo prostora. Za novo stavbo pridno delajo okna, vrata in vse, kar se tiče varenja. Električarji uspešno napeljujejo po vsej hiši. Nepeljava v zidu je zelo redka zadeva v Indiji. Profesionalni električarji prihajajo kontrolirat, kako je to narejeno. Nekateri naši nepismeni fantje, ki to delajo, so na to zelo pokusni in Don Bosku hvaležni za to znanje.
Vsem dobrotnikom in prijateljem misijonov prav lepa hvala in Bog povrni!
Ludvik Zabret
Ludvik Zabret med delavci, ki skrbijo za posestvo
tri ure in pol. Med mašo je bilo krščenih in poročenih 20 katehumenov. Povedati je pa treba, da katehumenat traja tri leta.
Po maši se je razvilo pravo afriško slavje. Žup-ljani so pripravili hrano za vse navzoče. Skuhali so 535 kg riža in pripravili omako iz celega vola in dveh kozlov.
Gradili so jo domačini, a veliko sredstev so prispevali verniki koprske škofije.
Blagoslov cerkve je bil letos 11. januarja. Za to priložnost je poleg nekaterih škofov domačinov prišel tudi škof Pirih.
Slovesne maše se je udeležilo nad pet tisoč ljudi. Maša je trajala več kot
Misijonar Ivan Bajec predstavlja mlade
Prve dni januarja je koprski škof Metod Pirih obiskal slovenske misijonarje na Slonokoščeni obali. V južnem delu te države živijo in misijonarijo Ivan in Pavel Bajec, oba iz župnije Col, ter Janko Kosmač. Tam sta tudi dve slovenski misijonarki in sicer zdravnica s. Anica Starman in s. Hermina Nemšak.
Obiskal jih je posebno zato, ker so tam v župniji Meagui zgradili novo cerkev in potrebne župnijske prostore. Pred dograditvijo nove cerkve so uporabljali staro leseno barako, misijonarji pa so živeli v skromni kolibi. Ko je bil leta 1991 v domovini Ivan Bajec, je zaprosil arhitekta Kvaternika, da bi izdelal načrt za novo župnijsko cerkev. Temelje so začeli postavljati 1. marca 1992, za Božič istega leta so v njej že imeli prvo mašo.
Tako pri posvetitvi nove cerkve kot pri slavju po maši so bili navzoči poleg škofa Piriha tudi njegovi spremljevalci iz Slovenije, in sicer arhitekt Kvaternik in njegova hči Mateja Zupan, ki sta naredila načrte za novo cerkev, pa župnik na Colu Stanko Ipavec ter še štirje, rojeni na Colu. Slovesnosti seje udeležila tudi ekipa slovenske TV, kije vse filmala, in bo tako ostal spomin na to slavje tudi za prihodnje rodove.
Naši misijonarji in prijatelji iz Slovenije
Pri gradnji našega mladega misijona delo počasi napreduje, kakor nam pač razpoložljiva sredstva dopuščajo. Uspelo namje dokončati stanovanje s sedmimi sobami za misijonaije, kjer imamo tudi hišno kapelico. V uporabi je že tudi hiša s štirimi razredi in v pritličju mizarska delavnica za vajence. Pravkar smo dokončali stavbo za šest učiteljev. Poleg gradnje misijonskih poslopij poučujem fante mizarstva in verouk v Pižin jeziku, ki je tu uradni jezik.
Z mojim zdravjem zdaj še kar gre. Je pa čas, da mi pripravite naslednika, ker se s hitrimi koraki bližam osemdesetim letom, o katerih pravi Sveto pismo, da je življenjska doba močnih.
Vaš hvaležni p. Jožko Kramar
GRADIM IN UČIM
Med papuanskimi biseri
DVE SESTRI STA SE VRNILI DOMOV
O tiri leta sta sestri O Giselle in Jose-phine živeli med nami v Gorici. Prišli sta v Gorico po za slugi goriškega misijonskega središča, ki jima je garantiral dve študijski štipendiji, s.
Giselle za poklicno bol-| ničarko, s Josephine pa za fiziaterapistko. Najprej so ju sprejele sestre Božje previdnosti, nato šola za poklicne bolničarke v Gorici, za s. Josephine pa še v Vidmu.
In res, v goriški civilni bolnici smo ju srečavali na raznih oddelkih. Zelo sta se udomačili med nami. Poleg poklicnega bil ves njun pouk v itali- škofije, ena bo bolničar-dela sta se naučili itali- janščini. Sedaj sta zaključili ka, druga pa fizioterapi-janskega jezika, saj je študije in se vrnili v svoje stka za prizadete otroke.
VESELE IN MANJ VESELE IZ MISIJONOV
IZ DALJNE JAPONSKE
V februarju so bile v središču svetovnega zanimanja zimske olimpijske igre na otoku Nagano na Japonskem. V poročilih je bilo veliko govora o vremenskih razmerah, ki so bile zelo nestanovitne. O tem nas pouči tudi misijonar Vladimir Kos, ki živi kot upokojeni univerzitetni profesor v Tokiu in se rad oglaša v zamejskem tisku. Tako piše: "Letos je že dvakrat snežilo v Tokiu in pesimisti prerokujejo vsaj še en naval iz sibirskih in kitajskih pustinj. Sklicujejo se na komaj lani javno priznan vpliv toplotnih sprememb v svetovnem morju, tam daleč od perujske do mehiške obale. Tem spremembam po špansko pravijo "el nino", to je "dete". Mišljeno je "božično Dete" ali Kristus, ker se spremembe javljajo v božičnem času. Zanje je "el nino" (ni-njo) neprijeten udarec usode, ki je že dvakrat ohromil tokijski promet, potiskal neizkušene dame in gospode na led, da so si na njem lomi-
li ude. Vremenski pojav "el nino" je dobro znan ameriški polobli, pri nas na teh otokih pa so ga meteorologi odkril šele nedavno. (Pismo je z dne 22. januaija in že po dveh tednih se je "el nino" pojavil tudi v Naganu).
ŠKANDALI
IN POSLEDICE
Tudi japonsko javnost pretresajo finančni škandali. Storjeno škodo skuša država popraviti, a v ozadju ostajajo družinske tragedije. Dostikrat je javno ožigosan finančni škandal povod za razporoko, pri kateri največ trpijo otroci.
Večina Japgncev izvirnega greha ne pozna. Otroke vzgajajo s trdnim upanjem, da se bo obnašanje o-trok, ko odrastejo, samo po sebi spremenilo v ravnanje, ki ga japonska družba odobrava. En sam zgled: natrpan tokijski vlak. Potniki so po mikrofonu naprošeni, naj ne odpirajo oken, kerje zrak klimatiziran zaradi poletne vročine. Otrok na sedežu
joka in roti mamo, naj odpre okno. Moledovanje je zmeraj glasnejše. Mati vstane in brez besed odpre okno, kateremu se otrok prisloni in opazuje naravo.
Pa še diplomatski dogodek: Jelcin innekdanjipoljski predsednik Walesa sta nekoč prebila vso noč ob vodki, nakar je zjutraj Walesa iz žepa potegnil že vnapraj pripravljeno pogodbo in prosil Jelcina, naj jo podpiše. Jelcin je rekel, da stori rade volje. Še isti dan je ruski radio poročal, da so bili meddržavni pogovori med Rusijo in Poljsko, da pa ni prišlo do nobenih rezultatov...
Ne vem, koliko tisoč km razdalje nas loči. Za molitev, posebno za tisto, ki jo ožarja misijonska ljubezen, pa razdalja ni problem. Zato iz mrzlega Tokia trkam na topla slovenska srca, da v svoji velikodušnosti prihranijo zadnje mesto na seznamu molitev - za naše poganske otoke.
Prisrčno vas pozdravlja Vladimir Kos
POHVALA MISIJONARJU
Ernest Saksida, naš misijonar iz Dornberka, je zgradil posebno četrt ob mestu Corumba v Mato Grosso. Oblasti so mu iz hvaležnosti podelile posebno odlikovanje, in ko so lansko leto odprli nov Šolski center, so ga poimenovalir "Padre Er-nesto Saksida". Ko je lansko leto 15. oktobra obhajal svoj 77. rojstni dan, ga je ob skupnem kosi lu z učitelj skim zborom in drugimi povabljenci najstarejsša učiteljica takole nagovorila:
"Oče Ernest, vaše življenje je vsem nam najlepši zgled. Vaše življenje je neprestan boj v pomoč najbolj potrebnim, pa naj bo za obleko, za hrano in posebno pa za vzgojo z ljubeznijo.
Tudi danes, ko imate 77 let, vidimo, da ste neutrudna oseba, ter zares prerok, zaskrbljen za prihodnost naših otrok.
Leta tečejo, toda vaša energija kot vzgojitelja med nami je neizčrpna in ogledalo za vse, za gojence, za bivše gojence, za nas vzgojitelje. Mi vas imamo radi in vas spoštujemo. Naj vam Bog da zdravja za nadaljnje misijonsko delo.
Pomnite, g. Ernest, življenje se meri po zadovoljstvu, ki ga človek posreduje drugim.
Ni potrebno, da še kaj dodam: nam vsem naj bo zgled, kar ste vi storili za nas, za naše otroke, za vse naše mesto."
Misijonar Ernest Saksida je v slovenščini izdal knjigo o svojem življenju in delu. Sedaj pripravlja, da bi nekaj podobnega izdal v italijanščini za "botre in botrice" svojih otrok, kijih v Italiji ni malo.
zb^rl' l .Set'nl' *.ef‘ Je aPost°I gobavcev Raoul Follerau prišel v Gorico z namenom, da jt>2 ' 2a”*manje in pomoč za gobavce. O teh bolnikih poročajo tudi evangeliji, saj se je iH>/US|'tC^' at sre^a* z nimi 'n jih ozdravil (Lk 5). Do nedavnega so menili, da je gobavost če ‘Z r •ijva bolezen. Danes pa so odkrili zdravilo, ki lahko gobavost ozdravi, posebno zera	**°	Raula Folleraua je zbudila tudi goriška škofija in je pomagala
nesr * 1 *,,s.'ce *a gobavce v Manikro. Od takrat vsako leto zgradijo nove hišice za te v D-CChnrin "•i'hove družine. Poleg mesta Manikro so zgradili še eno naselje za gobavce oseb'” r [° ' sak° leto zgradijo po nekaj takih hišic. Za stroške prispevajo posamezne (pon k- * S"- Rno?*' y sPomin kake drage osebe ali ob kakem veselem življenjskem dogodku mestec-a,n-,V^eil'*S^' iu*,ilt‘j itd.). Tudi leta 1997 so zgradili nekaj takih hišic v okolici trebnih* 'l^okro: tam pričajo o solidarnosti neznanih dobrotnikov, ki namesto nepo-11 stroškov pomagajo bolnikom. (Na sliki hišice za gobavce v Dimbokro).
PIŠETA SOLANGE IN KOSSI, LAIČNA MISIJONARJA
HIŠICE ZA GOBAVCE
Pl reteklo leto je bilo za nas težko, toda vse trpljenje je bilo pozabljeno, ko se nama je rodil drugi sinček Daniel Koffi. V oktobru sva z možem začela znova učiti, in to z velikim veseljem. Delo z dečki nam daje veliko zadoščenja in veselja. Naše življenje poteka mirno in brez težav. Zato vam nimamo kaj posebnega poročati, želimo pa z vami deliti dve srečanji, ki sta nas zelo iznenadili. Blizu nas je sedež škofijske Karitas. Potrebuje pa nočnega čuvaja. Ta čuvaj je starejši gospod, majhen, postrežljiv, vljuden in te sprejme z veseljem. Njegova 23-letna hčerka je umrla zaradi malarije. Bilo je kot strela z jasnega za vse nas.
Ko smo se pogovarjali z njim, smo se uverili, da ni umrla samo zaradi mala-rVei temveč tudi zaradi revščine ter ignorance: njen oče ni imel denarja za zdravljenje in se ni zavedal, da jo bolezen vodi v smrt. Iz sramu zaradi uboštva se je zatekel k tradi-C l°nalanemu načinu zdravljenja, karje jo končno zastrupilo.
Podobno kot številni dru-gi znanci smo si tudi mi dopovedovali: ko bi prej vedeli- bi pomagali... Toda iz Ust tega očeta sem slišala samo: "Od doma je odšla, ne da bi kaj jedla ali vsaj Popila kozarec vode. Akpe Na Mawu. Hvala Bogu..." Lahko vam zagotovim, da v njegovih besedah ni bilo ironije, prej neka vdanost pred
Podoba z dela v misijonih
skrivnostjo Božje volje, kije dovolila, da se je kaj takega zgodilo.
Drug poseben dogodek je bilo srečanje z neko ženo, maman Agnes. Potem ko je postala vdova brez otrok, že štirideset let živi s sirotami vseh starosti. Skupaj z misijonarjem, ki me je spremljal, sva jo iznenadila, ko je kuhala polento v velikanskem kotlu sredi raznih oblačil, obešenih na žicah o-krog kotla.
Kakšna vročina v tisti hiši in ob tisti ženi, ki te objemava, te poljublja in te ogrinja s svojim drhtečim telesom. Potem ko smo se predstavili, so otroci, stari od 4 do 15 let, ki so stali tam okrog, zapeli veselo dobrodošlico. Ostali otroci se niso še vrnili.
Hiša maman Agnes ni bogata. V sprejemnici je
staro pohištvo, stene so pa okrašene s fotografijami "njenih otrok". Nekateri so že poročeni, drugi delajo, nekateri obiskujejo univerzo. Ona ne dela, temveč se od jutra do mraka posveča svojim otrokom. Živijo od dobrih ljudi in od pomoči mednarodnih združenj, ki pa je vedno bolj redka. In vendar gre naprej in ni nikoli zadosti revna, da bi nesprejeta še kako novo siroto. Trdno veruje in zaupa, da Bog bo poskrbel. In Bog je že vedno 40 let poskrbel.
Naj bo dovolj. Omenila sem dva primera, ki pričata o veliki Božji pomoči in o človeškem pogumu. Gre za dve srečanji, ki ju ne moremo pozabiti, četudi je od takrat že precej časa.
Solange, Kossi, Yao in Daniel
DON
MIVA-AUTRICHE** A LA MISSION CATHOUO* DE KOSSOJ^
MIVA: AVTOMOBIL ZA MISIJONE
Prevozna sredstva so v misijonih vedno težak problem zaradi silno visokih stroškov za nakup vozil. Zaradi slabih poti, včasih celo brez njih, je obisk številnih vasi in naselij na misijonskem področju velik problem. Ta problem pomagajo reševati avtomobili in motorji, kot pričajo vsi misijonarji. Tega se zaveda posebna misijonska organizacija MI V A v Avstriji in Švici, pa tudi v Sloveniji. MIVA je lansko leto poslala tudi v goriški misijon Kossou avtomobil in kamionček za prevoz materiala. MIVA je prispevala polovico stroškov za nakup avtomobila in kamiončka, ostalo polovico je dostavilo goriško misijonsko središče.
