Leto LXV PoStnfna pfaPana » pnfo»tnl V LJubljani, v petek, dne 26. novembra 1937 Stev. 272 a Cena (.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja co loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1II Telefoni nredništva ia nprave: 29-92. 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 io 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Ob mariborskem kulturnem tednu V nedeljo se je začel v Mariboru kulturni teden z razstavo mariborskih likovnih umetnikov, sledil mu je recitacijski večer z recitacijami pesmi in pripovednih spisov domačih pisateljev, na programu je še koncertni večer mariborskih skladateljev ter gledališka predstava z doneski mariborskih dramskih pisateljev. Vsekakor pomemben teden za Maribor iu tudi za vso Slovenijo, kajti jasneje kot marsikaj oznanja to dejstvo nam in svetu, da je naš nekdaj tako narodno ogroženi mejnik na severu postal trdnjava najbolj živega slovenskega kulturnega delovanja in resnično zgled tudi naši slovenski prestolnici. V času, ko na vseh poljih pogrešamo prave slovenske tvornosti, ko ni navdušenja niti iniciativnosti za novo kulturno tvorbo, je Maribor stopil prvi pred slovensko občinstvo z razpisom nagrad za kulturno udejstvovanje, zdaj pa prireja javne nastope odlikovanih kulturnih delavcev z njihovimi lastnimi letošnjimi deli. S takimi nastopi sklepajo kulturni delavci najbolj živ stik z občinstvom, na drugi strani pa vzgajajo občinstvo za slovensko kulturo, kar je zlasti za Maribor velikega pomena. Vsekakor je mariborski kulturni teden dogodek, ki naj se ga spomni vsa Slovenija in jemlje iz njega primer najtesnejše zveze kulturnega delavca s svojim krajem ter žrtvovanja za napredek in rast kulturnih vrednot. Maribor je kot provincialno mesto spoznal, da je prav umetnost v vseh panogah tisto področje, kjer je provincializem najbolj ploden in kjer v skupno vsenarodno zakladnico prinaša največ vrednot. Likovna umetnost se danes zopet bolj kot v predhodni slikarski šoli naslanja na zemljo, išče navdiha v barvah domačega kraja, ki ga tako presnavlja v umetnost, v najvišjo umetnost lahko, ki daleč preraste provincioualne meje. Pesnik in pisatelj prav tako poganja iz svojega najožjega kraja, ki se tako polno dopolnjujeta: pesnikov navdih živi iz njega in kraj živi v njega delu ovekovečen za vse večne čase. Maribor se zaveda svojega položaja druge prestolnice Slovencev in obmejnega branika pred kulturno močnejšim tujcem, zato s podvojeno močjo in silo ter prizadevanjem hoče priklicati in zbrati vse plodne sile, ki naj se razmahnejo v slavo svojega kraja in z njim vse Slovenije. Mi ne vidimo v tem tednu kakega na-sprotstva proti kulturni centrali Ljubljani, ne šovinističnega gojenja starega »štajerstva« proti >kranjstvu«, ki je že anahronizem, temveč plodno in plemenito tekmo provinci-onalnih središč na poljih, kjer se lahko najuspešneje in najpolneje udejstvuje vsak posameznik: na polju duha, ki plove, kjer hoče, in ne samo v velikih proglašenih središčih. In prav Maribor je pokazal že velik smisel za slovensko zgodovinsko znanost, pokazal pa je zdaj tudi iniciativo za povzdigo vseh nmetnosti, v katerih edino moremo Slovenci kot mali narod tekmovati z velikimi. Stara Itaka je bila majhna, pa je s svojo kulturo obvladala ves svet in vse čase. In že v svetem pismu so se dvomljivo spraševali: Kaj more priti iz Betlehema? — Toda vsako, še tako majhno mestece lahko postane osišče duhovne orientacije vsega naroda, če v njeni prebiva duh, ki obrne v svoj krog pozornost vseh. V duhu namreč ni provincionalizma, tu ni ozkosrčnih meja, tu je najširša sproščenost in svoboda, v kateri tudi mali narodi osvajajo velike. Toda zavedati se moramo te sile, ki jo ima kulturno delo v samem sebi, ter organizirati vse svoje moči, da jih razvijemo do najvišjih zmožnosti. In zato je treba, da vsak tudi najmanjši kraj razgiba vse moči, jih preizkusi in izbere za vsenarodno tekmovanje, prav po zgledu grških olimpijskih iger, kjer je poleg telesnih sil stopala v tekmovanje tudi tvorna moč njihove kulture. V današnjem času, ko je slovensko izvirno moč skoraj vso prerastla navlaka tujega, prevedenega blaga, ki se v množicah uvaža za našo duhovno brano, je mariborski kulturni teden — če ne drugega — vsaj glasen in junaški klic po izvirnih slovenskih ustvarjalcih kulturnih vrednot! V tem so dali iniciativo, ki kliče samo po plemeniti tekmi, ki more roditi le dobre sadove. Ali ni zato mariborski kulturni teden klic po podobnem vseslovenskem kulturnem tednu, o katerem so že nekoč sanjali naši največji duhovi? Ali ni v miniaturi tudi že v njem nakazan zametek takih slovenskih olimpijskih nastopov, kjer naj bi nastopali vsakoletni laureati ne samo telesne, tudi duhovne kulture? V Ljubljani razpisujemo nagrade (se pravi: začeli smo skromno tudi s tem, dasi zelo zelo pozno, ko je naša izvirna moč že skoraj usahnila) in imamo tudi stadion: ali ne bi kazalo misliti na to, da slovenski centralni nagrajenci stopijo nekoč pred narod z izvedbo svojih del — glasbenih, likovnih, pesniških, zlasti pa dramatičnih — na takem vseslovenskem kulturnem tednu? Ali bi ne bila to ideja, vredna malega, a kullurnega naroda, kateremu je kultura glavna legitimacija za obstoj in edino pot v svet? Razgibajmo se v tekmovanje, da raz-vznamemo vse svete moči, vnete za lepoto in notranjo moč naroda, da jih zbudimo v navdušeno ustvarjenje! Zdaj stojimo v kultur- Razburjenje okrog Hatiiaxa Angleški lisi trdi, da je ogrožena Srednja Evropa Nemčija hoče najprej osamiti Avstrijo in Češkoslovaško » Senzacionalen članek „Manchesier Guardiana" London, 23. novembra. TG. Chamberlainova izjava o vsebini razgovorov, ki jih je imel jord Halifax v Nemčiji z državnim kanclerjem Hitlerjem, je bila kaj skromna in .javuosti ni zadovoljila. Zato pa je bila sprejeta s toliko večjim zanimanjem odkritja v liberalnem *Manelie-ster Guardian tu, ki zatrjuje, da ima verodostojna poročila o razgovorih v Nemčiji in o zahtevah, ki jih jc postavil nemški državni kancler. »Manchester Guardian« trdi, da je angleško zunanje ministrstvo samo izročilo iordu llali-faxu jasno izražene želje angleške vlade in da je lord Halifav prinesel iz Nemčije samo Hitlerjev odgovor na nje. V glavnem je Anglija izrazila željo, da bi se Nemčija vrnila nazaj v Zvezo narodov in da bi povedala, pod katerimi pogoji bi bila voljna to storiti. Hitler )e na to željo odgovoril zelo odkritosrčno. Hitler jc dejal, da je pripravljen vrniti se. v Ženevo pod pogojem, da bo pakt Zveze narodov temeljito spremenjen, predvsem morajo zginiti iz njega določbe, ki nalagajo članicam dolžnost, da s kaznimi nastopijo proti državi, ki bi bila spoznana za napadalko. Anglija mora prej priznati italijansko oblast nad Abesini.jo. Nemčija želi nadalje, da naj se češkoslovaška kot država popolnoma preosnuje in sicer na osnovi švicarske ustave, češkoslovaška naj postane zvezna država, v kateri bi sudetski Nemci dobili svoj lasten avtonomen kanton. Nemčija želi nadalje, naj se Anglija (in z njo vred tudi Francija) ne vmešava v a v s t r i j- s k o vprašanje in naj Avstriji ne daje več diplo-matično, še manj vojaško pomoč. Nemčija bi v Avstriji predlagala plebiscit, ki bi bil izvedljiv, ako bi zapadni velesili to dovolili. Izrecno pa je Hitler poudaril, da Nemčija v Srednji Evropi ne išče. osvajanj. V primeru, do bi se te želje izpolnile, bi bila Nemčija pripravljena vrniti se pod streho Zveze narodov in bi bila pripravljena tudi svoje zahteve po kolonijah omejiti toliko, da bi zaenkrat zahtevala samo načelno priznanje, da ima pravico do kolonij (kar ji versajska mirovna pogodba odreka), v pričakovanju, da bi kasneje po preteku šestih let nastal položaj, ko bi Nemčija dejansko mogla priti do svojih lastnih kolonij in sicer po novi razdelitvi kolonija! itih mandatov. Nemčija obljublja nadalje, da bi pri nre-ditvi španskega vprašanja tvorno sodelovala v angleško prijaznem smislu in da bi tudi pri težavah na Daljnem vzhodu svoj vpliv uveljavila v mirovnem smislu. jManchester Guardian« pristavlja na koncu svojega članka, da so takšne zahteve za angleško vlado nesprejemljive, ker Anglija za nobeno ceno ne more pristati na to, da bi se Avstrija in Češkoslovaška proglasili kot »vplivno območje Nemčije«. Poročilo lista smatrajo v diplomatskih krogih za točno. Toda angleška vlada na takšne zahteve ni dala nobenega obveznega odgovora. Jasno je tudi. da se Francija na takšni osnovi sploh no bo spuščala v kakšna pogajanja. So pa v Londonu vplivni krogi, ki pritiskajo na vlado, na j priložnosti za sporazum z Nemci ne zamudi. Zunanje ministrstvo k navedbam lista molči, jih niti ne zanika, niti prizna, da ustrezajo resnici. Drugi glas iz P miza s „Alarm so zagnali ,,Anglija se ne boji Pariz, 25. novembra, t. V tukajšnjih resnih in odgovornih krogih so prepričani, da so imeli razgovori med lialifaxom in Hitlerjem z angleške strani namen, da izolirajo Italijo, ki gre britski politiki v zadnjih dveh letih čedalje bolj na živce. Od početka so se francoski krogi, predvsem tisti, ki politiko ljudske fronte nerazdružno vežejo s prisrčnim prijateljstvom Anglije, ki naj bi to politiko na vsej črti in za vsaito ceno pod videzom borbe proli fašizmu podpirala, hudo ustrašili, da ne bi kakšen sporazum med Anglijo in Nemčijo imel za posledico ohladitve, če ne naravnost prekinitve angleško-francoskega sodelovanja v evropski politiki. Da je bil v tem oziru najbolj glasen znani list, v katerem igra kot strokovnjakinja v zunanjepolitičnih vprašanjih, gledanih z moskovske perspektive, gospa Tabouis, se razume samo po sebi. Toda komentarji glavnih agentov ljudske fronte v smislu holjševiziranja Evropo so bili takoj demantiraui po angleškem premieru samem, ki je v zbornici poslancev v Londonu postavil informacije »Manchester Guardiana« na laž. (Ta je namreč pisal o nekakih pogojih, ki jih je postavila Nemčija, če naj se uresniči angleško-nemški sporazum, kar se je izkazalo kot golo ugibanje brez podlage z namenom, da se alarmira francoska diplomacija.) Zenkrat so ostali razgovori lorda Ilalifaxa z voditelji nemške zunanje politike v resnici le informativni in nista ne Nemčija ne Anglija postavili nobenih pogojev za kakšen resničen sporazum, ki more biti le plod dolgih razgovorov in pogajanj in to le pod pogojem, da pristane nanje Francija, brez katere Anglija ne bo sklenila prav nobenega aranžmana z nikomer, najmanj še z Nemčijo. Pač pa se izve iz merodajnih krogov britske zunanje politike, da je Angliji zelo na tem, da si s pristankom Francije zasigura prijateljsko zadržanje Nemčije napram Veliki Britaniji v vseh velikih in usodnih vprašanjih svetovne politike in njenega bodočega razvoja. Zakai \e Angli i potreben sporazum z Nemčijo Anglijo skrbi danes bolj nego vse drugo politika Mussolinija. ki očividno gre za tem, da omaje vso tcineljo hritskega svetovnega imperija. Dokler ne bo angleška pomorska sila dosegla svoj vrhunec, ne sme Anglija tvegati, da jo napade Nemčija. Zakaj italijanska poPtika napram Veliki Britaniji je postala že tako odločna in ne- tt agenti Moskve" Nemčije, ampak Italije dvoumna, da bi bila Anglija že v kratkem prisiljena, da polovico svojega brodovja osredotoči v Sredozemskem morju, kjer Italija Britanijo čedalje bolj ogroža v vseh njenih postojankah in zvezah z neevropskimi kontinenti ter z njenimi prijatelji v tem območju. Neville Charmerlain bo te dni, ko bo v Londonu govoril s Chautempsom in Delbosom, skušal ta dva voditelja francoske politike prepričati o tem, da je sporazum z Nemčijo nujna in neodložljiva zahteva sedanjega trenutka, pred katero obledijo vsi drugi problemi, pa naj si bo na Daljnem vzhodu ali v Španiji ali pa v srednji Evropi ter v območju Balkana. Anglija upa, da bo Francija izprevidela važnost tega problema in ji pomagala rešiti vprašanje odnošajev obeh držav do Nemčije in njenih zahtev. Zakaj le na tn način ho bo mogoče izolirati Italijo. tf Pariški „Temps" opozaria na nevarnost Pariz, 23. novembra. TG. Tukajšn ji »Temps« objavlja daljši članek o obisku madžarskih državnikov v Berlinu in pravi, da »se nemška diplomacija predvsem trudi, češkoslovaško osamiti in sicer ne na tn način, tla bi izkopala prepad med njo in ostalima dvema zaveznicama Male zveze — kar se dosedaj ni posrečilo —• ampak na ta način, da prepreči vsako stvarno zbližnnje med Prago in Avstrijo, med Prago in Madžarsko«. S tega stališča je treba vrednotiti potovanje madžarskih državnikov v Berlin. List pristavlja, da to, kar se dogaja v Berlinu, ni malenkostno in proslave madžarsko-nemške vzajemnosti, ki so prišle do izraza pri napitnicali na slavnostni večerji, morajo zaskrbeli prijatelje miru. Sedanji položaj, ko je Nemčija razvila silno delavnost v Srednji Evropi, ko skuša osvojiti Madžarsko, ko sknša zavojevati Avstrijo in izpodkopati notranji mir nn češkoslovaškem, je nevaren in poskusi, ki se delajo v Berlinu, nevarnost le še povečujejo. Treba je javno priznati. da nemška diplomacija z trmoglavo doslednostjo razvija svoj načrt, ki ima namen odpornost Avstrije iu češkoslovaške zlomiti, da hi potem mogla zagospodnriti nad vso Srednjo Evropo. Javno priznati in storiti potrebno, dn se. lo prepreči, tako končuje ^Temps«. Pomen Delbosovega obiska v Londonu Pariz. 25. novembra, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih so zelo zadovoljni, da sta bila Chautemps in Delbos povabljena v London. Francoski politiki smatrajo tn kot znak franeo-sko-nngleškega prijateljstva, ki v nobenem oziru ni omajano. Potovanje francoskih ministrov predstavlja zelo značilen korak za Del bo so v obisk Srednje Evrope. Nobenega dvomu ni, du je evropski problem igral veliko vlogo v razgovorih, ki sta jih imela državni kancler Hitler in Holifax. Delbos bo v Londonu predvsem obrazložil francosko stališče, gledajoč vse probleme i/ srednjeevropskega ogledala. Pogajanja Delbosa v Pragi bodo pod temi okoliščinami ogromnega nomenn, ker bo Delbos po razgovorih v Tx>ndonu lahko dal srednjeevropskim državam pozitivna zagotovila. Pertinax piše v >Echo de Pariš«, da je bližnje potovanje francoskih ministrov v London najvažnejši dogodek po vojni. Med Francijo in Anglijo obstoja z ozirom nn Nemčijo sporazum samo glede obrambe meja lastnih držav. Sedaj je prišel trenutek. Barceloni, da hoče Katalonija separatni mir z. generalom Franeom, kar bi seveda pomenjalo konec ljudske fronte v Španiji. Da prepreči to nesrečo, 6e je Negrin preselil v Barcelono, ne da bi v resnici bistveno izboljšal svoj položaj. Kajti po drugi strani se mora Negrinova vlada boriti tudi z Largo Cabalerom, ki je v hudem nasprotstvu s sedanjim režimom in se s svojimi sindikati že bliža anarhistom. Valen-cijska vlada ga je dala zapreti, in sicer na neki ladji, ustreliti pa je dala večje število njegovih prijateljev, Šele nato je bil Cabalero izpuščen iz zapora vendar mora živeti na odkazanem kraju pod stalnim nadzorstvom režimske policije. Rdeča fronta kaže v resnici znake razpadanja. Madrid, 25. nov. AA. (Havas) Včeraj je nacionalistično topništvo nad eno uro bombardiralo Madrid. Na mesto je padlo nad 2000 granat, število žrtev še ni znano. Ugibanja o Francovi ofenzivi London, 24. novembra. Po vesteh iz Francove Španije je opazovati še vedno izredno živahno gibanje čet v zaledju. Vojaki se vračajo z dopustov, tvorijo se nove formacije in sploh je opažati veliko preosuovo v Francovi vojski. Z gotovostjo pričakujejo, da bo prišlo v kratkem do novih bojev. Vendar pa vreme in ostra španska zima nista ugodna za vojne operacije v večjem obsegu. Na rdeči strani navajajo tri možnosti, kjer bi utegnila Francova vojska napasti: 1. napad na Madrid; 2. sunek proti Kataloniji iz Saragose. Vendar bi v tem primeru imel Franco proti sebi najboljše čete, s katerimi razpolaga rdeča armada. 