SKUPNO DOHODKI	1.276.057.218
IZDATKI	1.297.519.179
DEFICIT	21.461.961
DOHODKI	
OGLEJSKI DEKANAT	17.057.000
ČERVINJANSKI DEKANAT	18.708.080
KRMINSKI DEKANAT	19.527.925
DEVINSKI DEKANAT	15.137.500
GORIŠKI DEKANAT	50.066.830
GRADIŠKI DEKANAT	25.415.470
TRŽIŠKI DEKANAT	33.470.000
DEKANAT RONKE	29.977.010
ŠTANDREŠKI DEKANAT	13.122.591
DEKANAT VISCO	39.352.150
SKUPNO DEKANIJE	261.834.556
ŠOLE	10.540.000
SKUPINE TER INŠTITUTI	278.894.468
MAŠNE INTENCIJE	76.455.000
RAZNI DAROVALCI	462.333.174
CEI 8 %o	186.000.000
SKUPNO DOHODKI	1.276.057.218
NABREŽINSKI DEKANAT	
NABREŽINA	6.556.000
DEVIN	700.000
MAVHINJE	600.000
ŠEMPOLAJ	630.000
ZGONIK	360.000
SESLJAN - SV. FRANČIŠEK	4.891.000
RIBIŠKO NASELJE	1.400.000
SKUPNO	15.. 137.500
ŠTANDREŠKI DEKANAT
KRMIN SUBIDA	300.000
DOBERDOB	350.000
GABRJE IN VRH SV. MIHAELA	871.000
JAZBINE	40.000
GORICA, SV. IVAN	3.190.000
JAMLJE, DOL	523.000
PODGORA	269.000
PEVMA. ŠTMAVER	600.000
RUPA. PEČ	749.000
ŠTEVERJAN	1.429.000
ŠTANDREŽ	2.481.591
SOVODNJE	2.320.000
SKUPNO	15..137.500
SLOVENSKE USTANOVE IN	ZAVODI
DOBERDOB. KRAJEVNA POSOJILNICA	800.000
ZAVOD SV. DRUŽINE	5.000.000
SV. IGNACIJ, SLOV. VERNIKI	436.000
SOVODNJE, KRAJEVNA POSOJILNICA	500.000
ŠTEVERJAN, OTROŠKI VRTEC	200.000
SKUPNO	6.936.000
VSEMOGOČNA KOZA	strelina
SLOVENSKEGA DUHOVNIKA V ALBANIJI
V ponedeljek, 23. februarja, je ob 17.10 prispelo na letališče Ljubljana-Brnik letalo, ki je iz Albanije pripeljalo hudo ranjenega salezijanskega duhovnika mag. Rudija Borštnika. Spremljal gaje sobrat albanskega rodu Zef Gashi. V noči med 22. in 23. februarjem je v salezijanski zavod v Skadru vdrla tolpa oboroženih ljudi ter začela streljati. Pred streli seje Borštnik umikal ter si ob padcu zlomil obe nogi. G. Borštnik je član salezijanske družbe, rojen decembra 1923 v Škocjanu pri Turjaku, mašniško posvečenje pa je prejel junija 1951 v Madridu. Po raznih vzgojnih službah v salezijanskih zavodih v Španiji in Sloveniji je pred štirimi leti odšel za ravnatelja (in magistra novincev) prve salezijanske skupnosti v Albaniji (Shkoder, Qendra Don Bosco)
jz
NA OBISKU PRI STRICU VENCESLAVU RIJAVCU, DUHOVNIKU IN MISIJONARJU, KI ŽIVI IN DELA V EKVADORJU
Za obisk našega strica Vencesla va Rij a vca v Ekvadorju smo se odločili zato, ker nas je večkrat vabil k sebi. Želel si je, da bi videli pokrajine, kjer je preživel svojo mladost.
Venceslav Rijavec se je rodil leta 1922 "Pod robom" v Kromberku pri Novi Gorici. Teologijo je začel študirati v Rimu, dokončal pa jo je v Argentini, kjer je bil tudi posvečen. Ob zaključku študija mu je bila ponujena izbira države, kjer bi rad služboval kot duhovnik. Izbral si je Ekvador -pokrajino Manabi, kjer deluje še danes.
V Ekvador smo poleteli iz Benetk preko Amsterdama. Pristali smo v njihovi prestolnici Quitu, ki se nahaja na nadmorski višini 3000 metrov. Carinske formalnosti so bile hitro opravljene, saj Slovenci ne potrebujemo vhodnih viz. Na letališču sta naju s šopkom rož pričakala stric in njegova kuharica Josefa. Po prisrčnem snidenju smo se večino tega dne zadržali v pogovoru. Drugi dan smo namenili ogledu mesta z 1,500.(J00 prebivalci. Ogledali smo si katedralo, šte-
vilne cerkve, spomenike in vladne palače. V spominu so nam ostale ozke tlakovane ulice, ki se zajedajo v strmi breg, ter majhne slikovite hiše z modro in rdeče pobarvanimi balkoni, vrati in okni, ki so še ostanek iz kolonialnih časov španske vladavine. Na naj višji točki mesta je postavljen velik spomenik Devici Mariji, ki je zaščitnica mesta. Čeprav je po nekaterih ulicah videti bogate in moderne zgradbe, pa lahko povsod zelo pogosto srečamo tudi reveže in berače.
Ko smo zaključili z ogledom Quita, smo se podali s kombijem proti pokrajini Manabi. Na svoji zelo slikoviti poti smo srečali veliko turistov, ki obiskujejo ekvadorske ledenike in vulkane. V škofiji Manabi je stric duhovnik že večji del svojega življenja; bilje župnik v štirih (za slovenske razmere) ogromnih farah, nekaj časa je bil generalni vikar, trenutno je župnik v mestu Quiroga. V tem mestu smo preživeli osemnajst dni, polnih doživetij. V tem času je stric aktivno opravljal svoj duhovniški poklic, med drugim je opravil dva krsta.
Ker je nataliteta v Ekvadorju visoka (družine imajo v povprečju 6-8 otrok), je krstil kar 41 otrok. Kot edini župnik na tem področju pomaga številnim krajanom, ki prihajajo k njemu po nasvete in raznovrstno pomoč. V njegovi fari je 14 podružnic, ki jih redno obiskuje s pomočjo svojega poltovornjaka ali konja, v deževnem obodobju pa si pomaga tudi s čolnom. Podružnice so oddaljene od Quiroge do 40 kilometrov, do njih pa vodijo zelo slabe cestne povezave. V vseh podružnicah je stric sezidal (in še zida) cerkve in kapele. Farani mu pri tem pomaga-
Stric obhajil vernike
jo, kolikor morejo, ker so zelo verni in ga izredno spoštujejo. V Ekvadorju je 95 odstotkov prebivalstva katoliške vere, kar se kaže (za naše razmere) tudi v o-gromnem obisku nedeljskih maš.
Čas našega obiska je minil zares hitro, vendar smo imeli priložnost videti, kako težavno je stričevo poslanstvo v tamkajšnjih razmerah. Vsem težavam in pomanjkanju navkljub je stric pri svojih 76 letih zares vitalen in delaven, zato smo mi kot njegovi sorodniki in Slovenci nasploh lahko zares ponosni nanj.
Ivan Rijavec
»»!" '
UVlt4 f
Koza na ražnju
kar je v zvezi s čarovnijo, slabimi dejanji ter povzročanjem škode ali sovraštva. Sredstva, razne zvarke in podobno, ki bi jih uporabljali, da bi škodili drugim, ob navzočnosti koze nimajo nobene moči. Nasprotno, moč si pridobi tisti, ki ima v posesti kozje rogove in se namaže s kozjo mastjo. Zato so nekateri povpraševali po rogovih in masti, ko smo ubili prvo kozo. Toda imeti to žival v lasti ni dobro, ker te lahko drugi začnejo sumiti, da si želiš pridobiti moč in škoditi drugim in se ti drugi ne bodo mogli
maščevati, ker te varuje moč koze. Mi kot tujci in duhovniki smo nekoliko izvzeti iz tega, toda nasprotovanje do prisotnosti te živali je tu vseeno prisotno. To je tudi razlog, da na jugovzhodnem delu Madagaskarja ljudje ne gojijo koz.
Videl sem, da so se te živali pri nas dobro počutile. Ker ljudje nasprotujejo, da bi bila ta žival med njimi, se je je potrebno znebiti, pa tudi če je last misijona. Za to je bila primerna ravno deževna noč v začetku januarja. To noč se je nekdo spravil na ti dve živali ter ju zverinsko pokončal. Ne samo zaklal in prebodel, ampak polomil tudi kosti ter tako razmesarjene pustil v bližini staje. Ko smo zjutraj videli, smo takoj ugotovili razlog takšnega početja. Meso smo kljub temu shranili in pojedli, eno smo celo zavrteli na ražnju.
Lep misijonski pozdrav vsem
hvaležni Lojze Letonja
Tu pri nas na Madagaskarju sva si z Jožetom Adamičem omislila koze. To misel sem gojil že dolgo. Tu na jugovzhodni obali ni koz, razen kakšne redke izjeme. Mislil sem, da zaradi vlažnega podnebj a. Ta žival je navajena verjetno bolj na glodanje suhe trave. Tu v bližini nisem mogel nikjer kupiti te prijazne živalce.
Novembra smo bili na duhovnih vajah v Fort Dau-phinu na jugu. Tam blizu je domovina kozjih čred. Ker smo bili z avtom, sem kupil kar tri. Po dvodnevni vožnji sem jih spravil v misijon Jožeta Adamiča. Ker je ta na podeželju, ima okoli misijona lepo sočno travo, ki gre tej živali močno v slast.
Že takoj, ko smo te živali pripeljali v naš misijon, so začeli spraševati, kaj bomo z njimi. Nekateri se zanimajo celo, katera vrsta živali je to. Redkokdo pa je kaj rekel proti. Kljub temu smo izvedeli, da ima koza izredno moč, da onemogoči čarovnikovo dejavnost in da vpliva na vse,
Jože v elementu
STAROSTA NAŠIH MISIJONARJEV
Andrej Majcen je starosta naših misijonarjev, saj je dopolnil 93 let.
Zdravje ni najboljše, vendar še vedno rad bere.
Tako piše, da z veseljem prebira Novi glas. Pišejo mu tudi bivši njegovi gojenci z Vietnama. "Dobivam pisma od svojih salezijancev iz Vietnama, ki se ukvaijajo z izgubljeno salezijansko družino v Vietnamu. Važno je, da sem prav iz takih fantov zgradil salezijansko družbo, ki šteje sedaj o-krog 160 moških članov in sester. Med fanti so številni duhovniki, med njimi tudi škof."
TRŽAŠKA KRONIKA
SVETI IVAN / SVEČANA PRIREDITEV
"VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB"
IVAN ŽERJAL
V nedeljo, 8. marca, se je lepo število ljudi zbralo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu, da bi prisostvovalo svečanosti v spomin na Ljubko in Lojzeta Bratuža, ki so jo priredili Svetovni slovenski kongres, Marijin dom pri Sv. Ivanu in Radijski oder.
HI) 9Mi
Lepa udeležba je zgovoren dokaz, da je spomin na zakonca Bratuž v zamejstvu še vedno živ. Med prisotnimi smo - poleg prof. Lojzke in dr. Andreja Bratuža - lahko opazili vrsto uglednih gostov, od predsednika SSK dr. Jožeta Bernika, predsednika sloven-
skega PEN kluba prof. Marka Kravosa in predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja do škofijskega j delegata za tržaške Sloven-Ice msgr. Franca Vončine, predsednika Slovenske prosvete Marija Maverja, pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti dr. Petra Močnika,
ravnatelja pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek prof. Sama Pahorja in druge.
Udeleženci so prisluhnili recitalu pesnice Ljubke Šorli Venec spominčic možu na grob, ki ga je podala Sonja Mlejnik v okviru Ljubiteljskega gledališča Teharje in v re-žiji Petra Simonitija. Občute-
no in pretresljivo podajanje sonetnega venca se je prepletalo z glasbenimi vložki, ki jih je suvereno podal organist prof. Hubert Bergant. Pri tem je sodeloval moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, ki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel vrsto pesmi iz domače in tuje glasbene zakladnice. Zbor je tudi na začetku in na koncu prireditve zapel znano in priljubljeno Bratuževo priredbo ruske ljudske pesmi Kragulj-č/c/. Spored je povezovala Silva Železnik.
Nedeljska prireditev je bila zares občutena in doživeta. Izzvenela je namreč kot primeren poklon zakoncema, ki sta bila-kot je v uvodnem pozdravu povedal predsednik SSK Jože Bernik - pričevalca borbe za človekove pravice takrat in danes. Režiser Peter Simoniti, ki je tudi pozdravil prisotne, pa je dejal, da sta bila Ljubka Šorli in Lojze Bratuž primer nesebičnega razdajanja za narod. Nedeljska prireditev, je še dejal Simoniti, pa je hotela biti tudi poklon vsem tistim primorskim Slovencem, ki so se žrtvovali in trpeli za svoj narod.
ZANIMIV VEČER
MILAN GREGORIČ GOST PD "MAČKOLJE"
Pred dobrim tednom dni, v torek, 3. t.m., je bil v srenj-ski hiši v Mačkoljah zelo zanimiv in dobro obiskan večer, ki ga je priredilo Prosvetno društvo Mačkolje. Predstavili so namreč knjigo Milana Gre-goričafbtt/čn/ ciklon nad Istro.
Mačkoljanska predstavitev je bila že peta na Tržaškem (načrtujejo jih še). Po u-vodnem pozdravu predstavnika društva Nika Tula je Gregorič orisal vsebino svoje knjige, ki opisuje dogodke in razmere v Istri ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Avtor se je osredotočil zlasti na posege, kot je rekel, tako uradne kot neuradne Italije v slovenski in hrvaški Istri. Cilj vsega tega, je zatrdil avtor, je bil destabilizirati zlasti hrvaško Istro, kjer je zaradi odcepitve in vojne na Hrvaškem prišlo do občutenega padca življenjskega standarda, ter jo dati pod protektorat Evrope in s tem tudi Halije. Načrt o destabilizaciji seje sicer izjalovil, stvari v Istri se postopoma umirjajo, vendar zadeva še ni končana.
FOTO KROMA
žne sile. Gregorič je bil tudi zelo kritičen do imenovanja Franca Jurija za podtajnika v slovenskem zunanjem ministrstvu.
. Med živahno razpravo, ki je sledila predstavitvi, so tako avtor knjige kot prisotni raz-pravljalci prišli še do drugih ugotovitev. Tako je bila pou-arjena tudi odgovornost ?manovega režima na Hrvaškem za nastalo stanje, če-Je, Greg°rič pri tem opo-*0r'l daje bila takrat Hrvaška °jni in s tretjino ozemlja, ° ga zasedale njej sovra-
P. ŠTANTA SE ZAHVALJUJE DOBROTNIKOM IZ SV. KRIŽA
Najlepša zahvala g. Jožetu Kunčiču, župniku iz Sv. Križa pri Trstu, za zavzetost za misijone in posebno za moj misijon. Že četrt stoletja v adventu nabira denar med svojimi verniki in nabirko mi pošilja za vzdrževanje naselja onemoglih in gobavih v Betaniji zaza-fotsy (Madagaskar). Bog naj jim obilno povrne!
Zaradi preobilice gradiva
bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. / URED.
PRAZNOVANJA OB GODU SV. JOŽEFA
APZ 'TONE TOMŠIČ" BO PEL V RICMANJIH
V Ricmanjih se pripravljajo na praznovanje župnijskega zavetnika sv. Jožefa. Ob tej priložnosti so prireditelji poskrbeli tudi za kakovosten kulturni spored, katerega o-srednja točka bo nedvomno koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi Stojan Kuret, sicer sam Ricmanjec. Zbor bo nastopil v nedeljo,
15.	t.m., ob 17. uri v župnijski cerkvi.
Verske slovesnosti pa bodo potekale na sam god sv. Jožefa, v četrtek, 19. marca: dopoldne bosta ob 9.30 romarska sv. maša, ob 11. uri pa peta sv. maša. Popoldne bodo ob 15. uri litanije sv. Jožefa in blagoslov, ob 17. uri pa bo večerna sv. maša. Po maši bodo ob 18. uri v Baragovem domu odprli razstavo Edija Žerjala Kraški motivi; spregovoril bo Marko Tavčar.
TREBČE
BLAGOSLOVILI SLIKE NORBERTA GRČARJA
V nedeljo, 8. marca, so v župnijski cerkvi v Trebčah blagoslovili tri slike slikarja Nor-berta Grčarja, ki prikazujejo zavetnike Evrope, svete Cirila, Metoda in Benedikta. Slike je blagoslovil domači župnik Jože Sraka po dobro obiskani in lepi maši.
Umetnikovo življenjsko in slikarsko pot je prisotnim prikazala Grčarjeva soproga gospa Stanislava. Norbert Grčar, rojen v Krakovu na Poljskem, kjer je tudi študiral, se je leta 1979 preselil v Slovenijo, od koder je leta 1982 pobegnil v Avstrijo. Več let je živel in ustvarjal v Salzburgu, pred nekaj leti pa je zopet prišel v Slovenijo. Živi in dela v Kobdilju na Krasu. Sicer ga v zamejstvu že poznamo, saj je razstavljal tudi v Peterlinovi dvorani v Trstu. V njegovih delih prihaja med drugim do spojitve med vzhodno in zahodno duhovno in umetniško tradicijo.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU
vabi v okviru priprav na jubilejno leto 2000 na predavanje z naslovom
ZAKRAMENTI DAR SVETEGA DUHA
Predaval bo prof. dr. Bogdan Dolenc, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani
Predavanje bo v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3, v petek, 20. marca 1998, ob 20. uri.
OBVESTILA
MLADI V odkrivanju skupnih poti obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v Maribor (dvodnevni izlet v organizaciji MOSP in MMM - 22. in 23. aprila), v Dalmacijo in Dubrovnik (v organizaciji ZKŠ, od 25. do 28. 4.), v Garda-land (v organizaciji SAS, 27. 4.), v Munchen (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.). MOSP opozarja tudi, da bo ponovitev musicala An-drevva LloydaJesus Christ Su-perstar v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcev in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob
20.	uri v Mušičevi cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, tel. št. 370846 (Alenka).
SLOVENSKA GLASBENA šola / Koncertna pobuda - Rojan razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno komorno skladbo za glas in instrument s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom / skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v dvojniku in z geslom na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda - Rojan, ul. Cordaroli 29 -34135 ROJAN - TRST. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. 1. nagrada znaša 300.000 lir; 2. nagrada znaša 200.000 lir; 3. nagrada znaša 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
SLOVENSKI KULTURNI klub (ul. Donizetti, 3) vabi v soboto, 14. t.m., na večer z naslovom Satanistična sporočila v rock glasbi. Govoril bo mladi časnikar revije Sončna pesem Uroš Urbanija. Začetek ob 18.30.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja 21. marca izlet v Ljubljano na ogled razstave Toneta Kralja in drugih zanimivosti mesta. Vpisovanje do 14. marca v knjigarni Fortunato v ul. Paganini 2 v Trstu.
V SREDO, 18. marca, bo ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini mesečna konferenca. Dr. Zvone Štrubelj bo govoril na temo Sv. Duh in duhovni darovi v Cerkvi. Sledila bosta razgovor in družabnost s petjem dekliškega terceta Ver laetum z Opčin. Vabljeni! Obenem se zahvaljujemo predavatelju meseca februarja dr. Bernardu Špacapanu za izčrpno predavanje o Zdravju v družini ter dekliškemu zboru Devin, ki ga vodi Herman Antonič, za lepo petje.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 19. t.m., v ul. Donizetti 3 na družabni popoldan. Prof. Sonja Gregori bo predvajala diapozitive o svojem potovanju po Indoneziji, deželi tisočerih otokov. Začetek ob 16. uri.
SLOVENSKA GLASBENA šola-Koncertna pobuda Rojan vabi na koncert svetovno zna-
nega ukrajinskega harmonikarja in skladatelja Vladimi-ra Žubitskjega, ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 18. uri v ro-janskem Marijinem domu, ul. Cordaroli 29. Na sporedu bodo^ skladbe Scarlattija, Bacha, Čajkovskega ter samega Žubitskjega. Vstop prost.
SLOVENSKO STALNO gledališče. Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratuž. Terrenc McNally, Master Class, režija Vito Taufer. V soboto, 14. t.m., ob 20.30 izven abonmaja; v ponedeljek, 16. t.m., ob 16. uri abonma red G; v torek, 17. t.m., ob
16.	uri abonma red I; v sredo, 18. t.m., ob 16. uri abonma red H.
DAROVI
ZA NOVI glas: cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana ob nabirki 100.000.
ZA KARITAS v Ajdovščini: A.C. 50.000.
ZA CERKEV v Ricmanjih: Marčela Vatovac, Ricmanje, 50.000; M.B., Trst, 100.000.
ZA CERKEV v Nabrežini: Okretič 150.000; Gospodarsko združenje 60.000; občni zbor društva Igo Gruden 50.000; duševno bolni 60.000; Kralj 35.000; Gregori 35.000; Širca 50.000; Fuks 100.000; Zaccaria-Allegretto 100.000; Sulčič 100.000; Laska 20.000; Radovič 20.000; Martini 30.000; Rudež 20.000; Burger 100.000; Žužek 20.000; Kakeš 100.000; ob oblet, maš. 200.000.
NAMESTO CVETJA na grob drage svakinje Marte Jerič poročene Merku darujeta Mirella in Peter Merku
300.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: v spomin na Valerijo Žerjal Marafatto Adrijana Krapež 30.000; Marta in Zinka 50.000.
V SPOMIN na Marijo Gašperšič darujejo svojci
200.000 lir za rojanski Marijin dom. Franco Milena pa daruje skupaj s svojim sinom v njen spomin 50.000 lir za misijone.
ČESTITKE
Ob prejetju prestižne nagrade Dr. Frane Tončič iskreno čestita nagrajencu Andreju Zaghetu slovenska župnijska skupnost od Sv. Ivana.
Ob prejetju nagrade Dr. Frane Tončič čestitajo Andiju Zaghetu vsi Žerjalovi.
NASE SOŽALJE
Uredništvo in uprava Novega glasa izrekata globoko sožalje prof. Pavletu Merkuju in vsem svojcem ob izgubi drage žene, mame, none, tete in svakinje gospe Marte Jerič.
NASE ČESTITKE
Dr. Vladimir Vremec je pred dvema tednoma v Milanu prejel prestižno nagrado Miflor. Številnim izrazom čestitk se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Novega glasa.
9
ČETRTEK 12. MARCA 1998
&.T- ■*' rfi* —'	"
GORIŠKA KRONIKA
10
ČETRTEK 1 2. MARCA 1998
ZAHVALA
Ob prezgodnjem slovesu od najinega predragega
IGORJA POVŠETA
se iz srca zahvaljujeva vsem, ki ste se v tako velikem številu zbrali v cerkvi sv. Ignacija, mladim pevcem in pevcem na koru, darovalcem bogoslužja g. Žbogarju, msgr. Močniku, msgr. Simčiču, msgr. Humarju, g. Žerjalu, g. Lazarju, g. Mar-kežiču in g. Bolčini za pomirjujoče besede nad krsto, prav tako se zahvaljujeva častni straži in vsemu, kar je za Igorja ob slovesu napravila njegova Olympia. Zahvaljujeva se vsem, ki ste ga pospremili na pokopališče v Sovodnje, še prej tistim, ki ste ga pozdravili v Trstu, g. Markežiču in g. Žbogarju za občuten pogrebni obred, zboru Mirko Filej za prelepo petje, Francu Bagonu za poslovilne besede ter vsem mladim sopotnikom iz šolskih in univerzitetnih dni kakor tudi šahovskim, športnim in drugim prijateljem. Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujeva vsem svojcem, ki so nama ves čas stali ob strani, vsem znanim in neznanim darovalcem cvetja ter vsem, ki ste nama v časopisih, pismih, brzojavkah ali osebno izrekli sožalje.
Zaradi vsega tega se je zdelo, kot da je žalostni dogodek povsem prekrila svetloba tistega življenja, ki nikoli ne mine, se večno rojeva in ohranja vse dobro in lepo zdaj in na veke.
- ANI IN JANEZ POVŠE
Gorica, 6. 3. 1998
MNOŽICA POSPREMILA IGORJA NA ZADNJO POT
Čudovito sončno vreme v petek, 6. t.m, ni zvabilo nikomur izmed v veliko množico zbranih ljudi nasmeha na ustnice. Zbrali smo se pred cerkvijo sv, Ignacija, da bi še zadnjikrat pospremili Igorja Pov-šeta. Krsto s posmrtnimi ostanki mladega slovenskega fanta so pripeljali ob 12.30 iz Trsta, nakar so jo ponesli Igorjevi prijatelji in člani SZ Olym-pia v cerkev.
Sveto mašo za pokojnega je darovalo osem slovenskih duhovnikov, ki delujejo na Goriškem. K zbranosti je zares veliko vernikov in prijateljev pokojnega Igorja, ki so napolnili cerkev sv. Ignacija, povabil g. Cvetko Žbogar, ki je tudi uvedel bogoslužje in si zaželel, naj bo Bog vsem v tolažbo in vsem tolažba. Pri maši so s petjem sodelovali prijatelji pokojnika. Mladi so prepevali pesmi ob spremljavi kitare, medtem ko so se ob spremljavi orgel prepevale znane pesmi. Pridigo je po evangeliju imel štandreški župnik Karel Bolčina, ki seje v svojem razmišljanju navezal na evangelij in predvsem na znano svetopisemsko zgodbo o Jonu. Dejal je, da moramo vsi iskati znamenje in odgovor na skrivnosti v živ-
ljenju. Igorjeva smrt pa je bila za vse veliko znamenje. Spet se je navezal na zgodbo o Jonu, ki je prišel do smisla svojega življenja, ki ga je našel v Bogu; prav tako moramo tudi mi iskati smisel našemu življenju. Križ je znamenje smrti in prehoda iz enega življenja v drugo. G. Bolčina je vse pozval, naj odrinemo na globoko in naj sebe izročimo Kristusu. 'Pri Gospodu je rešitev. Vstajenje je cilj naše vere," je zaključil g. Karel Bolčina.
Po maši seje dolga kolona avtomobilov podala v Sovodnje, kjer bo odslej počival Igor. Pogrebni obred je na sovo-denjskem pokopališču vodil domači župnik Marijan Mar-kežič. Ob odprtem grobu je spregovoril predsednik športnega združenja Olympia Franko Bagon, ki seje pokojniku v kratkih besedah zahvalil za veliko in požrtvovalno delo pri športnem društvu. Bagon je nagovor zaključil z besedami: "Za vse, kar si pri nas naredil, še enkrat hvala in zbogom, dragi Igor!"
Po končanem verskem obredu so starši pokojnega I-gorja ob odprtem grobu dolgo sprejemali sožalje od domala vseh udeležencev pogreba.
GLASBENO SREČANJE SCGV EMIL KOMEL
NIETZSCHEJEVA STRAST ZA GLASBO
Malokdo ve, daje bil Friedrich Nietzsche (1844-1900), znani nemški filozof in filolog z visokim nagrbančenim čelom in košatimi brki, tudi glasbenik. Glasba je bila pravzaprav njegova obsedenost, Dionizov bledež, nejasna in neobvladljiva strast, brez katere bi mu bilo življenje, kot je sam rekel, blaznost. Ni vedel, zakaj se je nad glasbo toliko navduševal, in vendar je gorel od te strasti. Glasbo in estetiko tega samosvojega in večplastnega kulturnega kritika, sina stoletja romanticizma, smo v Gorici lahko vsaj deloma odkrili v soboto, 28. februarja, na neposrednem in pestrem glasbenem srečanju v okviru koncertne sezone SCGV Emil Komel.
Nietzscheja in njegov glasbeni opus je z besedo in klavirjem briljantno in nazorno predstavil Alessandro Arbo, mladi goriški esejist, raziskovalec glasbe in filozofije. Po okvirnem uvodu so pianist Arbo, sopranistka Enza Pecora-ri in mezzosopranistka Romi-na Basso predstavili štirinajst Nietzschejevih samospevov na besedila Aleksandra Puškina, Sandorja Petofija, Adalber-ta Chamissa, filozofa samega in drugih; vsaka izmed skladb je kot zmes glasbe in poezije po svoje povedala besedo več
FOTO BUMBACA
o nemirnem in eruptivnem ; skladatelju. Nietzschejeva glasba je nastajala kot iracionalno in strastno iskanje vzvišenega. V glavnem jo označujejo baladna otožnost, krhek in-timizem, jokava žalost, zapa-danje v mračno patetiko, ekspresivnost za vsako ceno, občasno tudi demonska bojevitost in študentovska razposajenost. Zaradi neuravnovešenega zaleta pa predvsem v delih iz prvih let prevladujejo oblikovni nered, torej izrazna in slogovna nedovršenost in neučinkovitost, cenene in pretirane kadence ali zaključki skladb, močni kontrasti; avtor bliskovito prehaja od "ffff. Im-petuoso" do "Sognando". Z bodečimi harmonijami uhaja iz kalupov in pogosto nerodno zgošča ritmične, harmonske in dinamične zamisli v
preozek prostor ali pa se glasba sploh ne sklada z besedilom. Vsega tega se je Nietzsche tudi sam zavedal, zato je kmalu opustil prvotne ambiciozne načrte o simfonijah in oratorijih ter se raje posvetil krajšim oblikam. Njegov okus, tudi iznajdljiv, je sčasoma dozoreval, postajal bolj rafiniran in gibčen, ni pa nikdar dosegel višin evropskega glasbenega Olimpa.
Večer v priredbi centra Komel je pritegnil lepo množico ljudi, ki so napolnili komorno dvorano. Z zasluženim aplavzom so nagradili tri v Gorici delujoče glasbenike mlajše generacije, ki so znali s tenkočutno strokovnostjo posredovati svoje znanje in - strast za glasbo.
■ DD
M BANCAGRICOLA
^ vtECK NTKA
GRUPPO CAER
NEPREMIČNINSKA POSOJILA
Dvanajstletna posojila po znižani obrestni meri za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin, tudi za gospodarske dejavnosti.
6,25
%
fiksna obrestna mera
za prvih 24 mesecev od 25. meseca: Prime RateABI - 1,25%
Gorica	Sedež - Corso Verdi, 40
Agencija 1 - Ul. Kugy, 22 Trst	Podružnica - Ul. Milano, 25
Krmin	Podružnica - Drev. Friuli, 38
tel. 0481/3871 tel. 0481/536955 tel. 040/369015 tel. 0481/630042
Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na “analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših okencih".
PETDESET LET DELOVANJA KOSIČEVIH PODJETIJ V GORICI
Petdeset let je lepo obdobje. Letos praznuje družina Andreja Kosiča prav petdeset let delovanja svoje trgovine v Gorici.
Iz preproste trgovine s čevlji v Raštelu, kateri je podjetni Benedikt Kosič - Andrejev oče - kaj kmalu dodal tudi čevljarsko delavnico, sta do danes zrasli dve podjetji, v katerih je zaposlena vsa številna družina Andreja Kosiča. Na pogovor smo povabili Andreja Kosiča, da bi nam povedal kaj več o tem, kako bodo primerno obeležili 50-letnico delovanja družinskega podjetja.
Povejte nam kaj več o začetkih vaše trgovine!
V Gorico smo prišli takoj po drugi vojni. Moram namreč povedati, da bi lahko letos praznovali višjo obletnico, če bi hoteli, saj je oče Benedikt imel do I. 1947 trgovino s čevlji in čevljarstvo v Ilirski Bistrici, kamor smo se bili preselili. Prav 1.1948 pa smo prišli v malo trgovino, kjer smo še danes. Takrat je oče kupil dovoljenje za trgovino in prodajo čevljev in takoj dodal trgovini še delavnico. V očetovem podjetju smo bili zaposleni vsi družinski člani in delo je raslo s podjetjem. Kmalu smo se razširili, odprli trgovino s pohištvom in trgovino s predmeti za otroke; sledila je še trgovina torbic, ki jo še danes vodi sestra Meri.
Gotovo je nenadna smrt očeta pomenila novo obdobje za vas.
Res je. Oče je nepričakovano umrl 1.1964. Po njegovi želji je vsak izmed nas šel po svoji poti. Jaz sem nadaljeval v trgovini, kjer je oče začel. Ker imam tudi jaz petero otrok, je tudi moje podjetje postalo družinsko. Počasi smo se tudi mi razvijali in prilagajali delo potrebam trga, razširili smo se, saj imamo prodajalno čevljev tudi v ulici Ober-dan, poleg tega pa smo leta 1994 vdrugič popolnoma preuredili in razširili trgovino in takrat tudi odprli novo trgovino z otroškimi čevlji v Raštelu. Imamo tudi trgovino K2 Šport, kjer imamo veliko izbiro vsakovrstne obutve in ob-
lačil za šport in prosti čas. V podjetju, ki se je do danes razvilo v dve med seboj samostojni družbi, danes delajo vsi moji otroci: Mirijam, Tatjana, Aleksandra, Benedikt in Simon. Seveda ne bi bilo prav, če ne bi omenil vseh naših sodelavcev, ki so veliko pripomogli k uspehu našega podjetja, danes pravzaprav že dveh samostojnih.
Kako boste obeležili 50-letnico vašega delovanja v Gorici?