3. Prodiranje od Teruela proti morju. Izguba Madrida bi gotovo zelo mučno vplivala na moralo rdečih čet Prodiranje proti Kataloniji bi izpostavilo vojni nevarnosti zadnje ozemlje, ki je do sedaj ostalo od vojaških akcij skoraj nedotaknjeno. Prodor do morja pa bi ozemlje rdeče Španije razkosal na dvoje in tako neposredno ogrozil tudi Madrid. Vendar se v vojaških krogih zatrjuje, da bi ofenziva po katerikoli naznačeni smeri zahtevala silnih žrtev in ogromnih naporov. Kajti rdeča armada je bila s francosko in sovjetsko pomočjo v zadnjih tednih zelo okrepljena. Posebno veliko je število letal in motoriziranega orožja, ki ga jim je v zadnjem času stavila na razpolago Kominternn. Maribor, 25. novembra. Nocoj ob četrt na sedem je v sanatoriju dr. četniča umrl na posledicah vnetja slepiča župnik v Št. Petru pri Mariboru, duhovni svetnik Anton T k a v c Pokojni župnik se je rodil 6. januarja 1881 v župniji Laporje. Po končani ljudski šoli je šel na mariborsko gimnazijo. Po maturi je stopil v mariborsko bogoslovje. Za mašnika je bil posvečen 15. julija 1905. Prvo sveto mašo ie pel v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Laporju. Najprej je služboval kot kaplan v Ljutomeru, pozneje v št. Janžu na Dravskem polju in potem kot korni v.kar in katehet. kot stolni kaplan in 6tolni vikar v Mariboru. od koder je 1. 1929 šel za župnika k Sv. Petru pri Mariboru. Povsod, kjer je pokojni žujjnik služboval, se je z apostolsko gorečnostjo poprijel dušno pastirskega dela. Poleg tega pa je našel vedno dovolj časa, da je 6vojim vernikom lajšai njihove telesne težave. V času svojega službovanja v Mariboru je slovel kot vzorni dušni pastir, pridigar in spovednik in so Mariborčani hodili tudi v Sv. Peter k njemu, ko je tja šel za župnika. V šempetrski fari je zaslovel ne le kot dušni pastir, marveč tudi kot i zboren gospodar. Cerkveno posestvo je krasno uredil, udejstvoval 6e je tudi v raznih gospodarskih organizacijah, zlas>ti v sadjarski podružnici in v posojilnici. Njegova ljubeznivost in vedna pripravljenost svojemu bližnjemu pomagati, mu je dala mnogo iskreno vdanih prijateljev iz duhovnišlkih in laiških vrst, ki so radi zahajali k njemu po razvedrilo in pomoč. Prejšnji teden je pokojni gospod začutil, da se ga je prijela bolezen. V nedeljo zvečer so 6e mu bolečine toiiko jx>večale, da je ponoči šel v sanatorij dr. Cerniča, kjer je bil takoj operiran, vendar je bilo, žal že prepozno. Po težkem trp>-Ijenju je nocoj izdihnil 6vojo blago dušo. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 9 dopoldne pri Sv. Petru pri Mariboru. Pogrebne obrede bo opravil prevzv. g. škof dr. Ivan Tomažič. Naj v miru počiva! Vatikan in protikomuni stična zveza Posebno poročilo iz Vatikana pravi, da bo v njegovih krogih skrbno zasledovali odmev, ki ga ho imel pristop fašistične Italije k paktu proti komunizmu. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da nikjer niso vmešavali politike Vatikana v novo zvezo. Marsikdo bi namreč mogel misliti, da hočejo tisti, ki predstavljajo Cerkev kot jx>df>ornico avtoritarnih režimov, istovetiti horbo. ki jo vodi Cerkev proti brezbožnemu komunizmu, jKisebno po zadnji okrožnici »Divimi Redenrptoris« z borbo, za katero so se zvezale na popolnoma drugačni podlagi nekatero države. Jasno je, da Vatikan nobene take zamenjave ne bo dopustil. V tem oziru je značilna izjava, ki jo je pred kratkim dal sv. oče 6kupini nemških romarjev, kjer pravi, da bodo zakoni božji in cerkveni, »edina rešitev, edina luč. edino resnično in uspeš^ no sredstvo jiroti boljševizmu«. Cerkev namerava to borbo nadaljevati in hoče, da so v njej edini vsi verniki, aLi istočasno izključuj« katerekoli politične težnje in cilje, ki nimajo nič opravili z versko svobodo in zaščito krščanske civilizacije. I*o volji Cerkve se morajo udeležiti to borbe proti boljševizmu vsi verniki, brci razlike deiol in režimov, proti komunizmu pa bi nastopile največje težave tedaj, če bi se ji pridružil en ali drug jiolitičen vpliv. Katoličani so torej dolžni povsod pokazati, da njihovo stališče ni j>olitično in da ga nihče ne bo mogel tolmačiti kot podporo enemu ali drugemu totalitarnemu, t. j. fašističnemu režimu. Katoličani ne smejo zapastj dilemi: ali komunizem ali laši-icm. Tako stališče povzroča zmedo, 1, lahko ohromi vsako katoliško delo v javnosti in bistveno škoduje socialnemu katoliškemu nauku v deželah, kjer se je že ukoreninil in rodil ustanove, ki j>o-nieni.jo najmočnejšo obrambo proti komunizmu. Opozoriti ie treba na škodljivost take dvojnoerti n. pr. s tem, da v Italiji katoličani skoraj nič niso posegali v javno življenje, dočim v Nemčiji so, pn je bilo tam vse njihovo socialno delo uničeno in divja tam hudo razkristjanjevanje množic. Na ta način je gotovo borba zoj>er komunizem nemogoča. ->V Nemčiji res cerkve še niso upepeljena, toda revolucije imajo avo.je stopnje; la. ki jo doživljamo danes, nam da slutili isto, kar se je zgodilo že drugod,« je dejal ugledni jezuit Muckermann na Dunaju pred predsednikom Miklasom in kardinalom Innitzerjem. In te bojazni povzročajo najvišji krogi. Če {»mislimo, da je bilo pri protikomunistič-nem j>aktu vodilna ravno Nemčija, nam je nejasno. kakšno civilizacijo naj ta pakt reši, ko istočasno nemški nacizem niši t dušah vse, kar je krščanskega. Žalostno pri vsej stvari je še to. da mednarodna napetost, ki jo stopnjuje delitev države v dva idejna bloka s čisto političnimi interesi, jx>dalj-5-uje nerede in nejasnosti v posameznih deželah in tako nudi usodno ugodne prilike za širjenje komunizma.« To mnenje vatikanskih krogov o prolikomu-nističnem paktu, ki sa sporoča katoliška tiskovna agencija CIC iz Vatikana je tudi z,a naše razmere aktualno in zelo važno. Nova belgijska vlada Bruselj, 25. novembra. TO. O novi belgijski vladi, ki jo je sestavil Janson, govorijo, da pomeni zmago levice nad desnico. V njej sedi šest socialnih demokratov, trije liberalci in pet pripadnikov katoliške stranke. Novi ministrski predsednik je hotel težnje socialnih demokratov, da bi v vladi nadvladali, razorožili na ta način, da bi bil od desnice pritegnil zelo vplivne može, na primer Jasparja. Toda marksisti so proti Jasparju vložili odklonilno izjavo. Janson je potem kralju vrnil mandat, a ko ga ju kralj zopet pooblastil, se je marksistom le vdal in izločil Jasparja iz svojega kabineta. To je posebno na katoliške Flamce napravilo mučen vtis in prihajajo iz njihovega tabora že ostri protesti. Zaenkrat pa drugega izhoda ni hilo, ker Belgija je morala dobiti vlado. Sedanja vladna kriza pa je desničarske stranke prepričala, da bo treba oblastiželjnost socialistov zlomiti. To vlado smatrajo za prehoden pojav in se pripravljajo, da pri prihodnjih volitvah napravijo obračun z levico. Šah Voditelj francoskih zarotnikov prijet Pariš. 25. nov. A A. (Havas) Ravnatelj javne varnosti je snoči izjavil, da so člani tajne organizacije »eagoulards« (kapucarji) nosili posebne znake, člani generalnega šlaba te organizacije so nosili trobojnice in na modrem emajlu je bila lilija. Te znake so našli pri članih generalnega štaba te organizacije. Pobegnil je neki Gabrijel Zante, ki je bil iz Sun Sebastiana in je igral važno vlogo kot zveza z inozemstvom, ker je organiziral prevoz granat. Zvečer je zastopnik javne varnosti pojasnil novinarjem tudi nalogo generala Duseigneurja, ker so v njegovem stanovanju našli zelo mnogo spisov o tej organizaciji General je nedavno prešel v rezervo. Svoj čas je bil načelnik kabineta pri letalskem ministru Leurentu Eynacu, pozneje pa poveljnik letalskih sil v Chartreusu. Včeraj so Aretirali zopet 4 osebe. Tako so zaprli nekega letalskega narednika in troje Alžircev, ki so bili člani organizacije »Francoski Alžir« in so bili tudi v stalni zvezi z uredništvom lista »Courrier Royal«. Preiskovalni sodnik meni, da so ti »Alžirci« imeli posebne dolžnosti v organizaciji. General Dusei-gneur je moral vso noč ostati v poslopju javne varnosti. Njega bodo prepeljali v pravosodno palačo, kjer ga bo zaslišal preiskovalni sodnik Be-teilleu. Podrobnejša obvestil« pričakujejo kmalu popoldne., Snoči so krožili glasovi, da »o izvršili hišno preiskavo tudi na posestvu, ki ga ima v Bretaniji general Weygand. Dopisniku »Matina« je general izjavil glede na to: Taktna sumničenja so smeina; njih raziirje-ralci bi bili Se la trenutek mrtvi, če bi veljal rek, da smešnost ubija. Preiskava v moji vili! Meni ni o tem prav nič znano. Če bi bilo to res, bi menda vsaj jaz nekaj o tem vedel. Razen tega v tej hiii zdaj nihie ne stanuje in je zaklenjena. Voditelj „CSAR-a" Pariz, 25. nov. (Havas.) Voditelja »CSARa« (Comiti secrete de VAction rivolulionnaire), ki se piše Henri de VOncle, so snoči aretirali in ga lakoj lirepeljali z zvezanimi rokami na policijo, kjer je prebil noč v pisarni nekega komisarja. Davi ob devetih so ga začeli zasliševali. Zasliševanje je trajalo do 12.30. Aretiranee je brat Hen-ryja de L'Oncla, ki je tudi zaprl. Henri de VOncle se jt rodil leta 1890. Po končani politehnični šoli je postal inienir v vojni mornarici. Odlikovan je z redom legije časli. Priznal je, da je zapustil stanovanje, ko so odkrili zarolo, in se skril pri svojih političnih prijateljih, vendar njihovih imen ni hotel izdati. General Duseigneur zavzema eno izmed prvih mest v industriji in kujičijskem svetu. De L'Oncla in Duseigneurja bo danes popoldne zaslišal preiskovalni sodnik. Henri de L'Oncle je v zaporu izjavil, da pozna samo enega člana tajnega revolucionarnega odbora. S tem se je seznanil v neki kavarni. Od tega je dobil tudi denar za organizacijo obrambe ob morebitnem komunističnem udaru. ★ Na današnjem kongresu francoske socialne stranke je polkovnik de la Rocque odstopil kot predsednik stranke. Kongres ga je soglasno zopet izvolil za predsednika, toda de la Rocque je ponovno izvolitev odklenil. Drobne domače in tuje Amsterdam, 25. nov. A A. DNB: Po 20. partiji iina Aljehia 11, Euwc pa 9 točk. Živ general pri svojem pogreba Praga, 25. novembra. TG. Tukajšnja večerna izdaja »Češkega Slovas: objavlja daljšo vest iz Aten, ki je med Pražani vzbudila aeuzacionalno zanimanje. Poročilo pripoveduje o pogrebu znanega grškega generala Larnakutisa, ki je »nepričakovano« umrl in so ga hoteli pokopati z vsemi vojaškimi ča3tmi v Missolonghiju. Mrtvega generala so v navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti in vojske položili v krsto, da ga v svečanem sprevodu prenesejo skozi glavne ulice mesta v pripravljeno grobnico. Sprevod se je začel pomikati po mestu, krsto z generalom pa so nosili višji častniki, medtem ko je vojaška godba svirala ža-lostinke in je bilo veliko občinstva v špalirju in pri okuih. Kako začudenje se je polastilo vseh, ko so videli, kako se je kar naenkrat začel dvigati pokrov krste in se je pokazala glava generala! Nosilci so prestrašeni položili krsto na tla in zbežali na vse strani. Tudi godba jo je pobrala. Le duhovščina in vojaštvo je ostalo, medtem ko se je žalujočega občinstva polastil nepopisen strah. General je vrgel pokrov krste stran in najprej v krsti sedel ter se začel ozirati naokrog. Ko pa je ugotovil za kaj gre; da ga namreč hočejo jioko-pati, se je tako razjezil, da je skočil iz krste, zgrabil za častno sabljo, ki »o jo spoštljivo položili k njemu v krsto, ter jo udri za pogrebci, da jih poseka. Pogrebni sprevod se je seveda takoj razpršil, ženske so padale v omedlevico in le hladnokrvnosti vojakov, ki so razbesnelega generala podrli na tla in ga razorožili, se je zahvaliti, da ni prišlo do večje nesreče. Sodna oblast sedaj preiskuje, kako je bilo mogoče, da so generala spoznali za mrtvega in ga hoteli pokopati. General pa je dobil živčni pretres in se sedaj zdravi v bolnišnici. Pred težko stavko v ČSR Praga, 25. nov. b. Pričakuje se. da bo kmalu prišlo do stavke rudarjev po vsej Češkoslovaški. 800.000 rudarjev zahteva zboljšanje plač in delovnih pogojev. Vladni tisk ojiozarja voditelje rudarjev, da odstopijo od takšnih ukrejx>v, ki bi imeli lahko hude posledice za Češkoslovaško v političnem, kakor tudi v gospodarskem oziru zaradi sedanjega mednarodnega položaja. Ni treba poia-tabiti, da inozemska propaganda opisuje Češkoslovaško kot podružnico Moskve in hi bila takšna generalna stavka najboljše sredstvo za to p ropa tand«. Poljsko letalo iščefo Belgrad, 25. novembra. AA. Po sprejemu obvestila, da potniško letalo j»oljske letalske družbe »IiOt«, ki vzdržuje v glavnem letalski promet na progi Varšava-Lvov-Černovi-Bukarešta-Sofija -Solun-Atene, jjoodletu iz Soluna 23. t. m. ni prispelo v Sofi jo, je letalski štab naše vojske stopil v zvezo z letališčema pri Sofiji in Solunu in začel preko naših vojaških in civilnih oblasti iskati letalo za primer, da se je moralo spustiti na ozemlju naše kraljevine. Pri iskanju sodelujejo tudi vojaška letala tretjega letalskega jjol-ka_ v Skoplju, ki raziskujejo ozemlje ob naši drž-avni meji z Bolgarijo. Do danes opoldne ni letalski štab dobil še nobenega pozitivnega podatka o pogrešanem letalu, da bi se dalo kaj sklepati o njegovi usodi. Dohodki monopola Jielgrad. 25. nov m. Uprava državnega monopola je izdala statistiko svojih dohodkov za mesec september 1037. Po teh podatkih so bili dohodki uprave monopolov 385,22.9.373 din. od teh je vrgla prodaja monopolskih izdelkov 178,307.980 din, drugi dohodki, kakor takse, carina na uvoz in izvoz ter ažia pa so bili 206,921.886 din. V proračunu so dohodki uprave monopolov za mesec september določeni na 165.109.600 din. Odvišni znesek je 13,481.752 din. Med učitelji Belgrad. 25. nov. m. Pred tukajšnjim sodiščem se je pričela danes razprava o tožbi glavnega odbora Jugoslovensk^ga učiteljskega združenja proti vodilnim funkcionarjem novega učiteljskega gibanja. ki je v ostri opoziciji proti sedanjemu vodstvu JUU. Vodstvo JUU je vložilo tožbo zaradi napada v »Učiteljskem glasniku«. Opozicija očita JUU finančno poslovanje ter glede tega objavlja članek »Finančni polom združenja ali njegova rešitev«. Pred razpravo se je izvršil poskus pomiritve obeh strank, toda opozicija je predlagala, da bi se izvršila sprava izven sodišča. V la namen naj bi se sestavila posebna anketa, sestavljena iz delegatov uprave JUU in novega učiteljskega gibanja, ki naj pregled n poslovanje odbora JUU za deset let nazaj. Na to vodstvo JUU ni pristalo ter se je zaradi tega razprava vršila. Opoz.iciia je stavila tudi pri razpravi podoben predlog. Vsi obtoženci so izjavili, da se nc Čutijo krive. Razprava se še nadaljuje. Bolgarski kralj na poti skozi Ljubljano Ljubljana, 25. novembra. Nocoj, nekoliko prod 20 se je z monakov-skim brzovlakom pripeljal v Ljubljano bolgarski kralj Boris na povratku s svojega potovanja v Pariz in London. Ob 20 se je z belgrajskim vlakom peljal dalje proti Bolgariji. Ker je bilo prvotno naznanjeno, da se bo kralj Boris vozil skozi Ljubljano z orient-ekspresom ob 21.48, ni bilo ob 20 seveda nobenega sprejema, šele v zadnjem hipu so bile oblasti obveščene o njegovem prihodu in ga ie prišel pozdravit na kolodvor podban dr. Majcen, nadalje železniški ravnatelj dr. Fatur in policijski svetnik Gerzi-nič. Kralj Boris je podbana povabil v svoj salonski voz in se je z njim pogovarjal do odhoda vlaka. Bolgarskemu vladarju ie prišel nasproti do Jesenic tudi bolgarski poslanik v Belgradu. Pozna skrb za prosveto Belgrad, 25. nov. m. Z »Jutrovim« poročilom 0 sprejemu poslanca Pleskoviča pri prosvetnem ministru Magaraševiču se bavi današnja »Samouprava« ter pod naslovom : Tuje napake« ugotavlja naslednje: »Jutro<: se hvali, da je poslanec Pleskovič posredoval pri prosvetnem ministru glede vrnitve nekaterih slovenskih učiteljev nazaj v službo. Poudarja se, da je prosvetni minister odgovoril, da bo vsem upravičenim učiteljskim težnjam ugodil. Mi niti malo ne dvomimo, da bi g. minister svojih obljub ne izpolnil, kajti v tem kratkem času. odkar se nahaja na ministrskem položaju, je dokazal, da s polno objektivnostjo in razumnostjo rešuje vse prosvetne in personalne stvari v svojem resoru. Nas zanima nekaj drugega. Kaj je »Jutro« — kakor tudi JNS — svoj čas pod-vzelo, da bi se rešili preganjani slovenski učitelji, ki so bili razgnani na vse strani Slovenije samo zaradi tega, ker so bili Koroščevi pristaši. Tedaj je »Jutro: smatralo, da je to prava prosvetna politika in da je vse v redu, da je na stotine in stotine učiteljskih družin in prosvetnih delavcev, kakor tudi sama prosveta trpela veliko škodo zaradi tako strankarskega in nelepega dela.