Že v nedeljo, 15. t.m., bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert slovenskega narodno-zabavnega ansambla Grege Avsenika, ki ga poklanjamo vsem ljubiteljem te zvrsti glasbe. Gre za ansambel sina slavnega Slavka Avsenika. Odločili smo se, da naj bi izkupiček koncerta pripomogel vsaj k delni poravnavi stroškov obnove centra. Seveda moram tudi povedati, da bomo našim kupcem skozi skoro vse leto nudili po-1 sebne ugodnosti. Vse artikle bomo namreč prodajali s posebnimi popusti. Prepričan sem, da bomo priredili še kak večer; prav trgovina K2, ki jo poznajo športniki z obeh strani meje, bi rada priredila večer s kakim vrhunskim slovenskim športnikom, ki ga sicer na Goriškem ne bi imeli možnosti spoznati. O svoji dejavnosti bomo javnost sproti obveščali v Novem glasu. -----------JUP
PO DALJŠEM PREMORU KONČNO SPET NA ODRU
USPEŠNA PREMIERA ODRA 90
IVA KORSIC
Po daljšem premoru (lansko leto so sicer člani z velikim uspehom sodelovali pri postavitvi operete Pri belem konjičku) se je v soboto, 7. marca, ljubiteljska skupina iz Gorice, Oder 90, pod režijskim vodstvom Darka Komaca premiersko predstavila go-riškemu občinstvu prvič v ve-Ijki dvorani KC Lojze Bratuž. Številna, pretežno mlada publika je z navdušenim zanimanjem sledila izvajanju mladih igralcev in s tem dokazala, da je želja po gledaliških predstavah zmeraj živa, še posebno če so izvajalci znanci ali prijatelji. Kar med samim izvajanjem seje nekajkrat zaslišal iskren aplavz in seveda sproščujoč smeh. Člani Odra 90 so namreč v letošnji sezoni opustili drame z ljudskim pridihom in mračno, za dana-šnjega gledalca malce odmaknjeno vsebino, oprijeli pa so se živahne komedije Dan oddiha znanega ruskega pisca V. Katajeva, ki je poleg drugega rad pisal satirično ali fantastično obarvane drame iz sovjetske vsakdanjosti. Mladi igralci so se s svežim zanosom spoprijeli z ne lahko veseloigro, ki s svojimi vrtoglavimi zapleti sili izvajalca v neizbežno hiter tempo. V glavnem so mu bili goriški igralci kos; le prvi prizor se je le-110 _° 2avlekel, čeprav ga je skušal Jordan Figheli s svojim nestrpnim ogovarjanjem vratarice čimbolj razgibati. Sicer
FOTO BUMBACA
pa je za tem igra zadobila pravi ritem in ujela gledalce v svojo zmedeno štreno. Smejali so se ob zamenjavi oseb in zaradi tega smešnim, celo grotesknim situacijam.
Prvič je kot glavni protagonist nastopil sicer že znani član Jordan Figheli. S svojim nastopom je dobro začrtal preskrbovalnega agenta Zajčeva, ki se z zvijačo prikrade v počitniški dom Jurček. Zaradi svoje naivne prevare zabrede v hude težave. Njegovo jezno, a nazadnje vse odpuščajočo ženo Rozo je odigrala Vanja Bastiani, ki je že nekajkrat nastopila v štandre-škem dramskem odseku. Marko Černič je bil, še posebno v sklepnem prizoru, imenitno prestrašeni Miusov, ki je prepričan, da mu nič slabega sluteč, v svoj študij zazrt profesor Dudkin - prepričljiv Peter Klanjšček - streže po živ-
ljenju. Profesorjevo domišljavo ženo, ki sanja o romantični, seveda prepovedani ljubezni, je primerno koketno zaigrala Elena Bensa. Elegantno manekenko Klavo -jabolko spora- je uokvirila Urška Petrovčič iz Solkana (odrske deske so ponovno predrle mejo in zbližale mlade). Skupaj z Nevenko Pintar-služkinjo sta se prvič podali na oder in pozitivno prestali skušnjo. Do ušes zaljubljenega, a tudi do skrajnosti užaljenega Klavinega moža Kostjo je elegantno podal Matej Klanjšček. V situacijski zmešnjavi je trezno in odločno upravnico Vero natančno izrisala Katja Sfiligoj, ki je izstopala pojasni, pazljivi izgovarjavi. Flegmatičnega vratarja je s prisrčno ironijo o-I svetiil Matjaž Pintar. Robert Valentinčič-zdravnik in Robert Juretič-sanitejec sta s svojimi
zdravstveno dvomljivimi posegi še dodatno razgibala igro.
Posrečene kostume s simpatičnimi copatami sta pripravili Daniela Klanjšček in Tamara Kosič. Za kulisami je spremljala dogajanje mlada šepetal ka Marjana Marini. Dognano scensko rešitev z mnogimi vrati, kamor se zatekajo protagonisti, ko zaslutijo bližajočo se nevarnost, si je zamislil Milovan Valič (sodelavec PDG), izdelal pa Lojze Maraž. V režijski kabini sta upravljala luči Niko Klanjšček in Fabjan Sfiligoj.
Gledalci smo z radostjo sprejeli ta novi iskrivi gledališki podvig Odra 90, ki je edina amaterska dramska skupina v mestu, zato jo moramo podpreti in paziti, da ne usahne v njej komaj okrepljena poustvarjalna žilica.
Oblikovalci dela so pokazali precejšnji napredek in kar solidno igro, ki se bo v nadrobnostih še izpilila. Z njo bodo prav gotovo gostovali na zamejskih in drugih odrih. Saj ravno v pogostnih ponovitvah tiči skrivnost utečene, uglajene uprizoritve. Zato jim iz srca čestitamo in želimo, da bi še s tako zagnano navdušenostjo stopali pred občinstvo in izbirali podobna besedila. Nekateri izmed njih so se namreč že večkrat izkazali v komičnih likih.
Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. /URED.
DAROVI
V SPOMIN NA DRAGEGA IGORJA:
Vera in Ivo za Kulturni center Lojze Bratuž 500.000 in za ŠZ Olympia 500.000; Marija Če-ščut za mladinsko sekcijo SSk 500.000; Vera Češčut za cerkev sv. Martina v Sovodnjah
500.000 in za ŠZ Olympia 500.000; druž. Žerjal za ŠZ Olympia 500.000 in za Zavod sv. Družine 500.000 lir.
NAMESTO CVETJA na grob Igorja Povšeta za Kulturni center Lojze Bratuž: Ana Gorjan in sin Peter 100.000; druž. Bernard Špacapan 100.000 lir.
V SPOMIN na Igorja Povšeta Marja in Marko 200.000 za KC Lojze Bratuž.
NAMESTO CVETJA na krsto Igorju Povšetu Zora Saksida
100.000 lir za slovensko Karitas.
NAMESTO CVETJA na grob I-gorja Povšeta L., E., I. Devetak
100.000 lir za cerkev sv. Ivana. NAMESTO CVETJA na grob
Igorja Povšeta ŠZ Olympia
150.000 lir za mladinsko sekcijo SSk.
NAMESTO CVETJA na grob Igorja Povšeta Alenka in Valentino za cerkev sv. Ivana 50.000 lir.
ZA SLOVENSKE misijonarje: Albina Simčič 100.000; M.D.
100.000 lir.
ZA KATOLIŠKI tisk: druž. Ušaj
50.000 lir.
ZA CERKEV v Jamljah: T.V. 200.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Trampuž Milena 10.000; N.N. 100.000; Marjeta Kosič v spomin na moža Lenarta ob 5. obl. 50.000 lir.
ZA MePZ Rupa-Peč: Marjeta Kosič v spomin na moža Lenarta ob 5. obl. 50.000 lir.
Ostali darovi prihodnjič.
OBVESTILA
SKPI) FRANČIŠEK Borgi ja Sedej vabi na predavanje onkologa dr. Simona Špacapana na temo Rak in preventivno zdravljenje v petek, 13. marca, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu.
GORIŠKI VRTILJAK. PDG bo nastopalo z igro Vilinček z lune v petek, 13. marca, v Kulturnem centru Lojze Bratuž; ob 9.30 zeleni abonma, ob 11.15 rdeči abonma.
Člani Zveze slovenske katoliške prosvete se veselijo z družino Suzi in Hilarija Lavrenčiča ob rojstu Aleša.
Mami Suzi, očetu Hilariju in bratcu Mihaelu se je pridružil Aleš. MePZ in društvo Hrast z vsem srcem čestitata 1 1 veseli družini.	S	i
Tudi uredništvo in uprava četrtek' našega tednika z najlepšimi 12. marca voščili čestitata doberdobski 1998 družinici.
Zveza slovenske katoliške prosvete izreka prof. Pavletu Merkuju iskreno sožalje ob smrti soproge Marte Jerič.
SKRD JADRO
V soboto, 14. t.m., bo ob 18.
uri v Kulturnem domu
otvoritev razstave slikarke Brune De Fabris. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev trojezične zbirke poezij Lilijane Visintin Agoni-e solitudini.
PRAZNIK SV. HILARIJA IN TACIJANA
V GORIŠKI STOLNICI
V ponedeljek, 16. marca, obhaja goriška Cerkev spominski dan oglejskih mučencev sv. Hilarija in Tacijana. Mučeništvo sta prestala 16.3.284 v času cesarja Numerijana. Njima je posvečena goriška stolnica in njun praznik obhaja tudi goriško mesto, kjer je zato tudi občinski praznik.
Za to slavje so na sporedu razne pobude, med temi tudi koncert nabožne glasbe v soboto, 14. marca, ob 20.30 v stolnici. Nastopili bodo razni mestni zbori, med njimi goriški mešani zbor Lojze Bratuž in zbor iz Solkana. To je zelo na mestu, saj je bilo goriško mesto podružnica solkanske pra-ŽLipnije do leta 1460. Seveda je tedaj mesto obsegalo le grad in hiše pod gradom s trgom sv. Antona in sedanjega trga Cavour.
Na sam praznik bo slovesna sv. maša ob 10.30; somaševanje bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani skupaj z vsemi mestnimi župniki in duhovniki ter župnikom iz Solkana Vinkom Paljkom.
OB POSTNEM ČASU v ŠTANDREŽU
Preteklo nedeljo je bilo v Štan-c j^u živahno. Mladinske maše P 10.30 so se udeležili tudi ne-ateri skavti iz Ljubljane, ki so Prav v teh dneh letovali na Goriškem. Domača mladina jih je po ev aristični daritvi sprejela med-se 'n jim postregla s kosilom.
Isto popoldne smo se verniki
nnh ■ndreŽa Pridružili spravni oznosti, ki je preteklo sobo-
to zajela vso Slovenijo zaradi bogoskrunskega dejanja mladinske glasbene skupine, ki je sramotilno iznakazila podobo brezjanske Matere Božje.
Stiki med nami in slovensko domovino pa se bodo nadaljevali. V nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri vabimo vse slovenske vernike k molitvi križevega pota v štandreško cerkev. Premišljevanja pri vsaki postaji bodo podajali bogoslovci 4. letnika ljubljanskega semenišča. To bo priložnost za poglobljeno postno molitev, ki jo Cerkev zelo priporoča v tem času. Pri križevem potu bomo molili za duhovno prenovo našega naroda in za goriško sinodo.
ZAČETEK REVIJE "PRIMORSKA POJE"
NA GORIŠKEM
Na reviji bo v različnih krajih Primorske nastopilo več kot 150 zborov na 27 koncertih. V nedeljo, 15. t.m., se bo revija začela na Goriškem. Prvi koncert bo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu, kjer bodo nastopili: MoPZ Ivan Kološar - Koritnica, MePZ A. Kocijančič - Puče Koštabona, MeMlPZ Quo vadiš - Razdrlo, MePZ Košana, DPZ Vesna - Križ in MoPZ Razpotje - Col.
Naslednjo nedeljo, 22. t.m., pa se bodo zbori predstavili v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, in sicer: MePZ DU Izola, MoPZ Ciril Kosmač - Koper, MePZ Slavec - Slovenec, Ric-manje - Boršt, DPZ Znamenje -Volče, Vokalna skupina Musiča noster amor - Trst in Komorni zbor Kras - Komen.
V galeriji Ars bo razstavljal svoja dela akad. slikar
LUCIJAN BRATUŠ
GALE RIJ A	Umetnika	bo
predstavil Jurij Paljk Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v petek, 13. marca 1998, ob 18. uri. Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
V nedeljo, 15. marca, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 17. uri
KONCERT NARODNOZABAVNE GLASBE Z ANSAMBLOM
Grega
AVSENIKA
KONCERT OMOGOČA PODJETJE KOSIČ OB 50-LETNICI DELOVANJA V GORICI.
vabi na
DAN SLOVENSKE KULTURE
Program: otvoritev razstave slik Albine Pintar, predstavitev zbirke poezij Nedorečenemu Jurija Paljka, recitacija otrok 5. razreda OŠ Josip Abram iz Pevme, nastop MePZ Podgo-ra. Recitatorji: Dario Flospergher, Nevenka Pintar in Nežka Figelj. Govornik: Jurij Paljk
Ponedeljek, 16. marca 1998, ob 20.30 v župnijski dvorani v Podgori
PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 19. marca 1998, ob 20.30, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž
POLETNO POTOVANJE
Z NOVIM GLASOM V B E N E L U X
VABIMO VAS NA ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO NIZOZEMSKI, BELGIJI IN LUKSEMBURGU OD 6. DO 11. JULIJA 1998.
Odhod iz Gorice in Trsta z avtobusom na letališče v Benetke, od koder bo polet do Amsterdama.
Cena potovanja 1.680.000 lir, akontacija ob vpisu
300.000	lir.
Program in podrobnejše informacije dobite na naši upravi.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE 1998
Nedelja, 15. marca, ob 17. uri, Štandrež - župnijska dvorana Anton Gregorčič
Nedelja, 22. marca, ob 17. uri, Gorica - Kulturni center Lojze Bratuž
GORIŠKA MARIJINA DRUŽBA
obhaja
90-LETNICC) SVOJEGA ŽIVLJENJA.
Jubilejno slavje bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici nedeljo,
22. marca, 1998 ob 15.30.
Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev nove spominske publikacije Ob 90-letnici slovenske Marijine družbe v Gorici, ki jo pripravila Mariza Perat. O delu bo spregovorila prof. Marija Češčut.
12
ČETRTEK 12. MARCA 1998
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
KANALSKA DOLINA
KNJIŽNICA NOVA PRIDOBITEV ZA UKVE IN VSO DOLINO
Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev, ki je povezalo tri društva in ustanove v Kanalski dolini, je poskrbelo za novo pobudo, ki naj povezuje rojake in utrjuje njihovo narodno zavest. V nekdanji orožniški kasarni v Uk-vah, kjer imajo svoj sedež odsek Slorija, glasbena šola in tudi društvo Planika, so namreč v ponedeljek, 9. t.m., odprli javnosti knjižnico, ki so jo poimenovali po kulturnem delavcu in narodnem buditelju prof. Salvatoreju Veno-siju (na sliki).
Na slovesnosti se je zbralo kakih 30 otrok, ki obiskujejo tečaje slovenščine, in lepo število domačinov ter ljudi, ki so aktivno soudeleženi pri delovanju tega kulturnega središča. Prisotni pa so bili tudi številni gostje iz Ljubljane in Trsta, ki jim je pri srcu usoda slovenstva na tem severozahodnem robu narodnega prostora. V Ukve so med drugimi prišli slovenski minister za kulturo Jožef Skolc, ki je uradno odprl knjižnico, ob njem pa še podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pesnik Ciril Zlobec, in še znani etnograf Milko Matičetov. Po uvodnih besedah predsednika ukljanskega kulturnega središča Rudija Bartalotha, je prisotne nagovoril slovenski minister za kulturo Skolc in se veselil še zlasti številne prisotnosti otrok. Potrdil je tudi skrb ministrstva, ki ga vodi, za ohranjanje narodne prisot-
nosti na tem prostoru. Spregovoril je nato akademik Milko Matičetov, ki je obudil nekaj spominov na etnografske obiske v Ukvah in Kanalski dolini sploh. Še zlasti se je spomnil rajnega Josipa Kan-duta in nato izrazil upanje, da bo kateri izmed prisotnih otrok šel po poti ustvarjanja ali raziskovanja v slovenskem jeziku.
Kot slavnostni gost večera pa je nastopil pesnik Ciril Zlobec. Govoril je o vlogi slovenske besede pri ohranjanju narodne in kulturne dediščine. V tem smislu se je spomnil preganjanja, ki ga je v šoli in v življenju doživljal zaradi materinščine. Prebral je nato nekaj pesmi, ki so bile uglašene na temo besede in njene vloge.
Otroke in vse ostale je na koncu zabaval še čarodej Vladimir, ki je znal male spodbuditi, da so tudi sami aktivno sodelovali pri čarodejski predstavi.
®§asž™gw!
RUBRIKE
ZE SPET OSMI MAREC
ERIKA JAZBAR
Tudi letos je minil osmi marec, mednarodni dan žena. Spet smo nekoliko potarnale, vsaka je dobila svojo mimozo, naslednji dan pa je marsikatero žensko čakalo že ustaljeno dvojno delo družinske matere in delavke. Mednarodni dan žena izgublja ali je že izgubil pomen in vsebino.
V Benečiji deluje od leta 1978 Zveza beneških žena; Bruna Dorbold, odbornica za kulturo na špetrski občini, je predsednica omenjene zveze od vsega začetka. Skupina je nastala pred dvema desetletjema z namenom, da bi se beneške ženske mirno zbirale, razgovarjale o problemih, težavah in pravi-
cah, ki so specifične za žensko, ki živi na naši zemlji, obenem pa odlikujejo z marsikaterega vidika vsako predstavnico našega spola v zahodni civilizaciji; brez retorike ali odvečnega viktimiz-ma, temveč z ustvarjalnostjo in včasih z umestno ironijo in avtoironijo.