« Drž. policija v Dubrovnika Podžupan Dubrovnika dr. Bueonjič je v imenn mesta odpotoval v Belgrad, da bi pri merodajnih oblasteh izposloval, da bi se v Dubrovniku ustanovila državna policija. Doslej jc bila policija v Dubrovniku podrejena mestu. Hrvatje ne marajo „ljudske fronte" Predsednik odvetniške zbornice v Belgradu g. Vladimir S. Simič je izdal knjigo »Ideološke fronte«, v kateri se odkrito zavzema za »ljudsko fronto«. Na političnih shodih opozicije se čimdalje pogosteje govori v tem smislu, zlasti kmetom, češ, da srbskemu kmetu prav nič ne koristi, če jo sprt s hrvatskim kmetom, da bi se tako pripravila tla najprej za nekako »ljudsko fronto kmetov« v krajih, kjer kmečki živelj res prevladuje. Proti takim nakanam je »Hrvatski dnevnik« ob knjigi imenovanega g. Simiča napisal uvodnik s sledečim zaključkom: »Mi Hrvati nimamo nobenega praktičnega interesa, da bi delali za ustanovitev »ljudske fronte« pri nas, ker smo v našeni demokratičnem kmečkem gibanju tako organizirani, da nam za obrambo demokracije ni treba nobene druge fronte. Vsako vezanje z elementi iZven tega edinstvenega in močnega gibanja bi nas saffio oslabilo. Mesto da bi se vezali z močmi, ki samo po_ sili dopuste demokracijo, je za nas bolj važno, da obvarujemo čistost naše ideologije in se ne spuščamo v sodelovanje, za katero niti Vladimir Simič ne ve za gotovo, kako se bo končalo. Vsekakor je koristno in potrebno delati na to, da hi se tudi tisti, ki so šli za glasovi tujih ideologij, vrnili k svojemu narodu, da bi se osvežili pri izvirih njegovega duha, za to pa ni treba nobenega »frontaštva« z njimi.« Kominterna še ni šla iz Evrope »Hrvatska straža« poroča, da je Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev opazila resne poizkuse kako bi komunisti zalezli v njene vrste in jo speljali v svoje vode. Slučajno je dobila v roke neko tajno okrožnico, ki komunistom naroča, da morajo ali posamezno ali v skupinah vstopiti v to Zvezo in da morajo za vsako ceno skušati dobiti upravo v svoje roke. Zlasti sc poudarja, da morajo izzivati nerede in se povsod kazati kot najboljši zagovorniki pravic nameščencev. Zveza je takoj izdala svojemu članstvu potrebna navodila, naj pazijo na svojo družbo, da je ne izjrod-kopljejo taki elementi iz podzemlja, ki bi v senci tuje organizacije radi izvedli svojo zaroto. Zlasti Zveza poudarja, naj člani pazijo na to, da se komunisti povsod radi vsilijo v odbore za tarifna gibanja, ker je tam največ prilike za izzivanje neredov. J Osebne vesti . Belgrad. 25 novembra. AA. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike je imenovan za uradniškega pripravnika Josip Dogan, gozdarski inženir, pn gozdnem ravnateljstvu v Sarajevu. _ Belgrad 25. nov. m. Upokojena sta dr. Robert tržen, profesor na državni trgovski akademiji v Ljubljani, in Leon Patič, profesor na drž srednji tehnični šoli v Ljubljani. Razprodata znamk Ljubljana, 25. nov. Dne 1. januarja 1938 bodo začele drž. pošte Ljubljana 1, Maribor 1, Celje, Kranj Murska Sobota. Jesenice na Gorenjskem, Ptuj, Trbovlje 1, in Kamnik prodajati odrezke postnih spremnic k. leta 1933, na katerih so nalepljene znamke. Odrerki so zaviti v paketih po 1 kg. Cena paketu je določena po odloku poštnega ministnstva, št. 83.792, z dne 14. okt. 1. 1. na 65din. Meseca januarja in februarja 1938 se smejo od-rJ a - P^0*13]*3^ samo domačim filatelistom, naslednja dva meseca pa domačim in tujim kupcem. — Ravnateljsrvo pošte Ljubljana. Kliring z Italijo Belgrad, 25. novembra. AA. Narodna banka objavlja, da je 25. novembra izplačevala klirinška nakazila v novem klirinpni z Italijo od št. " do vštete šv. 8876 z dne 12. oktobra t. 1. Belgrajske vesti Belgrad. 25. nov. m. Kakor vsako leto, bo l utnik« tudi letos pripravil za pravoslavne božične praznike vožnjo v Slovenijo. Vlak odpelje it Belgrada 5. januarja okoli 21, v Belgrad pa se vrne 10. januarja ob tričetrt na 7. Jutri popoldne se sestane ministrski gosjio-darski odbor Razpravljal br> poleg vprašanj, ki so bili predmet razgovorov že na prejšnjih seja'h, tudi o likvidaciji kmečkih dolgov. t Slovenci in vindišarji na Koroškem Viktor Milt6chinsky prinaša v evoji knjigi Klrntens hundertjahriger Grenzlandkampf najprvo članek »Wir sind Windische«, ki ga je prme6el dunajski list »Wiener Neueste Naehrichten« z dne 27. 6večaua 1936. Milčinski 6e s člankom popolnoma strinja in dobro bo, da 6i ga malo ogledamo. Glasi se v slovenščini: Mi 6mo Vindišarji. Spoštovane Wiener Neueste Nachrichten! Pri nas časih beremo Vaš list. Večkrat 60 v njem članki o Koroški. Ti članki niso slabi, toda ali ne bi hoteli erikrat napisati natančnega članka o nas Vindišarjih? Vedno 60 še ljudje, ki se ne 6poznajo in ki mislijo, da 6mo mi Slovenci kakor Kranjci. Tudi kranjski listi vedno to pišejo. Mi doma govorimo po slovensko, pravijo, in zato moramo biti Slovenci. Toda mi ne govorimo slovensko, mi govorimo vindišarsko, in to je či6to drugače kakor kranj-ščina. Imamo zelo mnogo nemških be6ed v naši govorici. Mi pravimo, tudi če govorimo vindišarsko bravn in šek in švarc in šimel in nimamo nobenih slovenskih besed za konje; in p6om pravimo trel in valdi. In v gostilni pravim: še an ohtel! in (o 6e pravi noch ein Achtell In poleg tega govorimo mi V6i vedno tudi z mnogimi ljudmi nemško, in naši otroci tudi. Ni jih veliko, ki znajo kranjsko, samo nekaj ljudi, ki 6o pri slovenskem prosvetnem društvu, in večidel gospod kaplan. Zdaj hočejo vpeljati slovensko jezikovno šolo in V6i otroci naj bi pohajali vanjo in 6e učili kranjsko. Mi pa lega nočemo. Naši otroci naj 6e učijo dobro nemško, tega potrebujejo. V Jugoslavijo ne bodo prišli veliko in zato tudi dovolj znajo. Z Nemci pa naj 6e dobro razumejo in zastopijo. Ce danes pridete z Dunaja k nam in greste z menoj po cesti. Vam morem o vsakem človeku in o vsakem otroku že naprej povedati, kako naju bo pozdravil. Naši ljudje bodo meni rekli »Dober den«, Vam pa »Giiteu Tag«. ker 6te tujec, ki ne more razumeti vindišarsko. Oni cd prosvetnega društva bodo pa rekli po kranjsko »dober dan« tudi Vam; in Vam še jx>sebno, da bi Vi mislili, da je pri nas vse kranjsko. So pa še druge stvari. Na Koroškem 60 ljudje veseli, radi pojejo in imajo radi tudi godbo. Kakor daleč nazaj 6e morem sjiominjati, so tu igrali fantje harmoniko, in k pravemu plesu smo privzeli še dva klarineta in na cerkveni 6ejem godbo požarne brambe. Zdaj to Slovencem od prosvetnega društva ni več prav. Oni morajo imeti tamburaško godbo, s či6to tujo obleko in kapami, kakor smo jih v vojski videli pri Črnogorcih. V Pliberku zdaj sestavlja novi gospod kaplan tudi tako tamburaško godbo. Mi Vindišarji teh tujih reči nočemo, mi nočemo, da bi nas kdo imel za Jugoslovane. Tudi pesmi nočemo, ki jih pojo pri slovenskem prosvetnem društvu: »Triglav, moj dom« itd. Triglav — mi ga Kranjcem ne zavidamo. Njihov je, sredi njihove dežele. Pa to je Jugoslavija. Mi j>o-jemo »d«6 Roserl vom Worther6ee« in druge koroške pesmi. Mi tudi ne vzamemo Ciril in Metodovega koledarja, ki ga slovensko prosvetno društvo dobiva iz Ljubliane. Stvari, ki stoje v njem. mogoče za-nimaio ljudi, ki so pri ljudskem glasovamu glasovali za Jugoslavijo, nas pa ne. General Maister in major Lavrič nista bila naša junaka, bila 6ta naša sovražnika, ki 6ta vpadla v našo deželo in 6ta nas hotela spravili pod Jugoslavijo. Naši junaki so oni, ki so v koroškem osvobodilnem boju padli za nas in 60 rešili našo deželo. Se mnogo bi mogli povedati. Toda morda ni potrebno. Vsak človek, ki le malo ve o nas. mora videti, da nismo Slovenci. Mi smo Vindišarji. Spadamo pa k Nemcem.« Milčinski, pisec knjige Karntens hundertjahriger Grenzlandkampf, se z gornjim člankom popolnoma strinja. Ima v 6voii knjigi jiosebno poglavje: Die Windischen ter trdi, da je vindišarsko, 6 čimer zaznamuje slovensko koroško narečje, »nemščini mnogo bližje nego kraniščini«. Predvsem: kaj je z besedo »windisch«? Z besedo: windi6ch, vvendisch. die Windischen, die Wenden so Nemci označevali Slovane 6ploh. Albert Diirer je naslikal slovansko kmetico — eine windi6che Bauerin; risba 6e nahaja v brit6kem muzeju v Londonu. Imamo nemške izraze: Windische Mark (Slovenska Krajina) na "Kranjskem; Windiech Graz (Slovenji Gradec); Windisch Feistritz (Slovenska Bistrica) na Štajerskem; Windisch Matrei (Slovenska Matreia na Tirolskem; Windi6ch Garsten (na Zg. Avstrijskem). Nemci so torej z besedo: win-disch označevali Slovence sploh, ne 6amo koroške Slovence. Zgodovinsko deistvo je torej, da nemška beseda: windisch, die Windi6chen ni nikak specifičen izraz za Slovence na Koroškem Dejstvo je tudi, da Slovenci v 6vojem jeziku sebe niso nikoli označevali za »vindišarje«, mar- — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Jo6ef grenčice«. II. občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v torek, 30. novembra, ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Spored: 1) Huhlau Franz: Slavnostna uvertura. Izvaja orkester pod vodstvom kapelnika g. Marija šijanca. 2) Dr. P. Roman Tominec: »Sodobna ba- lad a«. Deklamira gčna. Majda Skrbin-škova. 3) »Ples na češki v a s i«. Plešejo gojenke Državne trgovske akademije. Pri klavirju g. Hugo Scnell. 4) »Občestvo župnije in naša Kari- t a s«. Govori predsednik g. dr. P. Roman Tominec O F. M. 5) Josip Pavčič: »Uspavanka«; M. Mosczkovv- ski: »S e r e n a t a«: E. Dell'Acqua: »Vila-n e 11 e«. (Poje ga Vera Adlešičeva, pri klavirju gdč. Marica Vogelnikova.) 6) Chopin: »Mazurka«. Pleše gčna. Ljubica Zelenik, gojenka Drž. konservatorija. Pri klavirju g. Jože Kuštrin, gojenec Drž. kon-scrvatorija. ") A. Nedved: »Srce sirota«; St. Premrl: »Kdo je to?«; St. Premrl: »Bil kralj nekje je« — iz »Fausta« (Poje g. Tone Petrovčič, član Narodnega gledališča. Pri klavirju gdč. Marica Vogelnikova.) 8) Milan Skrbinšek: »Sirota Zor i ca in Marko«. Slika ljubezni v enem dejanju. Občestveni večer priredita Eiizabetna in Vin-rencijeva konferenca M. O., da se omogoči ubogim otrokom in družinam naše župnije lepši božič. — Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonnm« v Frančiškanski pasaži. Tel. 18-28. več vedno za Slovence in 6voj jezik za slovenski. Koroški Slovenci ne delajo pri tem nobene izjeme. Oni 6e imenujejo Slovence, svoj jezik pa slovenski, slovenji. O koroškem slovenskem narečju: Vsa slovenska narečja imajo precej nemških besed, pa zaradi tega ne nehajo biti slovenska narečja. Saj imata tudi romunščina in madžarščina mnogo slovanskih besed, jia zaradi tega vendarle ostaneta to, kar sta Res se slovenska narečja nekoliko razlikujejo med 6eboj, a ne tako zelo, kakor 6e razlikujejo med seboj nemška narečja., Saj 60 celo koroška nemška narečja tako različna, da 6e n. pr. LezahtOlar (Le-sach-tal) in LofentSlar (Lavant-tal) ne razumeta med seboj, če govorita vsak v svojem narečju. Res pa je, da prihaja v koroška slovenska narečja vedno več nemških besed, a to predvsem po krivdi nemške šole! Nemci tukaj Slovencem nimajo ničesar očitati, oni 60 sami krivi, če ima koroška 6loven6ka govorica vedno več nemških besed! Tudi Nemcem bi se enako godilo, če bi nemški otroci morali zahajati v take jiojaničarjevalnice, v kakršne morajo zahajati slovenski otroci na Koroškem! Slovenska deca na Koroškem stoji pod strašnim moraličnim nasiljem! Slovenske otroke tepejo, če v odmorih v šoli slovensko govorijo. Kaznujejo jih, če slovensko podravljajo! Norčujejo 6e iz njih, če slovensko pojejo! Zahtevajo od njih, da morajo že drugo šolsko leto nemško govoriti. Klofufajo jih, če otroci tega ne storijo. Bog ne daj, da bi otrok v II. ali višjih razredih z učiteljem slovensko govoril! Kot aksiom velja na koroških šolah: »In der II. KIa6se darf ich kein slowenisches Wort mehr horen« (»v II. razr. ne smem več slišati slovenske besede«) — te besede 60 bile izrečene na neki šoli Slovenske Koroške. Milčinski — že ime priča, da so bili njegovi predniki severni Slovani — pravi, da je vse re6, kar stoji v članku »Wir sind Windische.« Tam 6toji, da se pravi po koroško »dober den«, »dober dan« je po kranjsko. Tudi Cehi pravijo: den. Sramota je, da človek, ki hoče pisati o koroških Slovencih. koroška slovenska narečja tako slabo pozna, da ne ve, da v vsej spodnji Podjuni pravijo: dober dan! »Dober dan« je torej prav tako koroško kakor: »dober den«. Koroški Slovenci 60 pravi in pristni Slovenci in velika sleparija je. če se jih hoče proglasiti za neko mešanico, ki je bližja Nemcem nego Slovencem! GoVuHie pri ..Naprednosti": Elektrifikacija Dravskega polja Z ozirom na naš nedavni članek pod gornjim naslovom je treba poudariti nekaj okolnosti, ki bodo upoštevane prav gotovo pospešile elektrifikacijo Dravskega polja. Kmetje si pred vsem želijo električne energije za svoje gospodarstvo, bodisi za razsvetljavo ali pogonsko silo za stroje. Njeno blagodat vidijo pri prijateljih v Račah ali Slivnici, kjer je elektrifikacija že izvršena. Ako odštejem južne vasi, ki leže med Pragerskim in Sv. Lovrencem, za katere ima Velenjska elektrarna načrte že gotove, je za preostale pač važno, da se najprej zedinijo v elektrostrojne enote, t. j. zadruge, katerih vsaka bi naj imela po en transformator. Proračun je težje sestaviti brez natančnejših podatkov, vendar se sme računati za bivšo občino Sv. Marjeta brez Braunšvajga vsega 8 km napeljave, kar bi stalo maksimalno 240.000 din, ter en transformator, ki bi ga naj zgradilo podjetje, ki bi dovajalo tok. Z ozirom na razne podpore, kakor soseške, ki imajo lasten denar, občina Rače, ki bi prispevala več let zaporedoma kako vsoto, banska uprava, ki je tudi že obljubila — sicer še brezobvezno — svojo materialno pomoč, je računati, da bi odjemalci toka pač odplačali preostanek okrog 200.000 din v 10 letih. Kakor rečeno, je to le približen račun, vendar pa maksimalen. Na ta način bi kmetje v 10 letih odplačali z istim denarjem, ki ga zdaj izdajo za petrolej, investicijo in še sproti, potrošeni tok. Po preteku tega časa bi pa zadruga zaračunala tok skoraj po lastni ceni, t. j. kilovat 1.25—1.50 din po današnji ceni. Prebitek nekaj sto dinarjev letno bi šel za zadružno poslovanje, n. pr. pri kilovatu 0.50 do 1 din. Enostaven račun nam kaže, da je gornja vsota plačljiva ob sedanjih stroških v 7 letih: V treh vaseh se javi 100 kmetov, ki kupijo zdaj vsak 50 1 petroleja letno in svetijo z njim vsak 600 ur, kar da po 20 watov na uro 12.000 vratov ali okrog 18 dinarjev. Z razliko med 350 din in 18 din bi se amortiziral dolg, nastal z elektrifikacijo. Pozivam vsa društva, zadruge, občinske odbornike in ostale, ki si prizadevajo dvigniti gospodarski in kulturni nivo našega ljudstva, zlasti še Dravskega polja, da takoj pristopijo k ustvarjanju tega načrta. Tu je široko polje, kjer lahko vsakdo pokaže, koliko je zmožen in pripravljen storiti za narod. V taki stvari nekatere zlasti prosim, da tu ni mesta za politične borbe, ampak je potrebno složno in dolgotrajno delo, ki je sicer že začeto, pa je še daleč do njegovega srečnega konca. —ta. Avg. Škof obsojen na 2 leti robije Ljubljana, 25. novembra. Po dokaznem postopanju je snoči prvi govoril državni tožilec dr. Fellacher, katerega govor je bil krepak in udaren. Drž. tožilec je zahteval najstrožjo kazen za prvega obtoženca, kajti taki ljudje so rušilci narodnega premoženja. Branilec dr. 2i-rovnik je nasprotno govoril za oprostitev vseh obtožencev. V svojem govoru se je obregnil v članek dr. Drmastje, priobčen v torek med gospodarsko rubriko o pomožnih blagajnah. Snočna obravnava se je končala ob 21.30 z objavo predsednika, da bo sodba razglašena danes ob 12. Kazenski senat se je davi ob 8.30 sestal na posvetovanje, ki je trajalo skoraj do opoldne. 