Beneške ženske so se leta 1978 združile v domačo zvezo, ker so hotele poudarjati tudi slovensko narodno zavest članic. Identiteta je predstavljala nujno postavko zveze in je marsikdaj povzročila nemajhne probleme.
Začetki zveze so bili seveda težki, ker sta bila okolje in družba nekoliko drugačna; zahrbtno šepetanje in dobro poznani vzdevki so bi-
li na vsakdanjem dnevnem redu. Prvega praznovanja osmega marca, ki ga je priredila zveza, ni odobravala nobena institucija, tradicionalno veseloigro so uprizorili v tovarni s pomočjo privatnika.
Po dvajsetih letih se je marsikaj spremenilo, mogoče na bolje; svojo nezapo-stavljenost pa plačamo z dvojnim delom.
SREČANJE V SPETRU
LEPOTE
NADIŠKIH
DOLIN
V dvorani novega župnišča v Špetru sta Planinska družina Benečije in Kulturno združenje Evgen Blankin priredila tretje srečanje z družbeno-kulturnimi predstavniki naše zemlje. Pobudnika niza srečanj si prizadevata za globlje spoznavanje in pogled v prihodnost slovenske stvarnosti v Nadiških dolinah. V mesecu februarju so gostili pisa-
MSGR. MATEVČIČ
V ŽABNICE IN NA VIŠARJE, QUALIZZA
V ŠPETER
Kot smo že poročali prejšnji teden, je videmski nadškof Battisti imenoval špeterskega župnika in dekana Nadiških dolin msgr. Dionisia Matevči-ča (na sliki) za novega dušnega pastirja v Žabnicah in na Sv. Višarjah. Na novo službeno pot bo stopil čez nekaj mesecev. Gospod Matevčič je svoj čas izrazil pripravljenost, da prevzame to mesto le v primeru, da škof najde drugega domačega duhovnika za Na-diške doline. Tako bo odslej za špetrske vernike skrbel g. MarinoQualizza. /ED
Zveza beneških žena je torej za 8. marec priredila tradicionalno srečanje, s katerim je počastila mednarodni dan žena. V nedeljo so se ženske in tudi nekateri moški zbrali v Skrutovem, kjer je Beneško gledališče uprizorilo veseloigro Brez konca ne kraja, ki jo je napisal in zrežiral Aldo Klodič; komedija je namreč zvesta spremljevalka 8. marca,
! sprejemljivejša in dojemlji-[ vejša odgovorov in retorike.
| Na večeru je sodelovala še | pevska skupina Inke iz Tolmina, nato je za vse sodelujoče sledila večerja.
telja-alpinista Dušana Jelinčiča ter beneškega Čedermaca Pasqualeja Gujona. V petek so se zbrali pred diapozitivi VVal-terja Corena iz Petjaga, ki je marsikomu razkril skrite lepote Nadiških dolin. Na srečanju je tekla beseda tudi o starih navadah in ljudski tradiciji, ki so bile značilne za te kraje v prejšnjih desetletjih. Večerje popestril še mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki ga vodi Nino Specogna.
Naslednje in zadnje tovrstno srečanje bo v petek, 13. marca, z beneškim narečnim pisateljem iz Ščigle Lucianom Chiabudinijem.
-----------EJ
EVROPA NARODOV
a
(9)
VIDA VALENČIČ
SLOVENIJA - AVSTRIJA
NA DUNAJU PRIPRAVE NA USTANOVITEV SLOVENSKEGA ZNANSTVENEGA INŠTITUTA
SEVERNA IRSKA -ZDRUŽENA IRSKA ALI DEL VELIKE BRITANIJE?
Stanje, v katerem se danes nahaja sevemo-irska družba, je izredno težko definirati. Življenje v teh krajih je v določenem smislu razdvojeno med nemirno slutnjo, da se bo vsak hip kaj pripetilo, in pa pasivnim fatalizmom nad vsem, kar se dogaja. Katoliška in protestantska skupnost živita strogo ločeno, mešana prijateljstva so izjema in prav zaradi tega si pogosto prislužijo mr-žnjo obeh skupnosti, prav kot tista dva nesrečna prijatelja, ki sta bila umorjena, ko sta mirno srebala vsak svojo Gui-ness v vaškem pubu.
Nedvomno so na degene-riranje tega položaja vplivali tudi ukrepi britanske vlade, ki so bili od 70. let do danes o-mejeni izključno na vojaško represijo. V 70. letih je britanska vlada s silo odvzela vse pristojnosti severno-irskim vladnim organom in vzpostavila neposredno vladno kontrolo iz Londona. Kakšen je bil učinek? Pred leti '70 sta se z bolj
ali manj nasilnimi obračunavanji kregali malodane celotni katoliška in protestantska skupnost, po vojaških britanskih ukrepih in policijski represiji pa se je boj premaknil na čelo terorističnih organizacij na obeh straneh. Kar se od 70. let do danes dogaja na severno-irskih tleh, je vojna terorja in proti-terorja. Ulster-skemu prebivalstvu je situacija dobesedno ušla iz rok, nad njo nimajo več kontrole. V zadnjih desetletjih je na tisoče ljudi demonstriralo proti rabi nasilja, proti Irski Republikanski Armadi, proti lojalističnim (protestantskim) terorističnim organizacijam, proti nasilnim zasliševalnim metodam britanske policije, vendar do danes so vse te demonstracije pomenile le kapljo v morju sovražne rakaste tvorbe, ki je ni mogoče tako zlahka izrezati. V 70. in 80. letih je britanska vladna propaganda načrtno izkrivljala dogajanja na Severnem Irskem. V to grenko jabolko je ugriznil tudi "socialni" angleški režiser (sicer škotskega rodu) Ken Loach, ki je v svojem filmu "Hidden agen-
da" prikazal, do kakšne mere ; je v trajanje konfliktne situacije na Severnem Irskem vpletena tudi policija.
Protestantje so irski nacio-i nalizem že zelo zgodaj identificirali s katoliško vero, zato ga seveda niso mogli čutiti za svojega. Najbolj učinkovito ! nam to ponazarja smešni "si-I nonim", ki so ga skovali za 1 izraz Home rule (avtonomija) j = Rome rule (rimska vlada), i Irski jezik so zato protestantje identificirali s pripadnostjo ka-i toliški skupnosti. Protestantje torej načelno sovražijo iršči-no, ker predstavlja neko kulturno povezavo z Irsko in ne z Veliko Britanijo. Na drugi i strani pa jo katoličani povzdigujejo v nosilko svojih zahtev. Jezik tako zadobi političen i pomen in ni naključno, da se veliko število pripadnikov Irske Republikanske Armade sporazumeva v tekoči irščini.
Irski jezik nima v Ulstru nobenega uradnega statusa, j Vse, kar so (katoliški) prebi-; valci dosegli na področju vz-oje in verskih obredov, je iz-Ijučno sad dolgotrajnih prizadevanj, nikakor pa ne obla-[ sti. Irsčine se otroci uče izklju-i čno v katoliških šolah, za vz-
drževanje katerih morajo običajno sami starši globoko seči v lasten žep. Verske obrede v irščini je zaslediti le v katoliških cerkvah in identifikacija irski jezik = katoliška vera = republikansko prepričanje je prišla do takega ekstrema, aa je eden vodilnih unionističnih politikov sam protestantski pastor lan Paisley, znan po svojih retoričnih teatralnih pose-I gih, v katerih sovražno obso-i ja, karkoli diši po katoličan-stvu in težnji po kulturni in politični zdužitvi z irsko državo.
Ali je ta spojitev Severne I Irske in irske države možna? Prav gotovo je to v kratkoročnem presledku popolna utopija. Nevarno pozicijo je v zadnjih tridesetih letih branila predvsem Irska Republikanska Armada, ki verjame le v radikalno in nasilno spremembo. Celotna strategija sloni na načrtu, da bi Veliko Britanijo prisilili zapustiti to področje in šele zatem skleniti dogovor z unionističnim (protestantskim)
: delom prebivalstva. Večina : prebivalstva pa (v eni ali dru-i smeri) verjame v spremem-o le pod pogojem, da bi se zanjo izrekla večina prebivalstva. Vprašanje pa je, ali se bo prebivalstvo izreklo za Veliko Britanijo ali pa za združeno Irsko. In: ali bo sploh dana možnost, da se samo prebivalstvo izreče?
-----------DALJE
Državna sekretarka na ministrstvu za znanost in tehnologijo Verica Trstenjak in svetovalka ministra Irena Podlesnik sta se konec tedna mudili na delovnem obisku na Dunaju. Glavni namen obiska je bil zbiranje informacij v zvezi s pripravami za ustanovitev Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju.
Dr. Trstenjakova je obiskala avstrijsko zvezno ministrstvo za znanost in promet, kjer seje srečala z avstrijskim kolegom Raoulom F. Kneu-ckerjem, sestanka pa se je u-deležil tudi avstrijski odvetnik, ki bo sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Avstrijsko ministrstvo namreč zelo podpira ustanovitev omenjenega inštituta. Pogovarjali so se tudi o sanaciji Knafljeve u-stanove na Dunaju, v kateri naj bi bil sedež inštituta in je edina slovenska univerzitetna ustanova (fundacija) v tujini.
Dr. Trstenjakova je obiskala Češki in Poljski inštitut za znanost na Dunaju in se seznanila z njunimi izkušnjami.
! Sestala se je tudi z direktorjem BIT-a (Buro fur Internationale Torschungs und Techno-logiekooperation). To je organizacija za mednarodno sodelovanje z EZ na področju raziskav, tehnologije in izobraževanja, ki so jo ustanovili uni-[ verze, ministrstva in gospodarske ustanove. Njen po-' men je predvsem v koordinaciji vključevanja avstrijskih raziskovalcev v programe EZ. -----------ED
Prejšnji teden se je v zapis o domu srečanja Lam-
bert Ehrlich na Sv. Višarjah vrinilo nekaj neljubih napak. Na strani 12 proti koncu drugega stolpca je pisalo: Zakaj tam gor, zakaj tam dol? Stavek se pravilno glasi: Zakaj tam gori, zakaj ne v dolini. Le štiri vrstice niže je avtor zapisal: ni odnehal, ne pa ni odrekel. Na strani 16 čisto na začetku prvega stolpca pa je prava oseba v resnici pravna oseba.
Piscu in bralcem se opravičujemo.
OB SPODBUDNEM NARAŠČANJU PROMETA
NAČRTI ZA POSODOBITEV BOHINJSKE ŽELEZNIŠKE PROGE
SLOVENIJA
PREDSTAVITEV KNJIŽNE NOVOST ZALOŽBE BRANKO
MARJAN DROBEZ
Po podatkih, ki jih jeza naš časnik posredovala Služba za odnose z javnostjo Slovenskih železnic, je potniški in blagovni promet nat.i. bohinjski progi, od Jesenic do Nove Gorice, spet začel naraščati. Porast je sicer majhen, vendar je to spodbudno znamenje za ponovno ovrednotenje te proge, ki je bila zgrajena leta 1906. To tem bolj, ker bohinjski oz. bohinjsko-goriški progi namenja skrb tudi nova različica nacionalnega programa za razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji. Tega bo kmalu obravnaval državni zbor. Lani je na območju od Jesenic in prek Nove Gorice do Sežane z vlaki potovalo več kot 330 tisoč potnikov, kar je za 6% več kot leto prej. S tovornimi vlaki je bilo v isti smeri odpravljenega okoli 188 tisoč ton blaga, ki je bilo pretežno namenjeno domačim kupcem v krajih ob progi, ali pa za izvoz v Italijo oz. prek Luke Koper v druge države. Tovori so se v primerjavi z letom 1996 povečali za dober odstotek.
Na podoben porast prometa kažejo tudi podatki za železniški postaji v Novi Go-r|ci in Anhovem. V Novo Gorico je z vlaki prispelo ali pa se z nje odpeljalo več kot 167 tisoč potnikov, to je za 8% več kot leto prej. Na tej postaji je zlasti živahen promet z Italijo. L-ani je v Gorico in od tam dalje v Italijo odpeljalo 1.1 74 vlakov, bodisi potniških ali tovornih. V sosednjo državo je bilo prek Nove Gorice odpeljanih skupno nad 975 ton raznega blaga, kar je za en odstotek več kot leta 1996.
Na promet na območju železniške postaje Anhovo najbolj vpliva tamkajšnja velika industrija Salonit, ki večji del svojih izdelkov kupcem pošilja po železnici. To velja tudi
za cement, ki ga podjetje izvaža v Italijo. Po železnici pa Salonit prejema tudi surovine in drugo blago, potrebno za tekočo proizvodnjo omenjene industrije. Lani so na primer iz Anhovega po železnici od-premili nad 135 tisoč ton cementa in izdelkov iz salonita, z vlaki pa je prispelo 1 76.330 ton raznih surovin, potrebnih za nemoteno proizvodnjo cementa in salonita.
Slovenske železnice bodo skladno s svojo evropsko u-smeritvijo v prihodnje razvijale predvsem proge, ki ležijo v smereh t.i. koridorjev 5 in 10. Ti smeri sta bili določeni na konferencah ministrov za promet evropskih držav na Kreti (leta 1994) oz. v Helsinkih (leta 1997). Slovenske železnice bodo seveda posodabljale tudi druge pomembne proge. Tako sta predvideni gradnja telekomandne naprave na
progi Jesenice - Nova Gorica - Sežana ter elektrifikacija celotne bohinjske železniške proge, od Jesehic do Sežane. Najprej je predvidena elektrifikacija odseka Sežana - Anhovo (dolg je 56,6 km), v drugi fazi pa še 73,2 km dolgega odseka od Anhovega do Jesenic.
Nova različica nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture v Sloveniji, ki predvideva okoli 174 milijard tolarjev naložb, naj bi bila izpolnjena do konca I. 2005. Program je v primerjavi s prejšnjim vrednostno zmanjšan skoraj za polovico, odvisen pa bo od državnega proračuna in v dobršni meri tudi od tujih posojil. Minister za promet in zveze Anton Bergauer poudarja, "da je prednost dana gradnji železniške proge proti Madžarski, ki naj bi jo zgradili do leta 2001, kar Sloveniji nalaga tudi meddržavni spo-
razum iz leta 1996. Druga prednostna naloga pa je gradnja drugega železniškega tira med Divačo in Koprom."
Omenjena nova različica programa razvoja železniške infrastrukture pa progo Jesenice - Nova Gorica - Sežana (soški koridor) obravnava takole: "Ta proga je namenjena mednarodnemu, zlasti tranzitnemu prometu. Je hkrati pomembna alternativa progi čez Ljubljano in ima pomembno vlogo za razvoj območja, čez katerega poteka. Proga je za to svojo vlogo ustrezno posodobljena (osna obremenitev 20 ton), posegi v prostor pa niso smiselni niti predvideni. Potrebne pa bodo elektrifikacija, posodobitev signal-no-varnostnih in telekomunikacijskih naprav in obnovitev predorov."
PRIZIDEK K SOLI S 1.162 DIJAKI
V Novi Gorici so ob koncu prejšnjega tedna odprli prizidek k osrednji stavbi Srednje ekonomske in trgovske šole. Slovesnosti so se udeležili tudi ravnatelji oz. predstavniki nekaterih slovenskih šol iz Gorice. S prizidkom so občutno zmanjšali prostorsko stisko šole, ki jo v tem šolskem letu obiskuje kar 1.162 dijakov, poleg njih pa je v razne oblike strokovnega izobraževanja vpisano tudi večje število odraslih. Sredstva za naložbo, ki je veljala okoli 350 milijonov tolarjev, je dalo ministrstvo za šolstvo, prispevali pa so tudi občina Nova Gorica in razni sponzorji.
Kljub novim prostorom za učilnice in druge potrebe pedagoškega dela pa bo pet oddelkov še nekaj časa imelo
pouk v drugi, popoldanski izmeni. Srednja ekonomska in trgovska šola ima dolgoletno tradicijo izobraževanja kadrov za trgovino, komercialne dejavnosti in finančno poslovanje. Vanjo vpisujejo dijake, ki so uspešno končali osnovno šo-
lo.	Letos uvajajo nov program Ekonomske gimnazije, s katerim bodo dijake pripravljali za nadaljevanje študija na univerzi in drugih visokih šolah. Ravnatelj šole Viljem De Brea, ki ima velike zasluge za razvoj šole, je na slovesnosti ob odprtju novega prizidka razmišljal o nujnosti znanja v sodobni družbi in v našem času. Dejal je tudi, "daje človek očitno ustvarjen zato, da misli, da se izobražuje. V tem je njegovo dostojanstvo, predvsem pa njegova vrednost."