2e pred določeno uro je bil velik naval občinstva iz vrst oškodovancev, zavarovancev in zavarovateljev, ki sicer svojih zadev še niso prijavili drž. tožilstvu. Pa tudi drugega občinstva je bilo veliko. Kmalu po 12 je vstopil v dvorano predsednik g. Rajko Lederhas. Med grobno tišino je začel predsednik, ki je dovolil, da je prvi obtoženec sodbo poslušal sedeč, Citati sodbo. Avgust Škof je kriv, in sicer: 1. Da je pri »Naprednosti« zavaroval poljubne, celo neznane ljudi in ne samo bližnjih sorodnikov, da so bile proti pravilom zavarovane osebe v starosti nad 60 let in da je oškodoval Roka Kunaverja za 1225 in 5500 din, Jožeta Kogovška za 1300 din, Grud-nika Rudolfa za 2400 din in pokojno Albino Rihter-šič za vse vplačane premije. 2. Da je z lažnimi navedbami, ponarejenimi zapisniki o smrti zavarovancev prejel od društva »Naprednost« podpore in posmrtnine, in sicer v primerih Malgaj Pavla 20.000, Knavs Katarina 10.000, Matjan Ivanka 10.000. Albina Rihteršič 20.000, Debevc Ivan, Drav-lje, 10.000, Gregorač Ivana 10.000, Gregorač Marija 5000, Svetlič Jožefa 5000, Lunar Rozalija 10.000. Slapar Oroslav 10.000 in Kunaver Antonija 10.000 dinarjev. 3. Da je ponaredil za »Naprednost« na pobotnicah imena zavarovateljev, ki naj bi prejeli posmrtnino, a si jo je sam pridržal. 4. Škof Avgust je dalje lažno zavaroval več oseb, zatrjujoč, da zavarovanci odgovarjajo navedeni starosti, da niso v sorodstvu in po njih smrti prejel 39.332 din in 21.480 din. Dalje je izvabil z napačno prijavo smrti od »Naprednosti« 8500 din. Zakrivil je s tem zloiinstvo obrtoma izvrševane prevare v smislu polih, ki jih je začrtal pokojni g. kaplan. Dva pomembna dogodka v Zrečah Bojevniki so prišli v Zreče pri Slov. Konjicah ustanavljat svojo organizacijo. V nedeljo je bil v dvorani Gosjiodarske zadruge ustanovni občni zbor za zreško župnijo. Nad sto fantov in mož je napolnilo veliko dvorano. Zbor je vodil župnik Bczjak Jožef, smernice in načela bojevniške organizacije pa je f>odul delegat i/. Ljubljane, član osrednjega odbora, Košir Podčrtal je pomen organizacije za posameznika in za družino, ki se jim nudi pomoč v gmotnem oziru, zlasti s posredovanjem pri oblasteh, v moralnem pa, da jača zvest skupnosti in da oblažuje in zaorisava razne težave in krajevne razprtije. K organizaciji je pristopilo nad 100 mož in fantov. Popoldne je bila skromna, vendar pn velika slavnost, ko se je izročila zreški Gospodarski zadrugi častna diploma, ki jiomenja veliko priznanje zadružnemu delu, posebej pn zreškim zadružnim delavcem, ki jim stoji na čelu kaplan Anton Radanovič. Diplomo je jioklonil Državni sklad za podpiranje zadružništva v Belgradu. Zadrugi jo je izročil okrajni načelnik Janez Bavdek. Te slavnosti se ni udeležilo samo veliko število zadružnikov, marveč tudi prijateljev. Diplomo je za zadrugo kot njen predsednik prevzel župnik Bezjak Jožef Duša zadružnega življenja in napredka v Zrečah je kaplan Anton Radanovič. Prav zadnje dni je bil tarča neosnovanih in nizkotnih napadov s strani liberalnega časopisja, ki je namerilo nanj svoje strelice prav kot na zadružnega delavca. Ta diploma je najlepši odgovor na vse te napade, kajti prišla je z zelo merodajnega mesta in bo priznanemu zadružnemu delavcu v veliko zadoščenje. Za samo 50 dinarjev štiri igre, proste aiiorsk h tantiem Kakor že naznanjeno, pripravlja Jugoslovanska knjigarna (oddelek: Založba ljudskih iger) v Ljubljani izdajo štirih ljudskih iger, ki bi veljale v subskripciji skupaj samo petdeset dinarjev (medtem ko bo knjigarniška cena za vse štiri knjige skupaj znašala najmanj 80 dinarjev). Vse štiri igre so proste vsakršnih avtorskih tantiem. Pripravljajo se: kot duhovna igra Boonovn »Sveta Cecilijaena nnjsijnjnejših sodobnih dekliških iger, ki je prevedenn že na več jezikov, — kot narodna igra Petnnčičev >Deseti brate v zanimivi novi priredbi, ki je bila že nujno potrebna, — kot socialna igra Vratuševa igra »Poslednji sin*, vzeta iz prekmurskega življenja in obravnavajoča vprašanje sezonskih delavcev in oblastnih palirjev, — in kot veseln igrn Holbergovn komedija = Po sili župan-r (Den Politiske Kannestoper), ena najsijaj-tiejših satir na gostilniško politikantstvo, ki jo je prevajalec N. Kuret presadil v Ljubljano 18. stoletja. Javite se fakoj z dopisnico Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ker traja subskripcijski rok le do 1. decembra t 1 in izidejo knjige le, čo se prijavi zadostno število reflektantov. Jezica V nedeljo se bo naše Prosvetno društvo sjiomnilo naših izseljencev. Popoldan ob treh bo v cerkvenem domu akademija, /u katero bo takoj sledil koncert mladinskega pevskega /.boru / dvema veselima sjicvoigranm: -»Dr. Žagar« in »Zagovornik«. Drobne novice Koledar Petek. 26. novembra: Silvester, opat; Leonard Portoin., »poznavalec. Sobota, 27. novembra: Virgilij, škof; Bernardin Foškl. Novi grobovi + V Tržiču je mirno v Gospodu zaspal g. Ivan S e d e j, orožniški stražmojster v pokoju. Pogreb 1*0 v soboto ob 4 popoldne na župno pokopališče v Tržiču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — Poročila sla se v sredo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani gdč. Marija Božič z Go-milskega pri Celju in g. Martin Ju ras iz Zagreba. Bilo srečno! Glavni dobitek ni vsakomur namenjen, a eno skodelico Salvomalta lahko vsakdo popije za zajtrk, ker stane samo 1-— dinar. ■nlrmniilt jc lahko prebavljiva, krepilna iirana z vitaminom B, vpliva povoljno na prebavo in krepi organizem. 1—2 skodelici Salvomalta dnevno namesto kave pokaže pri otrocih, slabokrvnih i. t. d., kmalu dober napredek. Izdeluje : Zagrebačka dionička pivovara i tvornica slada, Zagreb. — Moliorjeve knjige že razpošiljajo. V Ameriko in druge daljne kraje so šle že pred tedni. Zdaj jih dobiva lavanlinska škofija, ki je letos prva na vrsti. Ljubljana in Maribor dobita knjige prihodnji teden. — Buuovinsku cesta Črnuče—Šmartno za promet zaprtu. Okrajni cestni odbor Ljubljana naznanja. da bo banovinska cesta Črnuče—Šmartno zaradi preureditve ceste na -Straži« za avtomobilski In vozni promet zaprta od 29. novembra do 4. decembra. V tem času se bo vršil promet po bano-vinaki cesti Ježica—Vižmarje—Tacen—Šmartno in obratno. — Sejmica oziroma živinski in svinjski sejem v Krškem, ki pade na prvo sredo v decembru, bo zaradi državnega praznika, dne 1. decembra, dan pozneje, t. j. v četrtek, dne 2. decembra. Za osmi december najdejo naša društva obilo lepega gradiva in mnogo izčrpnih nasvetov v drugem zvezku Ljudskega odra-', ki je pravkar izšel. Obračajte se po informacije na upravo Založbe ljudskih iger, Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Opozarjamo, da uživa vsak naročnik »Ljudskega odra* 20 odsloten popust na cene vseh iger iz zaloge Jugoslovanske knjigarne! — Razpisani sta službi zdravnikov združenih zdravstvenih občin Velenje in Fara pri Kostelu. Prosilci morajo imeti |>ogoje zn sprejem v državno odnosno hanovinsko službo v smislu S 3. zakona <> uradnikih, zdravniško pripravljalno dobo in vsaj šest mesecev bolnišnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. decembra 1937. Tome Matija: Blagoslovile pesmi. V zbirki je enajst novih blagoslovnih pesmi na besedila Gregorja Malija. Ker nimajo vse pesmi izrazilo blagoslovnega besedila, se morejo, kot pravi opomba, porabili tudi kot oi>ha.ji!ne ali kol evbaristične pesmi sploh. Naslovno sliko je napravil Tone Kralj. Zbirka, ki se dobi pri skladatelju v Št. Vidu nad Ljubljano, velja 12 din. V nekaj dneh izidejo posamezni glasovi, ki bodo veljali 5 din. je najboljši bonbon proti kašlju in hripavosti — Vreme. Evropa: Depresija z Biskajskega zaliva se je pomaknila nad Italijo in povzročila oblačno ter deževno vreme v območju Sredozemskega morja. Zmerno hladni val nad zahodno, srednjo in vzhodno Evropo. Njegova hladna zračna masa prihaja v doliko s toplim zrakom v območju Alp in v srednji Evropi. Povzroča oblačno vreme s snegom. — J u g os I a v i j a : Oblačno vreme po vsej kraljevini z dežjem nn vzhodni polovici. Megla po sredi države, v Podonnvju siabn košnva, sneži v Gorskem Kotoru. Toploto se je zvišala na Primorju in v zahodnih krajih, a znižala v ostalih delili. Minimalna: Mrzla Gorica — 2. maksimalna: Mostar 18 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno in deževno, tu in tam viharno vreme. Snežilo bo v severnozahodnih delih in v planinah. Toplota ho padla v severnozahodnih krajili. drugod pu bo narastla. — Vlom v Zidanico. V noči od nedelje na |>o-nedeljek so neznani vlomilci že tretjič vlomili v zidanico g. Po v še ta Leopolda iz Novega mesta, ki tise nahaja v llmeljčicu pri Mirili peči. Klet so pestili nn miru, ker «o uvideli, da jim bo dala preveč deln. Zalo so Sli v zgornjo sobo nad zidanico. Cez stranišče so prišli v vežo, kjer so našli orodje k katerim so razbili vrata od sobe. Pobrali so nekaj odej, vse razmetali in končno pobrali tudi smodnik, ki je bil shranjen zn drobitev skal. Ko je v torek prišel tja g. Povše, je našel vrata z vežne strani zastavljena r dvema omarama in drugo ropotijo. — Kradejo, kar morejo. V soboto zvečer so g Kovaču nrt»nni«iii v siivnom pri M:iriborv, ta- tovi ukradli svinjo, vredno 400 din. Svinjo so kar v svinjaku zaklali, nato so pa 2 njo brez, sledu izginili. — Nenavadna nesreča z žganjem. V vasi Pi-rovec blizu Šibenika je kmet Jere Mejič kuhal žganje, ko ga je naenkrat objel plamen iz kotla, da je pričel goreti kot živa bakla. Kmelje okoli njega mu niso mogli pomagati, zato so mu vpili: »V morje, v morje!« Kmet Meji j je stekel do morja ter skočil vanj na glavo. To ga je rešilo, ker je gorela samo obleka. Na obali so se zbrali vsi vaščani ter se veselili, da se je Mejič rešil smrti. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino Prava »Franz-Joseiova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Oirl. rec. 8. br. 10474/8$. — Epidemija tifusa v Sinju. V Sinju je izbruhnila epidemija tifusa, tako da eo morali priti na pomoč ljudem zdravniki iz Splita, med temi tudi direktor Higienskega zavoda dr. Škarič, ki bo proučil vzroke tifusa ter bo odredil primerne ukrepe za pobijanje te bolezni. — Ugrabljena krasotica. Na jugu 6e še vedno dogajajo primeri ugrabljenja deklet. S 6vatbe svojega brata se je v eni zadnjih noči vračala skozi gozdove Trebeviča v Bosni lepa Tankosava Lučič, za katero so fantje prav noreli. Tankosava pa ni samo krasno dekle, temveč je tudi precej izobražena, kar je za bosanska dekleta precejšnja redkost. Med drugimi se je vanjo zaljubil tudi neki Rade Pandurovič, ki jo je zasnubil, toda Taukosava ga je odklonila. Ko so se Lučiči vračali s 6vatbe, jih je napadel Rade Pandurovič z velikim številom prijateljev. Nastala je bitka, v kateri so številni Pandurovičevi prijatelji premagali maloštevilne Lučiče, tako da se jim je [>oerečilo odvesti Tanko-savo. Med pretepom so se seveda klali z noži in se tepli e koli ter je med drugimi bil Pandurovič težje ran jen. Do sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, kam so ugrabitelji odvedli krasolico. — Preprečena nesreča. Blizu Petrinje bi prišlo kmalu do hude železniške nesreče. Osebni vlak, ki vozi iz Karlovca v Petrinje, se je moral ustaviti pred celim kupom hlodov, ki so bili položeni na tir. Strojevodja je bil toliko priseben, da je pravočasno zavrl vlak, sicer bi se vlak iztiril. Železniška uprava je uvedla preiskavo, kdo je nametal hlode na tir; sklepajo, da so to storili najbrž objestni pastirji. — V Gorico in Trst, z avtom po Vipavski dolini. za Miklavža in za božič. Zahtevajte takoj brezplačna navodila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Logatec Ustanovni občni zbor poverjeništva Klubn železničarjev JRZ bo danes ob 19.30 v Konstim-nem društvu v Dol. Logatcu. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. Jesenice KSino Krekov dom predvaja v petek in soboto ob 20 veliki pevski film Pesem obtožuje, /a dodatek drugi film »Svatbeno potovanje« v zasedbi Ernst Verebes, Irena Agaz in drugi. Liubliana Dne 26. novembra Gledališče Drama: Petek. 26. nov.: Zaprto. — Sobota, 27. nov.: »Firma«. Red A. — Nedelja, 28. nov.: ob 15: »Princeska in pastirček«. Izven. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol; ob 20: »Šimkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Opera: Petek. 26. nov.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Sevilj6ki brivec.) — Sobota, 27. nov.: ob 15: »Cavalleria rusticana«. »Glumači*. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Ob '20: »Sinja ptica«. Gostovanje ruskega gledališča vedre umetnosti. Izven. Cene od 60 din navzdol. — Nedelja. 28. nov.: ob 15: »Evangeljnik«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Ančka«. Izven Prireditve in zabave V frančiškanski dvorani uprizore v nedeljo, 23. nov. ob 8 zvečer katoliški akademiki Grillpar-zerjevo -»Prababico« v spomin Rudolfa Dolinarja. Čisti dobiček te predstave je namenjen za nagrobni spomenik pokojnemu akademiku Dolinarju. Ljubljančane vabimo, da es te predstave udeleže. Predavanja Prirodoslovno društvo opozarja na predavanje g. univ. prof. dr. Borisa Zamika M) določevanju spola«, ki ho drevi ob 20 v mali filharmonični dvorani (kino Matica). Sestanki Društvo sv. Marte ima v nedeljo, dne 28. novembra ob 5 popoldne sestanek, ki naj se ga udeleže vse članice. Fantovski odsek Ljubljana - mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Pridite vsi in točno! Naše dijaštvo Kongregacije akadomičark danes nc bo. Vabljene vse na duhovno obnovo! Prvi govor ob 5, drugi ob pol 7, v solioto zjutraj ob 7 sv. maša. Vso v uršulinski kapeli. Akademski klub gradbenikov v Ljubljani. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: Častni predsednik prof. dr. inž. Fnkin Milan. predsednik Bajuk Marko, podpredsednik Skn-herne Ludovik, I. tajnik Ribnikar Stojan, II. tajnik šulehur Bojan, blagajnik Zerjal Anton, knjižničar šlajpah Franc, odbornik Kobol Albin, revizorja inž. Globočnik Stojan in Boltežar Franc, delegati za ZSKTF Stoian tx>vrenc. Sjionzn Tonko, Grohar Ervin in Stepišnik Miro. Kino Kino Kodeljevo. Dane« in jutri ob 20 dva napeta in zanimiva sporeda: »Žrtev in ljubezen« (\Vjlly Birgeb, llansi KniSterk) in -Tajnost Cljarlie Chnna« (\Vnrncr Oland). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jnkohn Irg 0; mr. Ramor. Miklošičeva c. 20 in mr. Mnrmavor, Sv. Petra c. 78. 9 letna violinistka na časniharshem koncerta Izreden in tudi ljubek pojav na časnikarskem koncertu 1. decembra na Taboru bo nastop komaj 9-letne umetnice - violinistke Jelke S t a n i č e v e, ki bo ob spremljevanju klavirja izvajala Musorg-skega »Solzo« in Boccherinijev »Monuet«, dve odlični skladbi v violinski literaturi. Jelka je hči člana ljubljanskega kvarteta g. Frana Staniča in najmlajša učenka našega konservatorija. Uči se pri znanem violinskem pedagogu prof. Janu Šlajsu, čigar odlično delovanje je dalo Ljubljani že vrsto virtuozov, pedagogov in instrumentalistov, ki zavzemajo važna mesta v našem glasbenem in koncertnem življenju. Jelka spada med najbolj nadarjene gojence prof. Šlajsa. Ima čudovit posluh in spomin ter za svoja otroška leta nenavadno razvito tehniko. Večkrat je že nastopila v radio-studiu in na produkcijah državnega konservatorija. Velike uspehe je imela tudi, ko se je predstavila s svojim instrumentom mednarodni publiki v Rogaški Slatini. Klavir študira pri prof. Zarnikovi z odličnim napredkom, ples pa pri baletnem mojstru Golovinu. Tudi na osnovni šoli v Mladiki je med prvimi, doslej je imela v vseh predmetih odlično in kot najpridnejša učenka je dobila zlato knjigo. Njen nastop na časnikarskem kongresu bo zanimiva in privlačna točka in prepričani smo, da se bo publika navdušila za mlado umetnico, katero čaka še velika bodočnost. R novitete (volneno blago) za ■ ttk damske obleke Din 24-— in 32-— Oglejte si in kupite pri BRATA VLflJ, Wo»ffova ulica 5 1 Borba za ohranitev slovenščine kot književnega jezika je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Ivan Grafenauer na prosvetnem večeru, ki bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela Union. Zasluga naše univerze je, da se je 6tudij slovenskega jezika tako poglobil in raziskal do potankosti. Tudi zgodovinski razvoj in razne dobe, ki jih je morala preživeti tudi slovenščina kot književni jezik, so zapustile v naši povestnici 6tvari, ki eo splošno zanimive in služijo tudi kot dokaz naše samobitnosti. Zato bo predavanje priznanega strokovnjaka g. prof. dr. Grafenauerja gotovo obrodilo obilo uspeha. 1 Življenje in smrt sv. Terezike — v filmn. V povodnji kiča in plehke filmske produkcije se začenjajo polagoma javljati filmi, ki ne le, da stoje na neoporečni umetniški in nravni višini, marveč obdelujejo celo strogo religiozne motive. Tak film smo dobili v zadnjem času v »Življenju in smrti sv. Terezike«; z ljubeznijo in prepričevalnostjo je obdelana >ma!a poi« l jubeznive redovnice iz Lisieuxa tako priljubljene in splošno znane pod imenom »Mala Cvetka«. Film jc francoski izdelek; za Jugoslavijo ga je kupilo filmsko podjetje »Star« v Zagrebu. Pri nas ga bo prvi predvajal Kino Kodeljevo v dneh od 3. do 0. decembra. Eden izmed obiskovalcev, ki ga določi žreb, dobi plačano romanje na Terezikin grob v Lisieux. 1 Hišni posestniki se opozarjajo, da morajo vložiti prijavo dohodkov od zgradb za davčno leto 1938 najkasneje do 30. t. m., sicer se jim mora predpisati davčna kazen po čl. 137 zak. o neposrednih davkih. Izjemoma se opusti predpis kazni zamudnikom, ki v!ože prijave v času od 1. do 15. decembra, ako so zamudo opravičili v prijavi s tehtnimi razlogi. 1 Lovci! Od dne 27. t. m. teče v kinu »Union« film »Samostanski lovec«, ki si ga je vredno ogledati. — Lovsko društvo. 1 Dve nesreči. Včeraj zjutraj se je v kolar-ski delavnici v švabičevi ulici št. 13 ponesrečil 19 letni kolarski vajenec Janez Kunstek, doma z Mirne. Med delom mu je padel na noge težak predmet ter mu zmečkal desno nogo. — V Mali vasi pri Ježici se je med delom ponesrečil 39-letni delavec Franc Črnilec, ki si je zlomil desno nogo. 1 Preiskava o goljufijah z usnjem se na policiji nadaljuje z vso vnemo. Kakor smo že poročali, sta predrzna goljufa — bilo pa jih je na.jbrže še več — na debelo sleparila velike tvrdke za usnje, nato pa ga prodajula manjšim. Pogosto se je pripetilo, da sta n. pr. naročila po telefonu usnje v tovarni, hkrati pa sta z manjšim trgovcem sklenila kupčijo. Tovarna je poslala usnje v trgovino, prepričana, da ima opravka s trgovcem samim, ne pn s sleparjem. Seveda ie bil trgovec zelo začuden, ko je naenkrat dobil račun za usnje, ki ga je že enkrat plačal — namreč sleparjema. Oba sleparja prostodušno priznavata te svoje goljufije ter sta kar ponosna, da sta iznašla tako »nov«, čeprav skrajno preprost trik. Zanimivo pa je, da se mnogo trgovcev in industrijcev niti priglasiti noče, ker jih je nekam sram, da so nasedli takim zvijačam. I Prošnja Mestni upravi. Dolenjska cesta zopet tone v blatu Kar je še hu je je to, da tone v blatu tudi hodnik ob tej cesti Prebivalci dolenjskega okraja smo sicer hvaležni mestni občini, da je dala razširiti dolenjski most, kar znatno olajšuje promet, prosimo pa mestno občino, da bi dala. kakor doslej vsako leto, posuti še hodnik z drobnim peskom, tako da pešcem nc bo treba prihajati v mesto z blatnimi čevlji. 1 Pri »Bobenčku« vsak petek namočena pole-novka! Izvrstno novo bizeljsko vino! I Boj s tihotapstvom nn mestnih mejah. Na mejah mestne občine se je zadnje čase silno razvilo tihotapstvo. Tihotapijo predvsem špiri-tuoze, nn katere je določena precejšnja trošarina. Zadnje dni, oziroma noči, so pazniki za-začili nekega znanega tihotapca na severnem delu mesta, ko je prevažal velik sod špirita. Po nekem naključju pa se je tihotapec nekako izmazal, da mu niso mogli dokazati tihotapstva, vendar so nad njim poostrili nadzorstvo, ker vedo, da tihotapska strast nikoli ne popusti. 1 Jelkinn esenca osvežuje in razkužu.je zrak. Steklenica 14 din. Dobite v drogeriji »Adrija«, šelenburgova ulica 1. Boštani Društveno življenje se prav lepo razvija. Fantovski odsek in dekliški krožek imata redno sestunke in telovadbo. Kaj vse so se pa naučili, bodo pokazali v nedeljo, V decembra, ko priredi Prosvetno društvo proslavo Zcdiiijenja. Ker bo to prva samostojna prireditev tukajšnjega Prosvetnega društva, pričakujemo, da jo obiščete v lepem številu. Da je društveno življenje zavzelo tak razmah, je v prvi vrsti zasluga tukajšnjega župnika g. Rakovea E., ki jc, lahko rečemo, iz svojih sredstev postavil Prosvetni dom Poročil sc je v nedeljo predsednik tukajšnjega fantovskega odseka Simončič Anton z gospodično Marolt Angelo. Oba sta pridna delavcu na prosvetnem poiju. Rilo srečno! Maribor m Mariborski književniki pred občinstvom. V okvirju »Umetnostnega tedna« je bil v sredo literarni večer, ua katerem so se naši domači pisatelji in pesniki pr' ič predstavili mariborskemu občinstvu. Večer jc začel predsednik Umetniškega kluba dr. Ivo Šorli s progratnatično uvodno besedo, v kateri je obrazložil zamisel in postanek »Umetnostnega tedna«, njegov program in izvedbo ter je z, zadovoljstvom ugotovil, da so že sedanje prireditve pokazale, da bo dosegel »Umetnostni teden« vsestranski uspeh. Nato je nastopil kot prvi mladi pesnik-orožnik Vinko Žitnik. Je to zanimiv pojav, nastopil je v svoji popolni orožniški uniformi ter je deklamiral svoje pesmi iz zbirke »Pomlad«. — Kot najmlajši prozaist je potem nastopil Ivan Potrč, ki je čital iz svoje realistične povesti »Fanika«. Kot tretji je nastopil književnik in publicist Radivoj Rehar s prozo in pesnitvami, za njim pa je deklamirala Ruža Petelinova svojo nežne lirične pesmi, od katerih so zlasti ugajali »Orači«. — Kot zadnji je nastopil prof. dr. Ivan Dornik ter prečital krepko prozo in dodal še dve pesmi. — Po tem uspelem javnem nastopu so se zbrali književniki in njihovi prijatelji v hotelu »Orel«, kjer jih je pogostil predsednik »Ljudske univerze« inž Janko Kukovec. m Novo otroško igrišče v Magdalenskem predmestju. V naprednih mestih polagajo veliko pažnjo na otroška igrišča in tudi Maribor gre v tem pogledu z duhom časa. Pred več leti je bilo urejeno lepo otroško igrišče v Ljudskem vrtu, ki ima svoj vhod iz Vrtne ulice. Je pa zlasti za stanovalce na desnem bregu Drave preveč odročno. Zaradi tega si je mestna občina prizadevala, da bi dobila tudi na desnem dravskem bregu primeren prostor za napravo takega igrišča Prostor je našla sedaj tam, kjer jo bilo svoj čas igrišče SK Železničarja med Radvanjsko in Pohorsko cesto ter kadelniro. Ta prostor je last železniške uprave, od kateire gn je občina dobila v najem. Prostor je zelo velik meri 11.000 kv metrov, poleg tega pa leži na mestu, kjer ni prahu. Ze sedaj si gu je izbrala mladina za svoje torišče, čim pa bo urejen, pa bo to idealno igrišče za otroke. m Urejevanje Koroške ceste, ki se sedaj vrši, bo povzročilo precej težav in tudi stroškov. Ker bodo cesto čisto zravnali, bo treba hodnike za pešce na južni strani dvigniti, na severni strani ceste pa precej znižati. To bi bilo lahko izvedljivo, če ne bi bilo hišnih vral in kleti. Vse hišne vhode ob južui strani ceste bo treba obenem s hodniki dvigniti, na severni strani pa primerno znižati. Ta dela bodo povzročila občini znatne stroške, so pa neizbežna, če se hoče ta važna prometna žila končno urediti in tlakovati. m Smrtna kosa. Na Koroški cesti 34 je umrl? gospa Ana Tkalec, soproga trgovca na Glavnem trgu g. Tkalca. Dosegla je starost 71 let. Naj po čiva v miru! m Berlinski lovci v naših loviščih. »Putnik« j« organiziral love berlinskih lovcev v loviščih Slo venije. Te dni se mudijo v Mariboru trije berlin ski lovci, ki so gostje nekaterih zakupnikov lova v mariborski okolici. V sredo so Berlinčani lovili v krasnem revirju veleindustrijca Westna v Št. Janžu na Dravskem polju, ki se ponaša kot najboljše lovišče v Sloveniji. Lovci iz Berlina ee ne morejo dovolj načuditi velikemu bogastvu divjačine in vzorni ureditvi naših lovišč, prav tako pn jih je navdušila gostoljubnost, s katero so jih tukajšnji tovariši sprejeli. m D revi: Koncert v okvirju »Umetnostnega tednar. Naše čitatelje opozarjamo ua veliko koncertno prireditev, ki bo drevi ob 20. v unionski dvorani. Na koncertu bodo izvajali originalna, nova slovenska glasbena dela. Vstopnice si lahko oskrbite že v predprodaji pri Putniku v gradu. m Lisičja ovratnica, ki je bila 21 t. m. ukradena iz zaprtega avtomobila izpred kina Union, so sedaj našili pri nekem 17 letnem fantu, ki je hotel ovratnico spraviti v denar, pa ga je pri tem zasačila policija. Gledališče Petek, 26 novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra: Ob 20. »Lopovščine--. Prem. Nedelja, 28. novembra: Ob 15. »Pesem s ceste«. — Ob 20. »Pri treh mladenkah«. Ce Ue c Drevi ob 8 vsi v Mestno gledališče, kjer bo ljubljanska opera uprizorila Rossinijevo komično opero »Seviljski brivec« v režiji g. Zupana in pod dirigentom g. A. Neffatom. Sodelujejo med drugim ga. A Nollijeva in gg. Marjan Rus, Janko, Banovec in Zupan. Predstava je izven abo-inana. Vstopnice, ki jih je še prav malo, se dobo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in ivečer pri blagajni v gledališču. c Centralna kurjava v kapucinski cerkvi. Očetje kapucini v Celju ee res trudijo, da bi čim bol j ustregli številnim obiskovalcem iz Celja ter bližnje in daljne okolice. V ta namen so napeljali v cerkev iz dijaškega konvikta centralno kurjavo s 5 pečmi, ki imajo po 7 cevi. V nedeljo bo v cerkvi že toplo. To je pohvalno delo kapucinskega predstojništva. c črnošolec na odrn. V nedeljo ob pol 4 popoldne bo Poselska zveza uprizorila v Narodnem domu dramo »Črnošolec«. Vstopnice se dobe v Slomškovi tiskovni zadrugi. Vabljeni! c Prvo zaključno friziranje vajenk bo priredil klub (Iutnskih frizerjev v nedeljo 28. t. m. ob pol 5 v klubovih prostorih »Pri zelenem travniku«. c Z motornim kolesom se je pred dnevi ponesrečil trgovec g. Kostanjšek J. iz Polu! prt Celju. Na spolzki cesti med Dobrovo in Vičem pri Ljubljani je padel z motorja in si zlomil levo nogo pod kolenom. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico in od tam v Celje v domačo oskrbo. c Celjski šahovski klub je odigral pod vodstvom stavbenika g. Fr. Greina svoj brzoturnir za mesec november. Nagrade, ki jih je daroval g. C. Vidmar, ki se jc udeležil brzoturnirja. so dobili g. Diehl Branko (8 in pol točke od 11 dosegljivih), J Grašer in inž. Sajovic. Številni ki-bici so vztrajali do konca turnirja. Šmartno pod Šmarno goro Lovcem in prijateljem lova v vednost. Občinska uprava ončine Šmartno pod Šmarno goro bo oddala pti okrajnem načelstvu v Ljubljani dne "0. novembra 1937 v zakup svoj lovski revir, obsegajoč 2858 ho. Dostop do lovišča je po železnici zelo ugoden, bodisi s jiostajališča Ježica, postn j Medno, Medvode in št. Vid kakor tudi p® avtobusih. Lovišče jo prav bogato vseh vrst divjačine in prav posebno pn še srnjadi. Lepa lega lovišča nudi krasne sprehode in razvedrila ljubiteljem lova. Ker vlailn tudi med domačini veliko zanimanje, jc pričakovati interesentov. Dražbeni oglas je objavljen v danušnji številki. v Sušmarstvo in obrtniki Na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v sredo je, kakor smo že poročali, pre-čital zbornični tajnik g. dr. Pretnar referat zborničnega podpredsednika in predsednika obrtnega odseka g. Ivana Ogrina o nelegalnem delu in obrtništvu. Iz tega referata posnemamo naslednje podrobnosti: Sušmarstvo. t. j. neupravičeno izvrševanje obrti, se je pojavilo v velikem obsegu v zadnjih šest letih, ko je gospodarska kriza pritisnila z vso močjo in povzročila veliko nezaposlenost. Posledica krize je bila tudi ta, da je marsikateri obrtnik v tem času odjavil svojo obrt in neupravičeno šušmaril naprej. Čestokrat je bilo vzrok tudi visoko obdavčenje. Letos je zbornica zbrala v podkrepitev svoje trditve, da znaša število šušmarjev več kot polovico legalnih obrtnikov, zanimive statistične podatke. 