Dijaki, ki so se izobraževa-
li na novogoriški Srednji ekonomski in trgovski šoli, doslej niso imeli večjih težav z zaposlitvijo. Sicer pa jih kar okoli 70% nadaljuje šolanje na univerzi ali na drugih visokih šolah. Šola je znana po svoji knjižnici, kjer je na voljo 15.300 knjig in 23 raznih časnikov ter revij. Vprašanja, dvome in probleme dijakov pomagajo reševati svetovalna služba, ravnatelj in pomočnika ravnatelja. Izvedbo vpisa v vse programe vodi posebna svetovalna služba, v kateri sta psiholog in pedagog, obsega pa svetovanje, pomoč in usmerjanje dijakov. V šoli so odprli tudi jedilnico, ki nudi toplo hrano za dijake in osebje.
-----------M.
OBRUSNICE V BESEDI IN FOTOGRAFIJI
MARJANA REMIAŠ
Pred dnevi so v rotundi Primorskega dramskega gledališča predstavili izjemno monografijo z naslovom Obrusnice avtorjev Pavla Medveščka in Rafaela Podobnika. Knjižni izbor pripovedi o ljubeznih, ki jih je kot dragoceno ljudsko blago desetletja zbiral Pavle Medvešček, je z drugačno, fotografsko zgodbo o ženski oplemenitil mojster fotografije Rafael Podobnik.
Na predstavitvi, ki jo je pripravila Goriška knjižnica Franceta Bevka, v sodelovanju s PDG, je o knjigi, ki jo je ob petletnici delovanja izdala Založba Branko, spregovoril profesor Zoran Božič, ki je opravil lektorstvo in izbor pripovedk, zgodb in zapisov. Obrusnice je pred številnim občinstvom oživil dramski igralec Janez Starina, novinarka Ingrid Orel pa je skozi večer v iskrivo pripoved o nastajanju knjige zapeljala oba avtorja, oba sogovornika.
"Obrusnice so potovanje skozi primorsko dušo, njene lepote in skrivnosti, njene strasti in bolečino. Obrusnice so pripoved o prastarih običajih, pozabljenih zgodovinskih dogodkih, državah, ki jih ohranja samo še spomin. Obrusnice govorijo o ljubezni. O hrepenenjih, strasteh in užitkih...". Tako o knjižni novosti, ki bo gotovo zanimiva za subtilnejšo in bolj odprto bralsko publiko, profesor Zoran Božič. Za zahtevne bralce gotovo neprecenljiv knjižni zaklad, priča o davno minulih, a ne pozabljenih in objokovanih časih. Za sladokusce čtivo, ki polepša popoldan. Večer. Dan. In noč... Za oboževalce lepega sklednik ženske lepote... Od začetka do konca.
ADRIA AIRWAYS POLETELA V BRUSELJ
Dne 2. marca je na bruseljskem letališču Zaventem skupina belgijskih gostov in nekaterih slovenskih rojakov pričakala prvi let iz Ljubljane ob 10.45. Ob tej priložnosti je bilo kratko srečanje s sprejemom. Navzoči so bili oba slovenska veleposlanika v Bruslju Boris Cizelj injaša L. Zlobecter ostali sodelavci obeh veleposlaništev, zraven pa še predstavniki gospodarstva in slovenskih ter belgijskih medijev. Po nagovorih predstavnikov Adrie Air-waysa in zaventemskega letališča je spregovoril veleposla-nikZlobec in poudaril pomen nove povezave med Slovenijo in Belgijo pri prizadevanjih Slovenije za priključitev k Evropski zvezi. Tja vladni uradniki in politiki pogosto potujejo na razgovore ali po navodila o nalogah, ki jih mora Slovenija izpolnjevati v postopku približevanja EZ. Za Slovenijo veliko pomeni, da ima redno letalsko progo z belgijsko oz. evropsko prestolnico. Potniki lahko potujejo z novim Canadairom, ki ima 48 sedežev in v celoti nudi udobje poslovnega razreda. Poleti so ob ponedeljkih, sredah in petkih. / PC
MILIJONSKE KAZNI ZA NESPOŠTOVANJE SLOVENŠČINE
Državni zbor je nedavno sprejel zakon o varstvu potrošnikov, ki določa tudi uporabo slovenskega jezika. Oglasi in druga reklamna oz. komercialna sporočila morajo biti napisana v slovenščini. Tako je bil sprejet predlog vlade, ki je tudi zahtevala, da se kazni z milijona natri milijone tolarjev povišajo za podjetja, ki s potrošniki ne bodo poslovala v slovenščini, jih bodo zavajala pri oglaševanju ali ne bodo zagotavljala nadomestnih delov za izdelke, ki jih reklamirajo.
13
ČETRTEK 12. MARCA 1 998
LSI j bčni zbor Škofijske Karitas, ki je bil v soboto, 28. 'ebruarja, na Mirenskem Gradu, je zbral voditelje in prostovoljce iz vse Primorske, ki delujejo na človekoljubnem področju v okrilju katoliške Cerkve. Poročila, ki so jih prebrali, in diskusijski prispevki so ponazorili veliko požrtvovalnost organizacije Karitas pri zbiranju in razdeljevanju pomoči - v blagu, tolažbi in drugih oblikah - ljudem v stiskah ne glede na njihovo narodnost, vero in socialni izvor.
... sveti maši, ki jo je vo-' 8er>eralni vikar koprske skofije Renato Podberšič, so udeleženci nadaljevali delo v s upinah, končali pa so ga na skupnem zasedanju. Gene-3 v'kar je predstavil ra-s avo o članih župnijskih hi," as \ okviru priprav na ju-jno leto 2000, župnik v
OBČNI ZBOR ŠKOFIJSKE KARITAS KOPER
CERKEV NAVDIHUJE POMOČ LJUDEM V TEŽAVAH
Marezigah pri Kopru Miha Kramli pa je imel predavanje z naslovom Izziv mladih, ki pa je bilo aktualno in zelo zanimivo tudi za odrasle.
Uspehi, značilnosti in težave pri sodelovanju Škofijske Karitas v Kopru so obrazloženi v posebni brošuri, ki jo bodo v naslednjih dneh poslali tudi mnogim družinam na Primorskem. Na platnici brošure je zapisano, naj bi do leta 2000 ustanovili Karitas v vsaki župniji na Primorskem, kar je bilo tudi izhodišče raziskave, ki je bila predstavljena na Mirenskem Gradu.
Iz poročil o delovanju v lanskem letu povzemamo naslednje podatke: v tej človekoljubni organizaciji je delovalo več kot 500 prostovoljcev, ki so pri zbiranju in nudenju pomoči opravili 30 tisoč ur dela; v enajstih centrih Karitas so nudili šolske potrebščine in druge pripomočke oz. pomoč skoraj osemsto o-trokom; družinam in posameznikom, ki žive v gmotnih težavah, so razdelili 63 ton hrane, prostovoljci in voditelji Škofijske Karitas pa so obiskali 7 tisoč bolnih ali drugače preizkušenih starejših ljudi. Na občnem zboru je bilo rečeno, "da se je v zadnjih letih precej spremenila miselnost primor-
skega človeka. Miselnost, ki jo lahko razberemo, se kaže predvsem v večji aktivnosti vernikov, ki delujejo v Cerkvi, udejstvujejo pa se tudi v druž-beno-političnem življenju. Tudi na karitativnem področju je nastal premik od aktivizma k bolj poglobljenemu in kvalitetnejšemu delu, o čemer govorijo seminarji, ki jih pripravljamo v okviru Slovenske oz. Škofijske Karitas, kot tudi posamezna predavanja na območjih dekanijskih oz. župnijskih Karitas. Vse to kaže, da ni dovolj delovanje, delo mora biti kvalitetno pripravljeno in opravljeno."
Med organizacijami oz. občinami, ki pomagajo Kari-
tas pri njenem delovanju, je tudi občina Nova Gorica, ki je lani odobrila 2 milijona tolarjev pomoči. Iz Nemčije je tamkajšnja Karitas poslala 20 ton marmelade, farma Peloz na Goriškem je darovala 500 kg kokoši, iz Rožne doline pri Novi Gorici pa so otrokom poslali večjo količino pižam.
NA PRIMORSKEM JE ŠE 800 BEGUNCEV, KI POTREBUJEJO POMOČ
Na območju koprske škofije je še zmeraj okoli 800 beguncev iz nekdanje Jugoslavije, saj delujeta begunska centra v Postojni in Ilirski Bistrici. Vse več pa je družin "tujcev", ki niso vključeni v pomoč države oz. njenih organov. Poleg paketa hrane je za begunce in tujce dobrodošla tudi pomoč v hrani, obutvi, posteljnini. Predvsem za o-bleko prosi vse več delavcev s Kosova, ki jo potem pošljejo ali nesejo svoji številni družini. Pomoč prejemajo tisti, ki
imajo le 13 tisoč tolarjev dohodka na družinskega člana oz. 18 tisoč tolarjev na gospodinjstvo. Območna Karitas v Tolminu je poročala: "Ko obiskujemo ostarele in bolne, nas pogosto presunejo njihove izpovedi. Mi, zdravi, se lahko pri tem marsičesa naučimo. Ko se od njih poslavljamo, nas sprašujejo: kdaj se spet vidimo? Pridite še." Karitas vipavske dekanije pa je na občnem zboru poročala: "Po odhodu beguncev iz Ajdovščine pomoči iz tujine ni več veliko. Kljub temu smo ohranili stike še z nekaterimi župnijami v Italiji, ki občasno pomagajo. Pri teh stikih smo spoznali, da nismo pri nas na Vipavskem nič manj bogati, kot so sosedje. Zato lahko v svojem okrilju zberemo toliko, da pomagamo tistim, ki nas prosijo za pomoč. In hvala Bogu, nabirko Nedelje Karitas so oddale vse naše župnije." ---------M.
14
ČETRTEK 12. MARCA 1998
SDGZ POZIVA ČLANE K UDELEŽBI
OBČNI ZBOR CONGAFI ZA TRGOVINO
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 15.30 v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice na Borznem trgu jubiljeni občni zbor Konzorcija za jamstvo posojil v trgovini CONGAFI. Slovenska stanovska organizacija je bila pred 25 leti med ustanovnimi pobudniki tega organa, zato bodo tudi njeni predstavniki obeležili pomembno proslavo. Konzorcij, ki povezuje okrog 1000 krajevnih operaterjev, je v vseh teh letih rešil marsikaterega trgovca ali gostinca iz zagate zaradi pomanjkanja likvidnosti ali ob večjih investicijah, posodobitvah ipd.
Vendar bo občni zbor CONGAFI imel tudi izrazito delovni del: odobritev poslovanja in volitve novega vodstva. Združenje poziva vse včlanjene in druge gostince, trgovce in mednarodne operaterje, ki so obenem člani CONGAFI, da se udeležijo občnega zbora oziroma da prinesejo poverilnico na SDGZ, saj si bo slovenska organizacija prizadevala za izvolitev svojega kandidata v vodstvo konzorcija.
Doslej je bil slovenski predstavnik le v izvršnem odboru CONGAFI (trenutno tajnik trgovcev SDGZ Egon Meden), zelo pomembno pa bi bilo pridobiti zastopnika tudi v vodstvu organa, ki ga od vedno neposredno upravljajo sami trgovci, člani CONGAFI. Organizacijsko tajništvo SDGZ, ki sprejema poverilnice do ponedeljka dopoldne, je na razpolago za dodatna pojasnila na sedežu v ul. Cicerone 8 ali po telefonu (št. 362949).
OBVESTILO
TRGOVINSKA ZBORNICA IZ GORICE organizira za operaterje zunanje trgovine obisk gospodarskih operaterjev iz Kaposvara na Madžarskem dne 8. maja tega leta. Vsi zainteresirani člani SGZ-ja naj čimprej pokličejo Trgovinsko zbornico Gorica na telefonsko številko 384111 (dr. Cristina Cristofoli) ali na združenje (tel. 537386).
ITALIJANSKO PRAVO
BREZCARINSKE PRODAJALNE NA MEDNARODNIH MEJNIH PREHODIH ZA ZDAJ OSTANEJO
MARJAN DROBEZ
Brezcarinske prodajalne v Sloveniji prinašajo podjetjem znaten promet in dohodek, slovenski državi pa veliko davkov in drugih dajatev, zaradi česar se jim najbrž ne bodo zlepa odpovedali. O obstoju takih trgovin na mednarodnih mejnih prehodih oz. njihovi ukinitvi je prišlo do nesoglasij med pogajalci iz Slovenije in predstavniki Evropske komisije.
Zaplet je nastal zaradi različnega tolmačenja skupne izjave k 94. členu pridru-žitvenega sporazuma med Slovenijo in EZ. Slovenija se
je z njo obvezala, da bo od
1.	julija letos dalje spoštovala priporočilo Svetovne carinske organizacije iz leta 1960, da je brezcarinska prodaja dovoljena samo na mednarodnih letališčih in v pristaniščih. To priporočilo si Slovenija razlaga tako, da ne namerava odpirati novih pro-stocarinskih trgovin na cestnih mejnih prehodih, da pa bo že obstoječe prodajalne zaprla šele, ko postane članica EZ. V EZ pa zatrjujejo, da bi bilo treba prostocarin-ske prodajalne na cestnih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji zapreti do 1. julija letos.
V Sloveniji je neuradno slišati, da ukinitev prostoca-rinskih prodajaln zahtevajo predvsem v Avstriji in domnevno tudi v Italiji. O nadaljnji usodi brezcarinskih prodajaln se bodo predstavniki Slovenije in Evropske komisije sicer še pogajali, toda nesoglasja s tem naj bi se povečala v drugi polovici letošnjega leta, ko bo Avstrija prevzela vlogo predsedujočega v EZ.
Od nekdaj 48 brezcarinskih prodajaln jih je v Sloveniji zdaj že 46 in so v lasti petnajstih podjetij. Promet v njih je lansko leto dosegel 125 milijonov dolarjev, kar je več kot 10% celotnega deviznega iztržka od turizma. Po nekaterih podatkih so tudi lani več kot dve tretjini vsega prometa ustvarile prodajalne podjetja Kompas Mejni turistični servis, ki je lastnik polovice brezcarinskih prodajaln v Sloveniji.
ZAŠČITA NARAVNEGA OKOLJA MED PRVIMI SKRBMI
NA SOČI KMALU DVE NOVI HIDROELEKTRARNI
Soške elektrarne, podjetje, ki je del slovenskega elektrogospodarstva, izvajajo pomemben načrt za povečanje proizvodnje električne energije na reki Soči. Po položitvi temeljnega kamna v lanskem letu bodo na začetku aprila pričeli z gradnjo novih hidroelektrarn, in sicer t.i. Doblar
11.	in Plave 11. Gre za dve vzporedni elektrarni, ki ju bodo zgradili poleg sedanjih hidroelektrarn Doblar in Plave, ki sta bili zgrajeni v letih 1939 in 1940 ter doslej še nista bili obnovljeni.
Z naložbo, vredno okoli 20 milijard tolarjev, ki jo bodo dokončali do leta 2001, bodo moč omenjenih elektrarn na spodnjem toku reke Soče povečali s 45 na 105 megavatov. Proizvodnja elektrike bo tako narasla s sedanjih 240 na 350 milijonov kilovatnih ur na leto. To bo zelo kvalitetna, t.i. vršna energija, ki jo v omrežje pošiljajo v najbolj kritičnih razmerah, ko se proizvodnja iz drugih virov zmanjšuje.
Sredstva za zgraditev obeh hidroelektrarn so zagotovili zlasti iz dveh posojil. Po jamstvu države za posojila iz tujine sta banki Creditanstalt AG z Dunaja in Bayerische Lan-desbank Girozentrale iz Miin-chna odobrili posojila v znesku 107 milijonov nemških mark. Posojilo je eno izmed najbolj ugodnih, kar jih je Slovenija doslej dobila za svoje razvojne programe na raznih področjih. S pogodbo med o-menjenima bankama in Soškimi elektrarnami sta določena štiriletni moratorij za odplačevanje in desetletno obdobje za vračanje posojila. Na slovesnosti ob podpisu pogodbe v dvorcu Zemono je direktor Soških elektrarn Valentin Golob časnikarjem dejal, da kredita s tako ugodnimi pogoji ni mogla zagotoviti oz. ponuditi nobena slovenska banka.
Pripravljalna dela za obe hidroelektrarni na Soči končujejo, tako da se bo gradnja lahko
KNJIŽNE NOVOSTI
SAHOVSKI PRIROČNIK
GABRIJEL DEVETAK
Konec lanskega leta je EG-MONT d.o.o. v sodelovanju z Založbo Mladinska knjiga iz Ljubljane izdal in založil knjigo v obliki priročnika za šah, ki jo je napisal svetovni prvak Anatolij Karpov. Le-ta bo zanimiva za mlajše in starejše bralce, saj jo je ilustriral Disney, kar prispeva ne samo k ličnosti priročnika, ampak tudi k pristopu za učenje šaha. Zlasti otroci bodo s pomočjo tega priročnika in prikupnih Disneyevih junakov
| osvojili osnove šaha in tudi bolj zapletene šahovske skriv-j nosti. Znano je, da se nam s ; šahiranjem krepi um.
Poleg krajšega zgodovinskega pregleda in opisov šahovnice ter figur nam je avtor v živo predstavil številne šahovske igre, promocijo posameznih figur, pravila igre, številne pasti, s katerimi se lahko srečujemo pri šahiranju, ter nekaj slavnih partij. Ob koncu knjige imamo še slovarček izrazov in pojasnil za šahiranje.
Dandanes lahko dva igralca iz povsem različnih koncev sveta igrata šah prek interneta. Na trgu lahko najdemo tudi posebne računalnike, ki so specializirani v šahovski igri. Trg je preplavljen s programi na disketah, CD-romih, žepnih knjigah o igri šaha za vse stopnje, želje in denarnice.
S priročnikom mojstra Karpova bodo bolje spoznali šahiranje tudi številni podjetniki in obrtniki, ki jih ta igra veseli, predvsem pa tisti, ki še nimajo dovolj znanja na tem področju.
pričela najpozneje v začetku aprila. Poudariti gre, da bodo pri tem izkoristili že obstoječe objekte in infrastrukturo sedanjih hidrocentral Doblar in Plave. Od pregrad na Mostu na Soči in Ajbi bodo do novih elektrarn zgradili dva predora in sicer po trasi, ki bo vzporedna z obstoječima predoroma. Večina novih objektov bo pod zemljo. Sočasno z gradnjo novih objektov bodo opravili tudi obnovo agregatov in objektov starih hidroelektrarn, s čimer bodo podaljšali njihovo življenjsko dobo.
Z natečajem za oddajo grad-benih del so določili, da bodo gradnjo novih hidroelektrarn izvajala razna podjetja iz Slovenije, Italije in Avstrije. Nosilec skupine podjetij bo Delniška.družba Primorje iz Ajdovščine, ki bo sodelovala s podjetjem Slovenija ceste iz Ljubljane, italijanskima podjetjema SELI in Monti ter z avstrijskim podjetjem Jager. Soške elektrarne kot investitor nove gradnje doslej še niso izbrale najugodnejšega ponudnika med proizvajalci generatorske, turbinske in hidromehanske opreme. Teh je kar enajst, poleg šestih slovenskih trije avstrijski ter po I en italijanski in finski.
Ob tem velja opozoriti, da je reka Soča zaščitena kot naravni spomenik, zaradi česar bodo med gradnjo zelo pozorni tudi na ekološke vidike tega posega v naravo. Dodati je, da v prihodnje ne bodo več dovoljevali novih gradenj hidroenergetskih ali drugih ob-jektov ob Soči. Morda bodo dopuščali le gradnjo majhnih elektrarn z omejenimi zmogljivostmi, vendar to le ob drugih rekah (npr. Idrijci), ki se ; izlivajo v reko Sočo.
----------M.
NOVEMU KATASTRU NAPROTI d)
DAMJAN HLEDE
V petek, 27. februarja, je ministrski svet dokončno odobril dva pravilnika (o katerih gl. že Novi glas, 22. januarja 1998), ki določata postopek in merila za revizijo italijanskega katastra, enega za kataster stavb in drugega za kataster kmetijskih stavb. Novo vrednotenje nepremičninskih enot in z njo povezano obdavčenje bo stopilo v veljavo šele s 1. januarjem leta 2000, že v naslednjih tednih pa se bodo, takoj po objavi pravilnikov v italijanskem Uradnem listu, pričele dejavnosti, s katerimi bo opravljena globalna revizija sedanjega katastrskega sistema.
Takoj je treba povedati, da je s temi predpisi v zvezi s katastrom povezan še drug zakon, ki pa je še in fieri: gre za zakon o upravni decentralizaciji (v izvedbi zakona Bassanini), katerega osnutek uvaja pristojnost občin na področju upravljanja katastrskih aktov ter za revizijo vrednotenja in klasiranja nepremičninskih enot. Poleg tega so novosti povezane z odlokom finančnega ministra št. 29 z dne 2. januarja 1998, ki je uvedel novi "kataster stavb" namesto starega "novega gradbenega urbanega katastra".
Po prvem od dveh zgoraj omenjenih pravilnikov bodo morale občine v devetih mesecih (tako so, na pobudo občin samih, podaljšali začetni šestmesečni rok) poskrbeti za revizijo katastrskih con (zone censuarie), ki bodo lahko zavzemale celo občinsko ozemlje ali njego-
ve posamezne dele, lahko pa tudi ozemlje več občin skupaj. Občine bodo morale nato razdeliti občinski teritorij na t.i. mikrocone, o-mejene urbane predele, ki naj bi bili čim bolj homogeni z družbeno-ekonomske-ga, zgodovinskega, okoliškega, urbanističnega in infrastrukturnega vidika. Razdelitev bo moral odobriti občinski svet.
Novost, ki v zadnjih tednih najbolj buri javnomnenjske duhove, pa je spreme-nitev načina določanja katastrske površine: ne več po številu prostorov (vani), ampak po metrih na kvadrat. V merjenju površine bo treba upoštevati tudi prostor, ki ga zavzemajo do 50 cm široki notranji in zunanji zidovi. Tako izračunani meritvi glavnih prostorov in tistih, ki so z njimi neposredno povezani (kopalnice, vhodi, hodniki, skladišča ipd.), bo treba dodati še razne odstotne mere (50 ali 25% z ozirom na to, če komunicirajo ali ne z glavnimi sobami) prostorov, ki so samo posredno povezani z glavnimi (podstrešja in kleti) ter z raznimi odstotnimi merami balkonov in teras.
Upravičenim ugovorom, češ da bodo na tak način obdavčeni tudi hišni zidovi, kar naj bi povzročilo 15-20 odstotni povišek davčnega bremena na nepremičnine, je minister Visco zoperstavil "obljubo11, da bodo v takem primeru poskrbeli za znižanje davčnih alikvot, kar pa si je, s strani občin, težko predstavljati.
----------DALJE
SE O OLAJŠAVAH ZA GRADBENA POPRAVILA
Dva meseca in pol sta že minila od objave zakona št. 449/97, povezanega s finančnim manevrom za leto 1998, ki je uvedel možnost odbitka od davka na dohodke 41 % stroškov za gradbena popravila (gl. Novi glas, 29. januarja '98), odgovarjajoči predpisi pa v bistvu še sedaj niso uporabni. Najprej je bilo treba čakati na izvajalni pravilnik, ki so ga pristojni ministri podpisali 18. februarja, do danes pa ni še bil objavljen v uradnem listu in torej ni še stopil v veljavo.
Datum, ko bo ta pravilnik stopil v veljavo, je relevanten zato, ker bo s tistim dnem začel teči rok štiridesetih dni, v teku katerega bodo morali tisti, ki so z gradbenimi deli začeli že pred tem vstopom v veljavo, odposlati predpisano dokumentacijo, da bodo lahko koristili davčne olajšave. Izrecno je namreč predvideno, da jih bodo lahko koristili tudi tisti, ki so začeli gradbena dela že pred 1.1998, katerih stroški pa so bili ali bodo obračunani
in poravnani (izključno s sistemom bančne akreditacije - bo-nifico bancario) v tem in v naslednjem letu. Treba je pripomniti, da bo omenjeni pravilnik stopil v veljavo petnajst dni po objavi v uradnem listu in torej šele takrat bo začel teči štiridesetdnevni rok (razen če bodo v zadnjem trenutku dodali pravilniku normo, s katero bodo določili izjemo navadni petnajstdnevni vacatio legis). Kdor bo z deli začel po vstopu v veljavo omenjenega pravilnika, pa bo moral predpisano dokumentacijo odposlati pred začetkom gradbenih del.
Ministrstvo je že pripravilo tudi zelo obsežno okrožnico (št. 57/E z dne 24. februarja 1998), v kateri so podrobno opisani in obrazloženi pogoji in obveznosti, ki so povezani s koristenjem olajšav. Z njo je bil objavljen tudi fac-simile prošnje, ki jo bo treba poslati ozemeljsko pristojnemu davčnemu uradu (za deželo F-)k je pristojen urad v Benetkah)-—— DH
POGOVOR / MARIO ŠUŠTERŠIČ (2.)
"ZA NAŠE DELOVANJE PREJEMAMO PREMALO"
ERIK DOLHAR
Nadaljujemo pogovor, ki smo ga imeli s podpredsednikom Združenja' slovenskih športnih društev v Italiji, glede sestankov, ki jih ima Združenje zadnje čase vse pogosteje v slovenski prestolnici.
"Vsak teden imamo v Ljubljani razgovore v imenu treh športnih organizacij: Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Želimo predvsem, da bi se naše športne organizacije u-veljavile tudi v matični domovini. Doslej nam je to uspelo z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), v katerega smo bili sprejeti kot enakopravni člani. Nekateri izmed nas so bili že vključeni v razne odbore. Naš predsednik Kufersin je član mednarodnega odbora, jaz pa odbora za tisk. Ko pa so naša srečanja prešla na "politično" raven, smo naleteli na določene ovire. V zakonu za šport smo omenjeni kot zamejci. To pomeni, da tudi Slovenija priznava naše dejo in smo vključeni v ta zakon. Če bo prišlo slučajno do delitve kakih finančnih sredstev, jih bomo tudi mi deležni. Ta zakon predvideva ustanovitev t.i. "Fundacije"; to je telo, ki bo prejemalo denar od loterije Slovenije, 3x3, itd. in bo po-^enT oekako kot Totocalcio v Italiji, razdelilo del denarja športnikom v Sloveniji. Tu smo želeli biti prisotni. Bili smo dejansko tudi vključeni, kar naenkrat pa smo zvedeli, da nas je Državni zbor R. Slovenije na svoji 19. redni seji januarja letos zbrisal iz te Fundacije. Odločili so pač, če lahko tako rečem, da nismo imeli "vseh papirjev v redu", da bi bili vključeni v Fundacijo. Seveda smo protestirali. Bili smo v parlamentu in šli do pristojnega predsednika komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije Izidorja Rejca. Dal nam je svojo besedo, da bomo vključeni v Fundacijo, večina pa je glasovala proti.
Katere korake pa boste še napraviti?
Poteh sestankih, ki smo jih 'meli v teh treh tednih, čakamo na odgovor slovenske vlade, smo pa že pripravljeni, da bomo
•vL_ k I s
ŠPORT
medtem obiskali vse politične skupine. Želimo se jim predstaviti, da spoznajo naše delovanje. Zato tudi vsem damo svoje programe dela in tudi svoj Almanah, ki gaje napisal Branko Lakovič. Prav ta knjiga je izredno koristno gradivo za naše obiske, saj v njej lahko dobijo vse podatke in dokaz, da res znamo delati in da je taka organizacija tako pri nas kot pri Korošcih, čeprav nimajo toliko društev kot mi, dobro osnovana. O naslednjih korakih zaenkrat bi raje ne govoril. Povem pa lahko, da bomo šli do konca. Ponavljam, ne zaradi denarja. Leta in leta smo bili vajeni delati v takih razmerah, da nam je denar služil le za nujno potrebne stvari, za vpise v razne zveze, tekmovanja itd. Znamo delati. Vedno trdimo, da smo amaterji, nismo profesionalci, nismo plačani, zato bomo še naprej živeli. Vendar pa želimo imeti podporo matične domovine.
Doslej je bil šport
deležen 10% vseh
sredstev, namenjenih zamejstvu. Zdi se,da niti
to sedaj ni več dovolj...
To ni dovolj. Smo pa spet pri istem: s tem, da nas bodo vsi spoznali, bomo morda prihodnje leto vendar deležni večje podpore oz. se bodo v Ljubljani odločili drugače. Jasno je, da za naše delovanje dobimo premalo. To pa zato, ker dobršen del slovenskih poslancev premalo pozna življenje v zamejstvu.
V petek, 20. t.m., bo imelo ZSŠDI svoj 2 7. redni občni zbor v Sovodnjah.
IZJAVA / CLAUDIA COSLOVICH
na pravi poti za sydney
j; Borova atletinja Clau-oslovich je ubrala pravo pot nastop na olimpijskih igrah Idm O®« v Sydneyu. Pred krat-j Je naiT>reč potrdila svoj dr-Pas[ov zimske prvakinje v u kopja; še važneje pa je, da
novnntmk° 62'80 m doseg|a norm n' ^ekord in se PribHžala 1 za olimpijske igre, za to
pa bo v njenih nadaljnjih nastopih potrebna konstantnost. "Tako dobrega meta si sploh nisem I pričakovala," je izjavila plavolaska s Piščancev. "Računala sem na met okoli 57 ali 58 m. Več ne, saj sem zadnja dva tedna pred to uvodno tekmo sezone trenirala v Trstu, kjer pogoji niso enako dobri kot na pripravah. Toda že med ogrevanjem sem se počutila dobro in uspelo mi je. Za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu moram predvsem doseči konstantnost v metrih, recimo okoli 62 m. To je tudi pogoj za izboljšanje rekordov. Če bom konstantna, tudi met okoli 65 ali 66 m ni nedosegljiv."
/"
mmmiM HERMANN MAIER
DOBITNIK SVETOVNEGA POKALA, DRUGAČE PREPROST ZIDAR
ANNA PUGLIESE
Na zadnjem veleslalomu za svetovni pokal v Južni Koreji je Avstrijec Hermann Maier osvojil tretje mesto, kar mu je bilo dovolj za skupno zmago na lestvici svetovnega pokala.
Mnogi smučarji si želijo tekmovati in se ob tem veseliti v družbi velikih protagonistov conskih tekmovanj. Take sanje nato postanejo vse večje, tako da smučar začne misliti o državni reprezentanci. Tako je sanjal tudi Avstrijec Hermann Maier, ki se je rodil 7. decembra 1972 v zimskošportnem središču Flachau pod Turami in sedaj živi z očetom Hermannom (vodjo smučarske šole v Flachavu), mamo Gertrud - gospodinjo in 22-letnim bratom
dmingu (čeprav je na drugo tekmo prišel s tako zamudo, da si ni niti ogledal proge). Hermann "požira" nasprotnike, nakar pa zna biti prijazen z vsemi in je na cilju prvi, ki čestita tistemu, ki ga uspe premagati. V Avstriji je seveda že postal pravi zvezdnik. Hermann bo namreč vrnil Avstriji zmago na skupni lestvici svetovnega pokala, ki sojo naši severni sosedi zadnjič osvojili leta 1970 s Schranzem. Postavil je že rekord najuspešnejšega avstrij-
fr
skega smučarja v eni sami sezoni: Klammer je v sezoni 1974/75 zmagal osemkrat, medtem ko je Maier letos zmagal že devetkrat. Smučarjev, ki bi zmagali več, je bore malo. V pravo smetano sodijo: Killy, Zurbriggen, Tomba, Stenmark in Girardelli. Toda Herman še ni nehal presenečati in želi postaviti nove in še bolj navdušujoče rekorde!
Postavili smo mu tri neobičajna vprašanja.
Kateri je najbolj zabavni dogodek, ki se Ti je pripetil med letošnjo sezono?
Letos sem napravil veliko napak: snel sem smuči pred rdečo črto, startal sem brez startne številke, prišel sem z zamudo na ogled ene proge in na letališče. Ti dogodki so lahko zabavni za publiko, zame pa ne. Najbolj simpatičen dogodek je bila zame zmaga v smuku v Bormiu: smučal sem odlično, to je zame zabava!
Kdo je najbolj zabavna osebnost svetovnega pokala? Nedvomno to nisem jaz.
Katera je največja neumnost, ki si jo napravil v svojem življenju?
Naredil sem veliko neumnosti, predvsem ko sem hodil v šolo.