163 obrtnih združenj je dalo podatke, iz katerih je razvidno, da znaša število Sušmarjev 10.467, obrtnikov je pa registriranih 17.877. Nadalje je zbornica dobila od 10 okrajnih načelstev podatke o šušmarstvu za leto 1936 in prvih 9 mesecev 1937. Pri 10 okrajnih načelstvih je bilo ovadb glede šušmarstva lani in letos 3195. kaznovanih je bilo 2243, prizivov je bilo 144 na bansko upravo in je banska uprava razveljavila prvotni odlok v 18 primerih. Referent meni, da je uradno računati v naši banovini število šušmarjev na najmanj 9600, od katerih je bilo kaznovanih le okoli 6700, torej dve tretjini. Sušmarjev je v vseh panogah dosti. Največ pa jih je v stavbeni stroki, nadalje oblačilni, kovinski in živilski stroki. Pri zasledovanju šušmarjev naj se pospeši postopek oblastev, kakor je sploh potrebno, da se ves postopek preuredi v smislu boljše zaščite legalnega obrtništva Zbornica se je obrnila tudi že na ministrstva, naj bi se zakon izpremenil v toliko, da se šušmarju takoj ustavi delo in mu vzamejo oblastva orodje, kaznujejo pa tudi onega, ki mu je delo dal. Ta predlog je bil sprejet v toliko, da Prizad v L 1936-37 Poslovno leto 1936-37 Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov v Belgradu, ki je tudi pri nae znana pod imenom Prizad, je bilo zaključeno dne 30. junija 1937. Preteklo poslovno leto je bilo eno najboljših let od ustanovitve družbe sem. Promet je narastel na rekordno višino poldruge milijarde dinarjev. Samo tovornine je družba lani plačala 105 milij, din, od tega državnim železnicam 20, rečni plovbi 53 in morski plovbi 32 milij. din. Družba je imela lani kredita na razpolago pri Narodni banki 310 milij. din, od katerega pa je izkoristila saino 180 milij. din. Skupni presežek poslovanja za 1936-37 je rekorden, saj znaša okoli 100 milij. din. Leta 1935-36 je znašal čisti dobiček samo 0.3 milij. din pri glavnici 15 milij. din. Samo pri preferencialih je imela družba presežka 102 milij. din. Družba ie plačala skladu za pospeševanje kmetijstva 10 milij., skladu za pospeševanje izvoza sadja 2 milij. in v stalni sklad za izravnavo cen 42 milij. din. Glavnica družbe znaša sedaj 15 milij. din. (15.000 delnic po 1000 din) in je skoraj vea v rokah države. Leta 1936-37 je imela država 93.5% Tiseh delnic, prejšnje poslovno leto pa samo 92.5%. Sedaj bo družba zvišala glavnico od 15 na 40 milij. din in bo vse nove delnice prevzela država. Občni r.bor delničarjev bo 29. novembra v Belgradu. Zunanja trgovina v oktobru V oktobru letos je znašal uvoz v našo državo 482.87 milij din (septembra letos 488.3, oktobra lani 3-15.8), izvoz iz države pa 558 7 (591.9 in 468.5) milij. din. Glavni predmeti uvoza so bili naslednji (vse v milijonih din, v oklepajih podatki za september): bombaž surov 33.7 (20.8), bomb. predivo 41.45 (38.94), bomb tkanine 26.7 (20.0), nepredelane kože domačih živali 12 26 (914), nepredelano in polpredelano železo 12.04 (10.2), razni izdelki iz železa in jekla 24.7 (28.45), surova volna 10.8 (6.9), volu. predivo 13.1 (10.0), voln. tkanine 26.9 (43.46), .svileno predivo 9.24 (10.4), premog 11.26 (23.0), stroji, orodje in aparati 25 4 (34.14), elektrotehnični predmeti 20.85 (18.05), prevozna sredstva 14.57 (14.9). Izvažali pa smo naslednje predmete: pšenica 34.5 (63.2), koruza 42.9 (50.8), fižol 21.1 (16.87), hmelj 15.5 (11.9), konoplja 18.3 (14.17), tobak — (32.03), govedo 15.45 (17.45), prašiči 28.9 (33.4), sveže meso 10.0 (11.35), jajca 6.86 (6.9), stavbni lea 68.0 (84.5), cement 10.9 (3.16), baker 71.5 (27.4). rude in zemlja 54.9 (39.7). Skupno je v prvih 10 mesecih letos znašal uvoz 5110.56 (lani 3300.44), izvoz pa 4551.9 (2837.9) milij. din. tako da je bila v prvih 10 mesecih letos naša trgovinska bilanca aktivna za 845.3 milij. din, dočim je bila lani v prvih 10 mesecih aktivna samo za 19.8 milij. din. Izvoz lesa Izvoz lesa v oktobru je dosegel 95.341 ton za 86.5 milij. din, in sicer je šel v naslednje države: [talija 28.844 ton za 20.7, Anglija 13.013 ton za 16.2, Nemčija 6981 ton za 8.6, Madžarska 10.036 ton za 7.0, Areentina 5502 toni za 5.4, Holaudija 4218 ton za 3.3 in Egipt 3699 ton za 2.6 milij. din. Skupno je izvoz lesa dosegel v prvih 10 mesecih letos 1,006.41 ton v vrednosti 922.6 milij. din. * Indeks cen na debelo je v oktobru 1937 narastel po podatkih Narodne banke v primeri s septembrom 1937 od 78.1 na 80.0. Lani oktobra je znašal 6amo 08.9 (cene v letu 1926 so vzete kot podlaga : 100). Iivoi koruze v Avstrijo. V Avstriji opažajo kljub poslabšanju povpraševanja za koruzo pomanjkanje blaga. Zaradi tega se je Avstrija začela jtogajati s Prižadom za odkup 5000 vagonov koruze. Vendar do sporazuma še ni prišlo, ker zahteva Prizad plačilo polovice v devizah, polovice ]>a v kliringu, poleg tega zahteva Prizad tudi posebne preferenčne carine. Nova delniška družba v Belgradu. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo osnovanje delniške družbe »Ombla« za lesno industrijo v Belgradu. Glavnica 1,000.000 je razdeljena na 1000 delnic po 1000 din imenske vsote. Vpisi v trgovinski register: Ivan Fortič, prodaja vseh v tehnično in električno stroko 6pada jočih proizvodov ter računskih in pisalndi 6trojev v Ljubljani, Ivan Keršič, železokonstrukcijski ob rat v St. Vidu nad Ljubljano. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici V Adleličih. r. z. z n. z. za 6 let od 20. februarja 1036 dalje, za dolgove nastale do 1. jati. 19J0, obrestua mera 2%, nadalje se Prekmurski poso- se ne kaznuje oni, ki šušmarju delo da. Gospod minister je v dopisu zbornici izrecno poudaril, da so predpisi dovolj strogi in gre samo za njih strogo izvujanje. Nato je navedel vsa dela, ki jih izvršujejo sama oblastva in uradi v lastni režiji, vsa dela, ki jih dajejo delati n. pr. v j)odrejenih zavodih itd. Tu so v prvi vrsti kaznilnice. Nadalje so bila vsa dela pri ljubljanskem kolodvoru letos izvršena v lastni režiji in tudi poštno ministrstvo je samo izvrševalo precej del, katere bi lahko oddajalo upravičenim mojstrom. Nadalje izvršuje mnogo dela v lastni režiji tudi banska uprava. V Rogaški Slatini je kar 15 profesionistov. Načelniki cestnih odborov večkrat predstavljajo prave stavbne podjetnike. Končno nekatera industrijska podjetja zaposlujejo vse polno rokodelskega delavstva in z njimi izvršujejo tudi izven tovarniškega okoliša gradbena in rokodelska dela pri uradniških in delavskih hišah, pa celo pri raznih zasebnikih. Glede nedopustnega dela v privatni lastni režiji je izdala banska uprava nalog, da naj okrajna načelstva strogo postopajo proti kršenju in izigravanju predpisov obrtnega zakona. Poleg šušmarstva in del v lastni režiji imajo naši obrtniki, posebno oni od stavbnih obrti, še drugo veliko težkočo pri licitacijah in pri njih prevzetih javnih delih. Ne upošteva se predpis, da more biti domači ponudnik za 10—15% višji kot tujezemec. Nadalje bi kazalo tudi pri nas uvesti ono prakso, da se oddajajo dela tistemn, ki se izkaže, da je v stanu deio solidno izdelati. Velikokrat so licitacije samo zaradi lepšega, ker je z nekim ponudnikom že vse prej dogovorjeno. Pri oddaji manjših del bi bilo tudi potrebno paziti, da se jih lahko udeleži čim večji krog. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi oblastva o razpisih takih del obveščala zbornico, ta pa bi obveščala dalje časopisje in potem obrtniške organizacije v večjih krajih Tako bi bilo ustreženo obrtnikom, pa tudi oblastvu, ker bi lahko zbiralo med več interesenti. jilnici, r. z. z o. z. v Murski Soboti zniža 6 1. septembrom 1937 obrestna mera od 2.5 na 2%. Občni zbori: Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju 10. decembra 1937 ob 12, Tiskarna Sava d. d. v Kranju 15. decembra ob 17. Švicarska elektricitetna in prometna družba v Baslu se je lani fuzionirala z družbo Elektrowerke v Ba6lu, ki je kot znano lastnica večinskega paketa delnic Fale v Mariboru. Družba izkazuje za prvo poslovno leto po fuziji pri glavnici 21,000.000 frankov s prenosom iz prejšnjega leta vred 1.37 milij. frankov čistega dobička in deli 6% dividendo. Glede jugoslovanskih obratov poroča poročilo družbe, da je bilo mogoče izvršiti transfer zaradi znižanja vrednosti franka v jeseni leta 1986 po boljših tečajih, kar je vplivalo na poslovni po-iožaj jugoslovanske družbe. Velesejem v Plovdivu bo od 25. aprila do 8. maja 1938. Leto« je bilo na plovdivskem velasejmu 2000 razstavljalcev, 200.000 obiskovalcev. Poslov pa je bilo zaključenih za nad 10 milij. levov. Prostor dobe razstavljaloi brezplačno, za prijavo je zadnji rok do 15. decembra 1937. Za vzorce in raz-stavljalce eo posebne ugodnosti nn bolgarskih in inozemskih železnicah. Borza Dne 25. novembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar. Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 8.67—8.77, v Zagrebu na 8.645—8.745, v Belgradu na 8.66-8.76. Grški boni so beležili v Zagrebu 26.565 do 27.215, v Belgradu 26.50—27.20. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili za konec novembra 13.85—14.05, za konec decembra 13.80—14, za sredo januarja 13.775—13.975, za sredo in konec marca 13.75—13.95, za sredo aprila 13.60—13.80. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,260.145 din, v Belgradu 3.317.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 808.000 din. Ljubljana — tečaji s primom. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2394.16—2408.75 Berlin 100 mark............1739.53—1753.40 Bruselj 100 belg............732.45— 737.51 Curih 100 frankov......996.45-1003 n2 London 1 funt.......214.86— 216.92 Newvork 100 dolarjev..........4273.51—4309.82 Pariz 100 frankov............146.06— 147.50 Praga 100 kron..............151.54— 152.64 Trst 100 lir................225.69— 228.78 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.675. London 21.595, Newyork 432, Bruselj 73.45, Milan 22.725, Amsterdam 240.15, Berlin 174.50, Dunaj 79.30 (81.75), Stockholm 111.35, Oslo 108.525, Kojienhagen 96.40, Praca 15.21, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.545, Buenos Aires 12.7. Vrednostni pauirii Ljubljana: 7% inv. pos. 96.25—97.75, agrarji 54—55, vojna škoda promptna 418.50—420, begi. obv. 78.50—79.50, 4% sev. agrarji 51.50—53, 8% Bler. pos. 94—95.50, 7% Bler. pos 85—86, 7% pos. Drž. hip. banko 100-100.75, Trboveljska 220—240. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 denar, agrarji 54 denar, vojna škoda promptna 418—420, begi. obv. 78.50 denar, dalm. agrarji 76.50 denar, 4% sev. agrarji 54 denar. 8% Bler. pos. 94 denar, 7% Bler. pos. 85.25—86, 7% pos. Drž. hip. banke 100—100.75. — Delnice: Nar. banka 7.500 denar, Priv. agr. banka 211 denar, Trboveljska 240 bi., Gutmann 51—60, Danica 50 denar, Tov. sladk. Beč-kerek 650 bl„ Osj. sladk. tov. 165—180, Dubrovač-ka 400—430, Jadr. plovba 400—450. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 96.50 do 97. agrarji 54.50 denar, vojna škoda promptna 418—419.50 (419). begi. obv. 78.75—79, dalm. agr. 76.50 denar (76.75). 8% Bler. pos. 91—95 (94.50), 7% Bler. pos 85.25—86 (85.50), 7% pos. Drž. hip. banke 100.25 denar — Delnice: Nar. banka 7.520 do 7.600 (7.550), Priv. agrarna banka 213-213.50 (drobni komadi). Dunaj. Danes so zopet prevladovale oddaje papirjev in je tečajna višina zopet nekoliko padla. V kulisi so znatneje popustili Rima. Salgo in Semperit, j>ri drugih papirjih so hile izpremembe majhne. V zncrndl so popustili kovinski, rudarski, tekstilni, papirni In petrolejski papirji. Zaključni tečaji: Donavsko-savsko-jadranska obligacije 60.50. avstrijske stavbne srečke iz 1926 18, Creditanslalt Bankvereln 25-1.5° LUnderbank 63. Narodna banka 162, Donavsko-savsko-jadranska 19.45. Steg 26. Siemens-Schuckert 131. Stevveag 27.60. Magneslt 83.75, Trboveljska 23.95, Alpine 39.88, Rima Mu-rany 75.10, Sleyr-Daimler-Puch 220, I,eykam 58, Semperit 77.45. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. 170—172, srem. 160 do 171, slav. 171-173, ban. 165—173, bč. ladja Tisa 172—174, bč. ladja Begej 171—173. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živina Mariborski živinski sejem dne 23. novembra. Prignanih je bilo 13 konjev, 15 bikov, 124 volov, 527 krav in 16 telet, skupaj 695 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 4.50—5.50. poldebelf voli 3.75—5, plemenski voli 3.40—4.75, biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 4—4.75, j»le-menske krave 3.25—4, krave za klobasarje 2.25— 3.60, molzne krave 3.25—4, breje krave 3.50— 3.60, mlada živina 4—5.50, teletu 5—6.75 din za kilogruin žive teže — Prodanih je bilo 2% komadov — Prihplahutajočih peruti«, ! na drugi strani pa »v temi plavajoč del«... Bral 1 bi pristno slikarski stavek: »stvari se res bolj | svelijo tam, kjer se merijo ob nasprotjih«, kar odgovarja tedanji baročni estetiki, ki jo je prvikrat na Kranjskem v tedanjem času skiciral Dol-ničar (primerjaj Štele, Monumenta, zadnji snopič). V to morje luči in teme ie Svetokriški položil neizmerno gibanje: let orla, izleganje rok, napetost dognanja, apoteozo Čednosti in Znanosti, sveti nemir, vse stremeč za tem, da ob nasprotju, ob volji premagovanja in z milostjo božjo prikaže nagrado, ki jo pripravlja Bog v nebesi h I In potem bi poudaril naravnost spolzko čutni naturalizem, širokogrudnost v opisavanjib greha, kontrast in antitezo čednosti in pobožnosti, vse, dn vzbudi čustvo groze v človeku, da ga prisili do pokore, da prikliče milost božjo, največjo misel baročnega duha. Polne barve, postavljene v nasprotje, izredna napetost in neprestano gibanje, menjavanje položaja ,(n. pr. strašna historija). krepka naturalistična nazornost (pojedina, novoletna pridigal, realizem, ki pa vedno poudarja nasjirotno težn jo po p o d u h o v 1 j e n j u . obrno najsurovejši naturalizem >nn duhovno vižo*.__To je tipični znak našega likovnega baroka, pa tudi baročne figure in nazornosti Svetokriškega. Tudi latinsko citiranje, erudicija, naslanjanje na sveto pismo in legende, vsa hogoslovska načitanost — vse to je sicer ostanek iz renesanse in starejših dob, toda je tipično za baročnerjn duha, ki hoče obložiti svoj tekst z učeno draperijo ter hoče svoio vero imeti trdno podprto na avtoritetah, ki ne puste najmanjšega dvoma. Trdna vera in še trdnejša volja priti iz greha v milost božjo— to je osnova baročnega duha. ki ga prisposablia listi petelin, ki ga pridigar priporoča možem na novo leto: r enim očesom stoji na zemlji, i drugim pu gleda v nebo! Odtod vsa simbolika, ki že meji nn alegorijo, in emblematika, odtod vsa razgibanost in čustvena afektacija, da premaga težko zem-skost in da pokaže neheškost v najbolj ozarjeni luči. In ta baročna duhovna usedlina je še danes last najširših plasti, zato se ljudstvo marsikomu zdi prenaturalistično, dasi v veri vse stvari izrazito podnhovlja. Iz takega duha hi se dal razlagati slog. ki se je prvikrat pokazal pri nas v tej knjigi, triumflral pa po naših cerkvah, ki so tedaj po proti reformacijski dobi svojega duha zaiele na rimskem zahodu iz Italije in Španije. Tako se je tedaj v nas ustvaril nov realistični duh. nekega mističnega kolektiva, ki poleg protestantskega racionalizma in individualističnega idealizma še danes podtnl no vlada v naših dušah. Pokazal bi ludi nn Svetokriškega kot vzornika novemu baroku Ivana Preglja. In ko bi iz tega duha razbral podrobneje nazornost stila, bi se ob takih poglavjih kot ie dvogovor iz »Qualis vita finis ita« pokazal Svetokriški ne le kot odlični pridigar, temveč tudi odlični realistično nazorni slilist: njerova pridi»n ne spada samo v pismenstvo, temveč v resnično književnost! Saj pravim: edino še takeea pogleda v umetnostnega baročneea duha te dobe, ki bi Svetokriškega povezal z vso našo umetnostno — likovno in kultu rno. tedanjo in sedanio družbo, in ki bi ga ocenjeval iz baročne estetike — še pogrešam; z njim bi dobil Svetokriški morda še novo osvetlitev in potrebno dopolnitev Ruplovi skrbni in natančni. stvarni študiji. In s tem bi bil narejen še potrebnejši korak I: razglabljanju o naši baročni književnosti, ki čaka še na podrobnejše obdelave. In prepričan sein. da se bo pokazal ta naš bnrok v bocralejši luči, kakor ga poznamo sedai. V teh raziskavanjih pa naj nam ho kažipot naša likovno umetnostna znanost, ki na svniern področju odkriva čuda. Rupel in Akademska naložba sta storila prvi korak k popularizaciji naše starejše književnosti ln dala v roke sedanjemu rodu pridigo Janeza Svefokrišketra. ki so še vedno žive in morejo tudi današnjim pridigarjem nudili Se veliko domislekov. Med najpomembnejše knjige letošnjega knjižnega trga moramo šteti izdajo pridig »Sanctuin promptuarium — Sveti priročnik« prvega slovenskega katoliškega homiletičnega pisatelja kapu-cina Janeza od sv. Križa (v Vipavi), ki jih je zbral, uredil in komentiral dr. Mirko Rupel, izdala pa Akademska založba v Ljubljani (str. 224). Dr. Mirko Rupel je začel sistematično proučevati našo starejšo književnost ter je izdal že odlične izbore iz protestantske književnosti in berilo iz Valvazorja (ob priliki ocene tega berila je >Slo-venec« dosledno pisal ime prireditelja M. Rupnik, kar zdaj popravljamo!), s čemer je že stopil v katoliško dobo, ki smo jo dozdaj tako slabo poznali in no po vrednosti cenili. Zdi se mi, da tudi drugod niso bili pismenstvu iz teh stoletij, ki je ustvarjalo po takratni baročni estetiki, dovolj pravični, kajti prav v zadnjih letih smo priče, kako Cehi, Nemci, romanski narodi odkrivajo povsem neznane kulturne vrednote protireformacijske in baročne dobe ter jih nanovo osvetljene sprejemajo v svoje zgodovine (primer nova — letošnja izdaja A. Noviiltovega »Pregleda češke literature« ali Cysarzove antologije »Baroklyrik«, študije Bittne-ra Vašice itd. O tem prevrednotenju baroka bo treba še govoriti. Pri nas se je že dr. Slodnjak v svojem pregledu s toplimi besedami in razumevanjem približal tej dobi in svetokriškemu pridigarju posebej, ko pa je sedaj dr. Rupel segel po njem, da ga izda v posebni antologiji, ga je tako v resnici večini našega izobraženstva šele odkril — ne samo kol pridigarja, temveč tudi kot kulturnozgodovinskega pisatelja in stilista sploh. Smatram ta korak za velepomemben, ker izraža resno stremljenje, na novo pregledati in ocenili tudi listo naše pismenstvo, ki je doslej komaj veljalo za literaturo. Zdaj pa vemo, da pet zvezkov >Svetega priročnika« (Sanctum promptuarium) nn 2896 straneh, izhajajoč v 1. 1691 do 1707 pomeni »podoben vrh, dobro stoletje pozneje kakor Dalmatinova biblija v XVI stoletju«. Sicer so se prav s Svetokriškim pečali jiosebej že Šlebinger, Bra-tina, Glonar, Kidrič. Stroj in drugi ter prav v zadnjem času dr. F. Tomšič z disertacijo o njegovem jeziku, toda Rupel je dozdaj najobšlrneje pokazal celolno problematiko ter podal najširši izbor, s katerim bo še za dolgo časa predstavljen našemu občinstvu. V svojem uvodu je dr. Rupel razbral življenje Janeza Svetokriškega in skušal določiti njegovo rojstno leto ter vse njegove življenjske postojanke, nato pa je prešel na genezo njegovih peterih knjig: na čigavo pobudo so nastali, kdo jih je pregledal, kje so se tiskale (Benetke, Ljubljana), komu so posvečene (zgolj svetnim mecenom) ter njihovo vsebino. Skušal je ugotoviti postanek posameznih pridig, v kolikor se da določiti, ter njihov namen: pisane so bolj kot pripomoček duhovnikom, kakor pa direktno za ljudstvo. Nato razčleni zunanjo gradbo pridig (po Glonarju jo krsti za s h o 1 a s t i č n o) ter jo uvršča v tedanjo evropsko pridigarsko tradicijo. Označi kompozicijo pridig ter razbere tudi stilistične sestavine kakor figure, embleme, retorična sredstva, pregovore, humor, besedne igre; načenja vprašanje izvirnosti in zgledov (poudari veliko izvirnost ter neodvisnost od Abrahama santa Clara. ter malenkostno od Segnerija, večjo od Lohnerja). Po Kidričevi metodi ugotavlja njegovo slovensko zavest ter elemente, ki se tičejo socialnega, kulturno zgodovinskega življenja listega časa. Posebna oznaka velja njegovemu jeziku, katerega je — kakor omenjeno — v posebni razjiravi raziskoval dr. Tomšič. Rezultate iz teh področij podaja v uvodu dr. Rupel jasno in koncizno, prepričujoče, kar z utemeljitvijo. Uvod je delo skrbnega filo-loga, literarnega zgodovinarja ter podrobnega poznavalca tistega časa. Izbor sam pa obsega: najprej posvetilo grofu Lantheriju v prevodu prof. So vre t a (najznačilnejši in najlepši naš baročni tekst, vreden, da pride v čitanke), uvodne besede bralcu, predgovor it drugemu delu; zn tem sledi sedem pridig, nekaj v popolnem obsegu, nekaj okrajšanih in sicer: o strahu božjem, o sodnem dnevu (z značilno abecedno kompozicijo), o dolžnostih stanov, o svetem Roku (ob prilike procesije), o voščilih za novo leto (posebno značilna za Svetokriškega), o duhovni pojedini, o preobleki grofice Turn za redovnico ter zadnjo — o veselju nad zmago nad Turki pred Dunajem (iz 1. 1683). To na str. 11 do 111. Od 111 do 178 slede posamezni odlomit i iz pridig, tičoči se raznih kulturno zgodovinskih, avtobiografskih podatkov, misli o ureditvi sveta, o človeku-grešniku. razne zgodbe iz pridig in basni, ki oživljajo govornikov© besedo. Razume se. da za tem delom sledi obširen in skrben komentar vse latinščine (pri katerem je pomaeal prof. Sovre. ki je tudi prevedel nekaj heksametrov ter stvarnih razlag, zbrana literatura, slovarček manj poznanih besed in oblik ter urednikovo opombo o načinu izbire in jezikovne transkripcije teksta. Vmes pa so raztreseni klišeji originalnih rozot. kar daie knjigi poseben vonj starine ter bibliografsko lice. Izbor pridig ln odlomkov ter uvod dr. Rupla popolnoma zadostujeta za poznanje dela in pomena tega prvega slovenskega katoliškega pridigarja. ki jc svoje prirliore dal T tisk v času, ko je slovenska knjiga preživljala nnjslnbSe čase. saj lik pred nJim ni nad por stoletja bila tiskana niti ena slovenska knjiga, protestantska pa Je bila zadušena. Rupel je dobro analiziral njegovo delo, z vso skrbnostjo in filološko tenkočutnosfio. toda ostal je vendar vse preveč na področju filologije. Kar poffrešnm pri tej antologiji in nn čemer bi želel večjega poudarka, je sntno to. kar Rupel obračuna z enim stavkom: »Svili priročnik jo hkrati prva knjiga, ki se v niej oirlaša barok«. Hotel hI da bi prav duha tega linrnka ob tni priliki tenie-Ijitole ne filološko, temveč kulturnozgodovinsko in stilistično estetsko po vzoru umolnodnih zgodovinarjev in na podlagi leksla Svelokriškegn določneje razbral. Poudaril na| bi razloček med Trubarjevo dobo in slogom protestantskih pridigarjev • , zvp™r °'> 8 predava prof. dr. Slod- njak v dvorani Trgovske akndemije o »življenju in deln pokojnega prof. dr. Ivana Prijatelja«. Frlda Filipovi* je izdal v seriji »Naša knjiga -novclsko zbirko »Knjig« o ženi«. . Kot posebna izdaja Srpske kralj, akademije je lz-jin na 204 straneh študija filozofa dr. MilnSa Dju-riča »Etika i politika n Eshllnvnj tragediji«. V Belgradu se pripravlja obširen zbornik o Vuku Knradiičii v s|x>min na 150-letnieo njegovega rojstva. Dr. Anka Godlevac je izdala knjigo potopisov z naslovom »Amsterdam—Ankara« in s predgovorom pesnika Jovana Dučlfia. Vellbor Gligorič. ki je zadnia leta znan kot eden najstrožjih belgrajsklh kritikov in katerega posebnost je, da svoje stvari večidel izdaja v hroSurnh, ki jih sam zalaga, ie te dni ob|avil novo knjižico z naslovom »Iz književnosti i poiorlinog života«. Pred kratkim je v Belgradu izšel tretji zvezek pred leli opaženega umetnostnega zbornika »Ruška«. k! je j>osvečen slarl srbski umetnosti. Publikacija je namentena tudi inozemstvu in jo zelo luksuzno opremljena. Tz vsebine bi omenil članek urednika Mirka Cvetkova o poreklu In pomenu krščanske likovne umetno«li. k| Je bogato Ilustriran (deset barvnih reprodukcij starih tresk). Najmočnejši človek na svetu je Egipčan Saied Nosseir, ki je svetovni prvak v dviganju uteži. Sedaj se hoče posvetiti tudi rokoborbi. V Kairu se je že poskusil z Američanom Cainpbellom, Njuna rokoborba pa je ostala neodločena. Slovenci na Japonskem Bridke in vesele iz japonskih mlsijonov i Poročilo slovenskega misijonarja Smrt „norega princa" Kakor smo že poročali, je v Carigradu umrl egiptski princ Seifeddin, ki je tjakaj pribežal iz umobolnice, kamor so ga bili vtaknili po atentatu na bivšega egiptskega kralja Fuada, ko je ta bil tudi samo še princ. Egiptske oblasti se silno čudijo, zakaj so »norega princa«, kakor v Egiptu nazivljejo tega nesrečnega moža, tako hitro pokopali. Čudijo pa se tudi, zakaj je tako hitro umrl. Iz Carigrada poročajo, da je princ dobil vnetje rebrne mrene, ki ga je spravila v grob. Toda turške oblasti so ukazale, da se mora truplo ob-ducirati, da se dožene pravi vzrok smrti. Tudi to dejstvo je Egipčane zelo osupnilo. Ce je princ umrl naravne smrti, obdukcija pač ne bi bila potrebna. Še bolj pa se jim v Egiptu čudno zdi, da so princa takoj nato naglo pokopali. Egiptska vlada je dan pred pogrebom poslala v Carigrad nujno brzojavko, naj prinčevo truplo prepeljejo v Egipt. Toda ta nujna brzojavka je prišla v Carigrad šele dan po pogrebu. Sedaj ima egiptski konzul v Carigradu nalogo preiskati te okolnosti. Diplomatski spor 2aradi stranišča Velika je bila nevarnost, da se bodo odnošaji med Norveško in Nemčijo nevarno zaostrili. Vzrok te napetosti pa je bilo to, da so Norvežani za razstavni prostor, ki je zgrajen bilzu nemškega poslaništva, nasproti nemškemu poslaništvu, napravili javno stranišče. Prihodnje leto bo namreč v Oslo velika razstava. Nemški poslanik dr. Sahra je vložil diplomatski protest zoper tisto stranišče, češ da je s tem Nemčija užaljena. Sedaj so stvar poravnali tako, da je norveška vlada izrazila svoje globoko obžalovanje poslaniku, da mu tisto javno stranišče zapira razgled in se mu zahvaljuje, da je v vsej zadevi taktno postopal. Zato pa bi norveška vlada poskrbela, da bo tisto stranišče takoj podrto, kakor hitro bo razstava končana, medtem ko bodo druga razstavna poslopja ostala. Tako bo stranišče stalo tam še leto dni, nakar ga bodo odstranili, da se s tem odstrani kamen spotike v diplomaciji. Gledališče - narodni spomenik Najstarejše beneško gledališče je takozvano Goldonijevo gledališče. Italijanska vlada je sedaj to gledališče dala pod spomeniško varstvo. Gledališče Goldoni v Benetkah ima za Italijane veliko zgodovinsko vrednost. Največ Goldonijevih komedij je bilo v tem gledališču prvič uprizorjenih. Tudi pozneje je gledališče znalo varovati svoj umetniški sloves. Na tem odru je na primer nastopala znamenita italijanska igralka Eleonora Duše in drugi veliki odrski umetniki. Gledališče je sila akustično, zato v njem prirejajo ob velikih glasbenih slovesnostih velike opere. Pred nekaj časa pa je bila zgradba tega gledališča prodana. Novi lastnik je iz tega slavnega italijanskega gledališča hotel napraviti kino. Benečani pa so bili ogorčeni, da bo to slavno torišče italijanske kulture poslej kino. Zato so se pritožili v Rim in italijanska vlada je sedaj odredila, da se gledališče ne sme porabljati za take namene, marveč da ga morajo negovati kot slaven zgodovinski spomenik italijanske kulture. Delavci delajo nad reko Delavvare v Ameriki most, ki jo 120 metrov nad reko. Takole vise v zraku v tisti veliki višini. Perzijci se otresajo tujcev Perzijski parlament je sprejel novo postavo, ki veli, da se mora vsak Perzijec naučiti svoj materinski jezik brati in pisati. Tuje jezike, ki so doslej vladali v Perziji, je treba kolikor le mogoče nadomestiti s perzijskim jezikom. Napisi na trgovinah in hotelih kakor tudi reklamni napisi so bili doslej v ruskem, francoskem, angleškem, nemškem in tudi perzijskem jeziku. Nova postava pa prepoveduje na javnih napisih vse druge jezike ter dovoljuje samo perzijski jezik. Tudi vizitke smejo biti natisnjene le v perzijskem jeziku. Nova postava gre pa še mnogo dalje. Veleva namreč, da morajo vse upravne oblasti, vse banke in trgovska podjetja voditi knjigovodstvo le v perzijskem jeziku ter morajo v tem jeziku biti tudi vsi trgovski računi. Tisti uradniki in nameščenci, ki bi tega dela ne zmogli v perzijskem jeziku, morajo biti brezpogojno takoj odpuščeni. Zaradi te postave je prizadetih na tisoče ljudi. Šoferji, zidarji, kuharji, trgovci in drugi kar vro v takozvane večerne šole, kjer se uče perzijskega jezika. V kratkem času so odprli nad 2000 takih večernih šol, v katerih se uče ljudje tega jezika za plačilo ali pa tudi brezplačno. Tak je bil naval na te šole. kjer se ljudje uče pisati in brati v perzijskem jeziku, da število teh šol raste kakor gobe po dežju. Celo na javnih cestah dele brez- plačen pouk v tem jeziku. Na cestnih tablah so na velikanskih polah papirja napisane lekcije ali vaje za posamezne dni, velike gruče ljudi se torej vsako uro dneva ustavljajo na ulicah ob teh tablah ter se tam skupaj uče brati, kar je gori napisano. Seveda imajo pa Perzijci sami s svojim jezikom velike težave, ker jim manjka besed, s katerimi bi mogli pravilno označevati posamezne pojme ali predmete iz modernega življenja. Zato so ustanovili posebno družbo, ki se ukvarja s tem, da Perzijcem dobavlja nove perzijske besede. V tej družbi učenih Perzijcev sta tudi dva perzijska bivša ministrska predsednika. Tako družbo bi morali ustanoviti tudi za slovenske športnike, ki kmalu ne bodo znali besedice slovensko, če pojde tako naprej. OMLn Morda še ne vemo. da živi v Japanu, deželi vzhajajočega sonca, v katero so danes uprte oči vsega sveta, tudi nekaj Slovencev-misijonarjev oziroma misijonark. V Osaki in Fukuoki (južna Japonska) misijonarita usmiljenki s. Cirenija Jug in s. Jožefa Zupančič, v velikem tokijskem pristanišču Vokohami frančiškauka s. Marija Maknisa, v Tokiu samem pa salezijanski bogoslovec Antolin Avguštin. Ta nam o japonskih katoliških misijonih pripoveduje sledeče zanimivosti: Japonska brez Formoze in Koreje šteje nad 65 milijonov ljudi, katoličanov ima nekaj nad 150 tisoč, misijonarjev pa približno 350. Na enega misijonarja pride okrog 185 tisoč poganov. Toda to še ni najhujše. Japonci so zelo težko dostopni za misijonarje, ki so iz večine tujci. V zadnjih desetletjih so Japonci v kulturnem oziru zelo napredovali in nič manj glede politične moči. Tega se zelo dobro zavedajo; ker so pa še po svoji naravi zelo samozavestni, zato gledajo mnogi na misijonarja le kot na tujca, ki jim ne prinaša nič dobrega, ampak jih hoče samo izkoriščati. Ti in še razni drugi predsodki zelo slabijo in celo uničujejo mi-sijonarjevo delovanje. Velika ovira za širjenje vere na Japonskem so tudi razne japonske navade in običaji, oboževanje prednikov, cesarja in mnoge poganske ter protestantske sekte. Proti vsem tem oviram se pa misijonarji uspešno bojujejo s pridobitvijo mladine in z ustanavljanjem dobrodelnih ustanov. Kdor skrbi in se trudi za njihove otroke, bolnike, zapuščene sirote, ta tudi v očeh poganov velja za dobrega in poštenega človeka, čeprav je tujec. Otroci vsak dan prihajajo k nam, kjer se na dvorišču igrajo in zabavajo. Po igri jih povabimo v veliko dvorano, jih porazdelimo v razne oddelke, kjer poslušajo kak lep zgled, zgodbo iz sv. pisma in katekizem. Tako jim vsaj posredno oznanjamo nebeško kraljestvo, ker je na neposreden način skoraj nemogoče. Ti otroci počasi spoznajo katoliško vero in si izbrišejo iz srca razne predsodke o katoličanstvu. Ko bodo dorasli, bo seme, vsejano v mlada srca, v mnogih vzklilo, marsikdo se bo znova približal misijonarju in prosil za sv. krst. Po otrocih se pride tudi do staršev; kajti kar otrok sliši v misijonu, zelo rad pripoveduje tudi doma. Na Japonskem so skoraj še vsi misijonarji začeli oznanjevati božje kraljestvo prav najmanjšim: otrokom. Novi rod bo prinesel novo lepšo bodočnost. Naj Vam popišem še izreden dogodek iz našega misijona v Beppu. Beppu šteje okrog 50 tisoč prebivalcev in leži ob morski obali, ima polno toplih vrelcev in zelo ugodno podnebje. To je mesto zabave in veselja, kamor prihaja veliko tujcev. Katoličanov šteje 136 Pred štirimi leti je bilo tu pravo preganjanje katoliških misijonarjev, ki se niti niso smeli prikazati na ulici. Vendar, preganjanje je ponehalo in misijonarji so začeli žeti prve sadove svojega dela. V tem mestu se je zbralo nekoliko katoliških bolniških strežnic, ki so se pridružile neki slavni katoliški zdravnici za jetične. Ta zdravnica in bolniške strežnice žive pod vodstvom neke učiteljice pravo rodovniško skupno življenje. Ker je zdravnica precej bogata, so ustanovile bolnišnico za jetične. Njihov namen pa ni samo ta, da bi bolnikom lajšale telesno gorje, ampak posebno ta, da bi rešile njihove duše. Bolnišnica je krasno napredovala, a po dveh mesecih delovanja je zlobna roka podtaknila ogenj in v eni noči je vse zgorelo. Sreča je bila, da so mogli rešiti vse bolnike in da je bila bolnišnica zavarovana. Toda sestre se niso ustrašile te preizkušnje, čeprav so jih pogani zasmehovali in se jim rogali, češ: »Kaj vam pomaga vaša vera, vaš Bog itd.