(PREV. E. DOLHAR)
Alexom v bližnji vasici Reitdorf. Pri štirinajstih letih so ga izločili iz mladinske reprezentance, ker je bil prešibak in nediscipliniran. Ko je Hermann zapustil smučarski licej v Schlad-mingu, je sklenil, da bo prenehal s smučanjem. Nato pa je prevladala ljubezen do športa. Postal je smučarski učitelj, in ko je bilo slabo vreme, je smučal sam in pridno ter požrtvovalno treniral. Hudomušni pravijo, daje Hermann z razkladanjem cementa in opeke pridobil več kilogramov izredno močnih mišic. Nato seje naveličal "navadnega" življenja in se je zopet preizkusil na progah, ki so bile posejane s količki. Uveljavljal se je na majhnih conskih tekmovanjih in se dobro odrezal tudi na državnih tekmah. Ko ga je leta 1996 opazil odgovorni za smučarsko ekipo Salzburške dežele, ga je poslal na tekme evropskega pokala, kjer je takoj zmagal na skupni lestvici. V prvo ekipo je Hermann stopil v sezoni 1996/97, vrsta fizičnih problemov (kitajska gripa in zlom zapestja med smukom v Chamonixu) pa je pogojevala njegove rezultate. Ž veliko željo za zmage se je na tekmovanja vrnil v Garmischu, kjer je osvojil eno prvo in eno drugo mesto v superveleslalomu. Tako je nastal fenomen Maier. In letos nima prave konkurence: v veleslalomu v Park Cityju je kar "požrl" nasprotnike, v Beaver Creeku je premočno osvojil veleslalom, v Val D lse-ru je zmagal veleslalom, a je bil zaradi formalnosti pravilnika izključen, ker je dvignil smučko in pokazal znamko izdelovalca v nedovoljenem prostoru v ciljni areni. To je še bolj spodbudilo Maierja, da je dokazal svojo premoč v smuku v Bormiu, na težki progi s Stelvia. Zmagal je nato veleslalom v Saalbachu in dva superveleslaloma v Schla-
V
BI UNION OLIMPIJA
KONEC EVROPSKIH SANJ
S povratno tekmo osmine finala evropske lige je bilo v četrtek, 5. t.m., v Ljubljani konec letošnjih evropskih sanj ljubljanske Union Olimpije. Zmajčki so namreč povsem zasluženo tudi drugič izgubili proti treviškemu Benettonu, in sicer še z večjo razliko kot na gostovanju v Trevisu, ko so bili poraženi za dve pičli točki, v Ljubljani pa za devet.
Kaj pa je o tekmi in letošnji evropski izkušnji povedal Olimpijin trener Zmago Sagadin (na sliki)! "Prav žal mi je, da se nismo poslovili z zmago na domačem parketu. Povedati moram, da nam je tokrat "malo zmanjkalo": enostavno nismo imeli razpoloženih igralcev. Mc Donald je igral rahlo poškodovan, saj ga boli koleno, tako da ni mogel dati vsega od sebe. Brez njega pa danes prave Olimpije ni. Kakorkoli že, borili smo se do konca, nismo se predali kljub izredno slabemu prvemu polčasu. Morda smo imeli včasih priložnost, da jih ujamemo, to pa je bilo tudi vse, kar smo v tem trenutku sposobni dati. Svojim igralcem lahko samo čestitam za izredno evropsko sezono: uvrstitev v šestnajsterico najboljših košarkarskih klubov v Evropi je bil naš de luxe cilj. Zadovoljen sem in mislim, da so zadovoljni tudi navijači, ki se zavedajo, da ne moremo vedno zmagati, in da že rezultat, ki smo ga dosegli, je za nas izreden."
Težko je govoriti o sojenju, tokrat pa je bilo že na prvem srečanju v Trevisu očitno, da
slovenski prvak enostavno ne sme izločiti italijanskega...
Benettonova tujca, Srb Rebrača in temnopolti Američan VVilliams, sta s tega vidika povsem zaščitena. Onadva delata prekrške, tako da se zgodi, da Rebrača prime našega Kraljeviča za roko, sodnik pa piska osebno napako Kraljeviču! To je pač sestavni del tega posla: tam, kjer je kapital, tam je moč, tam je vpliv. Kapitala pa ni v Sloveniji, je v Italiji oz. na Zahodu. Klubi, ki razpolagajo z velikimi vsotami denarja, tako tudi kreirajo vse skupaj. Mi pa smo le velika smet oz. ovira vsem. Zato mi je prav žal, da danes nismo zmagali. Tako bi jim vsaj nekoliko otežili nalogo na tretji tekmi v Trevisu.
Naj spomnimo, da so si slovenski prvaki ljubljanske U-nion Olimpije z uvrstitvijo v šestnajsterico najboljših peterk v Evropi že prislužili pravico do igranja v Evropski ligi tudi v prihodnji sezoni.
—— ED
RAZIGRANI
JADRANOVCI
FOTO KROMA
V soboto, 7. t.m., je naša združena ekipa Jadrana NTKB na domačem parketu Doma pristaniških delavcev pri Briščikih navdušila številno občinstvo s privlačno igro in gladko zmago (96-80) proti sicer šibki peterki iz kraja Caorle, pri kateri je borbenemu Marku Hmeljaku uspelo povsem onemogočiti njihovega najboljšega "ostrostrelca" Tesa. Jadranovci so tako sedem kol pred koncem prvenstva v polnem teku za osvojitev enega od prvih petih mest na lestvici, ki vodijo v končnico za napredovanje v B2 ligo. Čeprav so vsi Jadranovci tokrat zaigrali dobro, bi poleg že omenjenega Hmeljaka v obrambi postavili še izredno razpoloženje treh "modrih bojevnikov": zamejski Marko Tušek - center Štefan Samec je bil za nasprotnike neustavljiv pod košema, z meti od daleč in slalomskimi prodori pa sta se izkazala bek David Pregare in playmaker Dean Oberdan (na sliki). Prav do Deana smo se najprej obrnili za komentar tekme: "V primerjavi z drugimi domačimi tekmami smo tokrat začeli zelo dobro. Menim, da je bila tekma zelo prijetna tudi za številno publiko, ki je bila danes prisotna tu v Domu pristaniških delavcev. Zdi se, da smo se skoraj vsi igralci razigrali. Tu mislim zlasti na Samca, ki je zadel več kot 30 točk, poleg njega pa je več igralcev doseglo nad 10 točk. Lahko rečem, da je bila to lepa in mirna tekma."
Če bi sedaj iskali "dlako v jajcu ", bi lahko trdili, da ste v prvem polčasu vseeno nekoliko popustili v obrambi, saj so nasprotniki s preveliko lahkoto naredili preveč košev...
Ja, oni so pač ekipa, ki dejansko igra samo v napadu, medtem ko ti v obrambi puščajo precej prosto pot do koša. Tako se je že prvi polčas zaključil z visokim izidom 50-43. V drugem polčasu smo strnili svoje vrste v obrambi, razlika v točkah se je stalno večala, zadnji del tekme pa je bil tako miren, da so igrali tudi kadeti in mladinci. Skratka, bilo je lepo!
......... ED
OSTALI SOBOTNI IZIDI
C2 LIGA: DOM AGOREST ROB ROY - Palmanova 73 - 83 D: Sangiorgina - BOR RADENSKA 67-82, Isontina - KON-TOVEL 66-62 (po podaljšku), Romans - CICIBONA PREFF. MARSICH 67-74
PROMOCIJSKO PRV.: Magic basket - BREG 74-68
DALJE NA STR. 16
15
ČETRTEK 1 2. MARCA 199«
ŠPORT
MOTOCIKLIZEM
OBČNI ZBOR PRIMOTOR KLUBA
ODBOJKA
INTERVJU Z BREDO ČOK
KREPITEV DRUŽABNOSTI MED LJUBITELJI "ŽELEZNIH KONJIČKOV"
ERIK DOLHAR
FOTO KROMA
16
ČETRTEK 12. MARCA 1998
V Bregu deluje naše edino društvo, ki se ukvarja z motociklizmom - Primotor klub. Kakih 50 članov se je tudi letos zbralo v Borštu na rednem občnem zboru. Predsednik društva Andrej Kosmač (na mali sliki) je v svojem poročilu orisal uspešno delovanje kluba v minulem letu, s posebnim poudarkom na prvem motosho-du, ki ga je Primotor priredil v Bo/juncu (na sliki). Omenjeni so bili seveda tudi številni izleti, ki krepijo družabnost med ljubiletji "železnih konjičkov'1, med katerimi izstopa potovanje na otok Man. Primotor že več let skrbi tudi za motorno službo na mednarodni amaterski kolesarski dirki lonjerske Adrije za Trofejo ZSŠDI. Glede tekmovalnega
značaja društva seje predsednik Kosmač pohvalno izrekel o nastopanju Deana Sancina jv razredu 125 SP na preven-i stvu Alpe - Jadran.
Med načrte za novo sezono v prvi vrsti spada ponovna organizacija motoshoda, ki bo letos 14. junija na Krmenki.
Na koncu so bile še volitve. Člani so si tako porazdelili funkcije: predsednik Andrej Kosmač, podpredsednik Ren-zo Počkar, tajnica Viviana Jer-cog, blagajnik Livio Colarig, odborniki Paolo Bloccari, Savina Cosina, Tamara Grdina, Igor Pertot, Livio Sancin, Italo Stolli, Mitja Zahar. Nadzorni odbor: Edvin Gregori, Dean Starec, Edvin Žerjal.
AMATERSKI NOGOMET
PRIZNANJE ZA SILVESTRA KORENA
Posebna komisija pri italijanski nogometni ligi za amaterje je v naši deželi podelila priznanja zaslužnim nogometnim delavcem. Med odlikovanci je tudi Bregov odbornik in odgovorni za nogomet Silvester Koren. Priznanja bodo podelili v soboto, 21 .t.m., ob 10. uri v hotelu She-raton. Prisoten bo tudi predsednik italijanske nogometne zveze Nizzola. Gre za veliko priznanje, tako za Korena kot za Breg in za ves naš šport.
NEDELJSKI IZIDI 23. KOLA
PROMOCIJSKA LIGA: Pon-ziana - JUVENTINA 3-2, ZARJA/ GAJA 97 - PRIMORJE 0-1 (na sliki Kroma)
1. AMATERSKA LIGA: Sta-ranzano - SOVODNJE 1 - 0, Opicina - VESNA 1 - 0
2.A.L.: Sagrado - PRIMOREC 0-6, MLADOST - Villesse 1-0, Villanova - BREG 2-1
3. AL: KRAS - ZARJA/GAJA B 2 - 0, BREG B - Pieris B 2-2
NAMIZNI TENIS
ŽENSKE: A1 LIGA: Coc-caglio - KRAS GENERALI 5-4 A2: Recoaro - KRAS 5-4
TESNA PORAZA SLOGE
V soboto sta obe B2 ligaški postavi Sloge Koimpex izgubili šele po tie-breaku. Dekleta Nuove kreditne so celo zdržala do 14. točke v tie-breaku v domači tekmi proti vodilni ekipi na lestvici. O tekmi nam je izkušena in vedno razpoložljiva bivša Borovka Breda Čok (na sliki) povedala: 'Žal smo izgubile s 16-14 v tie-breaku. Igrale smo zelo dobro in mislim, daje bila to naša najboljša letošnja tekma. Po mojem mnenju smo v ključnih trenutkih popustile v sprejemu in takrat so naše nasprotnice nadoknadile vse točke v vsakem setu. Prvi set smo zmagale, drugega so osvojile naše nasprotnice, v tretjem smo precej zaostajale v rezultatu, nato pa smo nadoknadile to veliko razliko do konca seta. V četrtem in petem nizu mislim, da je prišla malo na dan naša utrujenost, čeprav smo letos že zaigrale precej tie-breakov. Vse skupaj seje končalo po dveh urah in pol precej hudega boja."
Izkazalo se je tudi, da igrate bolje proti močnejšim ekipam kot pa proti vam enakovrednim oz. slabšim postavam... Tega ne bi trdila, ker smo na primer preteklo soboto igrale v Ravenni proti nam na lestvici enakovredni ekipi in zmagale s 3-0. Soboto prej se je zgodilo isto, tudi 3-0. Zdi se torej, da smo končno v pravi
formi. Upam, da bo šlo tako naprej in da se bomo rešile, kar si po mojem zaslužimo. Je po Tvojem mnenju temu preporodu botrovala tudi zamenjava trenerja?
Po mojem seje takrat nekaj spremenilo. Sami rezultati potrjujejo, daje tako. Ne bi vedela, kaj mislijo moje soigralke. Po mojem igramo veliko bolj
sproščeno, nismo tako živčne in zato nam tudi uspe zaigrati dobro skozi ves potek tekme. ----------ED
SOBOTNI IZIDI
MOŠKI: B1 LIGA: VAL GORIZIANA KMEČKA BAN-KA-Concesio 3-0
B2: San Miguel - SLOGA KOIMPEX 3 - 2
C: BOR - Faedis 0-3, Mossa - OLYMPIA AGRARIA TERPIN 1-3, SOČA UNITECNO -Finvolley 3-0
D: Torriana-NAŠ PRAPOR 3-0, Altura-VAL KOIMPEX 3-1
ŽENSKE: B2: SLOGA KO-IMPEX NTKB-Vignola 2-3
C: OLYMPIA KM.BANKA-BMeters 3-1, Alimentaria-VAL IMSA BCC 0-3
D: BOR ERIULEXPORT -Virtus 0-3, Morarese - SLOGA SAVA 1 -3
KRIŽMANČIČ IN SIBIL-LA NA DRŽ. PRVENSTVU
Člana Smučarskega kluba Devin Matej Križmančič in Ales-sio Sibilla sta se na nedeljski deželni tekmi na Piancavallu uvrstila v najboljšo sedmerico svoje kategorije (naraščajnikov oz. miškov) in se tako uvrstila na državni finale Trofeje Ostržek, ki bo 23., 24. in 25. t.m., na A-betoneju pri Pistoji.
JAN BEDNARIK POSTAL MOJSTER
22-letni Goričan Jan Bednarik je v Novi Gorici dosegel naslov šahovskega mojstra. Bednarik tako nadaljuje tradicijo velikih zamejskih šahovskih mojstrov, z Lakovičem in Filipovičem na čelu. Ob tej priložnosti mu seveda naše uredništvo iskreno čestita.
Primorje v Ajdovščini izdatno sodeluje tudi pri gradnji avtocest v Sloveniji
Primorje v Ajdovščini je bilo že doslej znano, uspešno in vplivno splošno gradbeno podjetje, ki je v več kot petdesetih letih svojega obstoja izvedlo mnoge gradnje - v strokovnem besednjaku jih imenujejo nizke in visoke gradnje -po vsej Sloveniji, na območjih nekdanje Jugoslavije, pa tudi v Iraku in v drugih tujih državah. Prestiž, ugled in trdnost omenjene organizacije pa so se še povečali zato, ker je Primorje končalo lastninsko preoblikovanje, s katerim so tudi pri njih odpravili t.i. družbeno lastnino. S tem je bil mogoč nastanek delniške družbe, ki ima znane lastnike. Postopki in opravila za lastninjenje so trajali več let, bili so zelo zapleteni in težavni, saj je bilo treba, denimo, določiti tudi status več kot 600 parcel v vsej Sloveniji, na skupni površini več kot milijon kvadratnih metrov.
Pri tem so dosegli tudi sporazum z nekdanjimi razlaščenci, torej pravimi lastniki, ki so svoje premoženje v postopkih denacionalizacije dobili vrnjeno. Upravičencem je Primorje priznalo odškodnine, ki jih bo Delniška družba odplačevala po obrokih.
V Primorju je bilo v preteklosti zaposlenih okoli 2.000 delavcev, zdaj
pa jih je še kakih 1.400, vendar je Družba opremljena z novimi stroji, vozili oziroma s sodobno mehanizacijo, ki so jo kupili predvsem v ZDA in Nemčiji.
Spričo take opremljenosti in strokovnih izkušenj lahko sprejmejo in uspešno opravijo tudi najtežja oz. najbolj zahtevna dela.
Predsednik uprave in generalni direktor Delniške družbe Primorje, dipl. ing. Dušan Črnigoj, je za naš časnik povedal, da so delavci Primorja zgradili okrog 30% vseh avtocest v Sloveniji, ki so bile predvidene v doslej veljavnem državnem programu. Pričakujejo pa tudi nova naročila v okviru spremenjenega programa gradnje avtocest. Poleg gradnje avtocestnega odseka od naselja Selo do Vipave v Vipavski dolini pričakujejo ustrezen delež tudi pri gradnji zelo zahtevnega odseka avtoceste na trasi Razdrto (Rebernice) - Vipava. (M.)
H primorje
■ ■ l v v ■ *
ajdovscina