« Najele so nekaj stanovanj in v njih namestile Neki možak Hookaday po imenu, iz mesta Wilmington v severnoameriški državi Delavvare je protestiral zoper vojsko tako, da je na udeležence spominske parade na svetovno vojsko stresel vrečo kurjega perja. Nazadnje so ga pograbile policijske pesti ter ga tirale v zapor. Miši znalo najti pot domov Čudno se človeku zdi, ko bere, da razne živali znajo čudovito najti pot tja, kjer so živele prej, preden so iz tega ali drugega vzroka bile od tam odstranjene. Beremo o ptičih, ki znajo vsako pomlad najti pot v kraje, kjer so gnezdili prejšnje leto ter se drže celo istih vasi in hiš. Enako je s psi in mačkami, kadar jih kdo odvede kam drugam. Tudi ti se radi vračajo nazaj, čeprav so bili odvedeni desetine kilometrov daleč. Še bolj pa je čudno, da so pred kratkim isto opazovali pri miših. Profesor dr. Bastian Schmid poroča v strokovnem glasilu »VVissenschaft und Technik« v Frankfurtu ob Maini, da je opazoval miši, s katerimi je napravil več poskusov. Za poskuse je uporabil gozdne miši. Dve miški je pustil, da sta v hiši prezimili. Nato so ju ujeli ter jima izrezali nekaj šopov dlake, da so jih laže spoznali. Potem pa so obe živalci odnesli ven na polje ter ju tam spustili. Nesli so jih v mišnicah, ki sta bili poviti z rutami, da živalci nista mogli videti, kam ju neso. Obe miški sta se vsakokrat vrnili v hišo, in sicer že navadno istega dne. Ker pa so bila vežna vrata v hišo zaprta, sta miški splezali po trti pod streho, kjer sta bili vajeni dobiti živeža v tamkajšnjih shrambah. Navadno sta se vrnili že med 8 in 12 ponoči ali pa vsaj zjutraj do 8. Pozneje so jih odnesli bolj daleč ven na polje, enkrat celo za 13.000 mišjih dolžin daleč. Vsakokrat sta se miški zdravi vrnili po isti poti. Ta opazovanja dokazujejo, da imajo živali poseben dar orientacije, kar so doslej opazovali le pri ptičih, psih in drugih takih živalih. Sedal je to dokazano tudi pri miših. bolnike, ki niso hoteli iti v druge bolnišnice. Prišla pa je nova nesreča. Sestre so dale kopati vodnjak, ki bi moral biti globok 40 metrov. Delavci so že izkopali 34 metrov globoko, ko se je nenadoma vodnjak zrušil in delavec, ki je delal v vodnjaku, je ostal živ pokopan. Nad njim je bila 23 metrov debela plast zemlje. Delavci, ki so bili zunaj, so začeli kričati, prihiteli so ljudje, sestre in tudi žena pokopanega delavca. Začelo se je vpitje, jokanje, jadikovanje. Spet so se začeli rogati katoliškemu Bogu, ga zasmehovati in preklinjati: »Prej je pogorela bolnišnica, sedaj je ubilo delavca; tako pomaga katoliški Bog, tako se maščujejo naši bogovi.. .< Tako so vse vprek govorili. A sestre se nisc ustrašile. »Kopajte, delavec živi, Bog ga bo rešil,« so govorile. Nekateri so se smejali tem besedam, drugi pa so ugovarjali: »Kdo bo ostal živ, ko je padla nanj 23 metrov debela plast zemlje? Vsak trud je zaman!« Vendar so delavci zaradi lepe nagrade začeli znova kopati. Tri dni so delali noč in dan in tedaj so slišali iz globine glas: »Pomagajte, dajte mi vode, jesti!« Poteklo je še par trenutkov in delavec je bil rešen. Nekolike centimetrov nad njegovo glavo sta dva velikanska kamna v obliki strehe napravila strop, ki ni pustil, da bi zemlja pokopala delavca. Ta dva kamna sta se zrušila z drugo zemljo, a kako sta se ustavila prav nad delavčevo glavo, je težko razložiti. Pokazala se je božja pomoč, in vera sester je zmagala. Ko so delavca potegnili živega iz vodnjaka, ni bilo več zasmehovanja, ampak vsi so začeli hvaliti sestre in katoliškega »vsemogočnega Boga«. Glas o tem dogodku se je razširil po vsem mestu. Vsi so hoteli videti vodnjak iu delavca, a širil se je tudi sloves o sestrah, o katoliški veri in o Bogu, ki je »prvi med bogovi, najmočnejši, najusmilje-nejši in najboljši«. Ta dogodek je mnoge napotil v katoliški misijon in začeli so skupaj z rešenim delavcem obiskovati pouk krščanskega nauka. Misijonarji pričakujejc mnogo izpreobrnitev v mestu Beppu, saj že od meseca junija tega leta podelijo vsak mesec vsaj 10 krstov. Sedaj se je pa dogodil še ta primer, ki bo zelo pomagal pri reševanju duš. V živalskem vrtu v Chicagu imajo tudi kačo pitona. Ta pa včasih ne mara žreti, zato jo morajo s silo krmiti. Nekaj krepkih možakov prime kačo, da ne more uiti in sekati z zobmi, drugi pa v nastavljeno cev vtaknejo kunčjega in kurjega mesa ter po cevki porinejo kači v žrelo. ,Podzemsha vera4 v Rusiji Vojvoda Guise, ki hoče zasesti francoski prestol kot novi francoski kralj. Sedaj živi v pregnanstvu v Belgiji, medtem ko na Francosko ne sme. Pač pa iz tujine razširja po Franciji oklice, naj Francija postane zopet monarhija, da bo potem v njej manj zmešnjav. Baje je s tem v zvezi tudi odkrita zarota, ko je francoska policija našla polno skritega orožja. Pod naslovom »Podzemska vera« poroča moskovska »Pravda«: »Malo pred volitvami se je v vasi Novo Bojdanovsak ustanovilo nekaj verskih društev. Člani teh organizacij so hodili od hiše do hiše- ter agitirali za vero. Shajali pa so se v hiši nekega časnikarja, ki je bil znan zaradi svojega verskega delovanja. Mnogo pa je bil ta mož presenečen, da je nekega dne videl namesto svojih navadnih vernikov stopiti v hišo policijo, katera ga je zaradi njegovih protirevolucionarnih spletk prijela in vtaknila v zapor.. .< Kje bodo olimpijske igre f. 1940? Zaradi vojne med Japonsko in Kitajsko, ki Se ni zanjo upanja na skorajšnji konec, vlada med športnimi krogi sveta še vedno nejasnost, ali bodo prihodnje olimpijske igre v Tokiu ali ne. Japonska zatrjuje na eni strani, da se igre vršijo pod vsakim pogojem na njihovih tleh in da se dela zanje nadaljujejo nemoteno, na drugi strani se pa oglašajo v vedno večji meri športni narodi, ki poudarjajo, da so sovražnosti, odnosno vojno stanje dežele, ki naj bo prirediteljica, v popolnem nasprotju z olimpijsko idejo. Tudi naš olimpijski odbor je sklenil predlagati mednarodnemu olimpijskemu odboru, da naj se vrše prihodnje olimpijske igre na Finskem in ne na Japonskem. Naj odloči mednarodni olimpijski odbor — ki je zaradi situacije na Daljnem vzhodu postavljen pred težko nalogo — kakorkoli, vendar s tem zadeva še vedno ne bo popolnoma rešena; kajti sovražnosti in vojne se bodo tudi v bodoče ponavljale. Zato se oglašajo nekateri narodi, ki se bavijo z vprašanjem, če je bil posrečen svoječasni sklep, da se prirejajo olimpijske igre vedno v drugi državi. Pravega argumenta za ta sklep ne morejo najti. Stara Grčija pri tem ni mogla služiti za podlago, ker so se tamkaj vedno borili na istih tekmovalnih prostorih. Biti so morali drugi vzroki, morda taktičnega značaja, ki so privedli do današnjega načina prirejanja olimpiad. Vprašanje nastane, če bodo ti vzroki dandaues še držali in če ne bi morda kazalo revidirati tozadevni sklep zaradi negotovosti »olimpijsko situacije«. Če je padla v stari Grčiji olimpiada v čas vojne, so sklenili premirje. To bi bilo danes nekaj nemogočega (dokaz svetovna vojna, ko so olimpijske igre, ki bi se morale vršiti leta 1916, odpadle). Zato se potegujejo za oue države, kjer se je konsolidiral mir bodisi zaradi dolgega razvoja ali pa zaradi srečne svetovne politike in pri katerih je upati, da bodo ta mir še dolgo ohranile. Eni izmed teh držav naj bi se po mnenju gotovih krogov poverila naloga stalne prirediteljice olimpijskih iger. Bolje bi bilo — tako namreč pravijo — olimpijsko idejo miru osredotočiti na eni točki, odkoder naj bi sijala na vse strani sveta, kakor pa, da jo vlačijo po vsej zemeljski obli in jo vsake štiri leta izpostavljajo lokalno-patriotie-nim interesom posameznih držav. Olimpiada je poslanica svetovnega miru potom športa, potom združevanja narodov, ki v plemeniti borbi tekmujejo med seboj. Kadar se določuje prireditelj, je treba ta posebni značaj olimpijskih iger brezpogojno upoštevati. Samo narod miru, samo športni narod more postati čuvar olimpijske ideje. Pri tem se imenujeta dve državi, ki bi po vsem tem prišli v poštev kot stalni prirediteljici modernih olimpiad; Švedska in Finska. Smučarji, naša Planica vas vabi V Ratečah-Planici, v nov. 1937. Naš geograf dr. V. Bohinec imenuje v svojem, leta 1933 v »Slovencu« objavljenem članku »Pojdem v Rateče in Planico«, v našo romantično dolino, eno izmed najlepših dolin naših Alp, ki nas ne preseneča e svojo razsežnostjo, temveč s krasoto gorskega venca, ki jo obdaja. Ta venec pa tvorijo: Na_ vzhodni strani — grede v Planico — te najprej kakor šolarček sramežljivo pozdravi gozdnati Vitranec (1631 m), ki se pa s svojim dolgim grebenom hitro obrne proti Kranjski gori; samozavestno te pozdravi nato vse premaJo obiskani Cipernik (1749 m) s svojim značilnim, malo postrani nagn jenim vrhom; tovariša sta mu po redu prvi z redkimi stoletnimi macesni zaraščeni Lesenjak in nato drugi goli Suhi vrh (1645 m); izza Suhega vrha ti naenkrat ponosno stopi naprej ostra Slemenova špica (19t! m), za njo pa skrita stoji Mojstrovka (2332 m) s svojimi lepimi dolomitnimi sloji, kakor bi hotela reči: »Pozdravljala sem te prej čez Lesenjak in Suhi vrh. pa se zdaj malo umaknem, ker mi nisi od zdravi j al, ko si bil zaverovan v razorane stene mojih podložnikov; pa te pozdravim zopet, ko prideš v dno Planice!«; od Mojstrovke proti kon-ru doline pa je kakor zavesa od vrrta do tal mogočna navpična stena Travnika (2379 m) in Šita (2310 m). Na zahodni strani — v Planico grede — se tf'najprej pokloni pohlevni in z gostim drevjem rafasli, a na svoje skakalnice v podnožju ponosni Podršak (1075 m); izza njega ti zvedavo pomika gozdnati Macesnovec (15t2 m), kateremu Jftfepodari ostra in pola Mala Ponca (1901 m); nad vsemi temi pritlikavci pa čuva kot kraljica nad palčki mogočna Visoka Ponca (2272 m), ki jo je Kovačev triletni sinček, capljajoč v Planico k maši. opisal svoji stari teti s kratkimi besedami: »O, kaka velika in debela skala!« od Visoke Ponce dailje proti koncu doline pa se vrste, kot bi se držale za roke, sestrice in sestre Srednja Ponca (2221 m), Zadnja Ponca (2234 m), Strugova špica (2265 m), Vevnica (2351 m), V Koncu špica (2380 m) in Kotova špica (2166 m). V kotn doline pa kraljuje v veličastni osamljenosti 2643 m visoka piramida Jalovca, fanta oid fare med Julijskimi vrhovi, kakor je Jalovec z zanosom nazval E. Lovšin v svojem pomembnem spisu »Pot na Jalovec in še kaj«, priobče-nem v letošnji novembrski številki »Planinskega vestnika«. Ta fant od fare med Julijskimi vrhovi, ki ga loči od Sita prehod čez Ozebnik in Vrata, od Kotove špice pa prehod čez Veliki Kot (2124 m), se je malce pomaknil v kot naše Planice, da more v svojem ponosu obenem varovati tndi prelepi slovenski dolini Trento in Koritnico tamkaj za mejo. V dnu Planice med silnimi stenami Slemena, Mojstrovke, Travnika, Sita in odmaknjenega Ja- lovca, med silnimi stenami Kotove špice, v Koncu špice, Mevnice, Strugove špice in Zadnje Ponce se razprostira kakor zelenica v puščavi lepa zelena trata, Zelje imenovana, ki pa prehaja proti stenam na zahodu v polagoma se dvigajoč in z nizkim drevjem zarastel svet, Uušje ali Mali kot nazvan. Na tej božji, kot žamet mehki tratici stoji lična in mična Marijina cerkvica, za njo ali malo v stran na desno izrazito gorenjska koča r Planici ali Tamar (1108 m) in v ozadju na desno čuvajnica graničarjev. Tamar, ki je v oskrbi rateško-planiške podružnice Slovenskega planinskega društva, je popolnoma na novo preurejen, a ni še razširjen; na novo je sezidana tudi graničanska čuvajnica, ki je obdana z lepo ograjo. Izpod Zadnje Ponce v višini 1203 m pa buči na dan gorenjsko-dolinska mlada Sava, ki ee z mogočnim 6lapovjem, Nadiža imenovanim, meče v dolino, kjer ee hitro umiri im zopet zarije v zemljo, da pride tako rekoč ob vhodu v Planico, v Zelencih na podkorenskem svetu, zopet na dan kot Sava-Dolinka. V ti nerazsežni, a prikupljivi in mikavni dolini Planici je rateško-planiško Tujsko prometno društvo s sodelovanjem občine, podružnice Slovenskega planinskega društva in Športnega kluba ter s podporo banske uprave in Športnega kluba Ilirije uredilo tri smuška pota in z njimi zvezalo smuška torišča v okolici Rateč in smuško torišče na Slatnak pri Domu Ilirije na podnožju Cipernika z onimi v dolini Planice: na podnožju Suhega vrha in Slemena, na trati pri Tamarju in v Malem kotu — Veliki kot in prehod iz Planice čez Sleme in od-ondod pod Mojstrovko na Vršič je mesto samo za izvežbane smučarje. Z izsekom je razširjena občinska pot ki vodi iz Radeč v Planico na levi strani doline pod Ci-pernikom, Lesenjakom, Suhim vrhom in Slemenom mimo Stare krede, čez Na ilu in čez Globoki Zeljec do Tamarja. To smuško pot, ki je lep in zabaven smuški izprehod za vsakega smučarja in smučarko, pa tudi za začetnika ali začetnico, bi mogli imenovati smnško pot mimo Stare krede. Od omenjene občinske poti se odcepi nad Križnikovo Statno na podnožju Cipernika druga občinska pot, ki pelje na desni strani doline na podnožju Ponc mimo Zeljca, čez Okrogli Zeljec in mimo Nove krede do Tamarja. Tudi ta občinska pot je z izsekom prirejena za smuško pot, po kateri more voziti vsak smučar ali vsaka smučarka. To smučarsko pot bi mogli nazvati za smučarsko pot mimo Novo krede. Tretja smuška pot pa je popolnoma nanovo narejena in drži od Doma Ilirije po podnožjih Cipernika, Lesenjaka, Suhega vrha in Slerrier.H do Tamarja. To smuško pot, ki je pa namenjena za dobre smučarje, bi mogli krstiti za smuško pot pod Suhim vrhom. Prva in tretja smuška pot pa sta vrh prvega klanca na poti v Planico — nad Kajuižkovo Slatuo — medsebojno vezane s kratkim izsekom. Od Do ma Ilirije se more tedaj smučati do Tamarja ali po poti mimo Stare krede ali pa po poti pod Suhim vrhom, kar velja — razume se — tudi v obratni smeri. Pri Tamarju v Planici se vsa tri smuška pota združijo. Od Tamarja na smuško torišče na področju Jalovca vodita dve smuški poti. Ena pot gre po Rusju ali Malem kotu mimo graničarske čuvajnice, druga pa mimo Črne vode, ki pride s Slemena, in pod stenami Travnika. Na področju Jalovca se poti snideta. Prva pot je z izsekom razširjena, druga pa na novo narejena. Kakor je dolina Planica za sedaj oskrbljena s smuškimi poti ali s starimi, toda razširjenimi, ali z novimi, tako je poskrbljeno tudi za ugoden izhod s smuškega torišča na Slatnah pri Domu Ilirije. S tega smučališča je za sedaj narejena samo ugodna smuška pot do občinskega pota v Planico oziroma na smučališča ob tej poti. Toda misliti bo treba na ugodnejšo smuško pot, kakor je sedanja, tudi proti Podkoienu in Kranjski gori, ali to je bilo za letošnje leto nemogoče. Ravno tako je bilo nemogoče že letos urediti smuška pota v Karavankah, da bi se smučarjem in smučarkam olajšal dostop na smučališča na Peči, Planini in Pete-linjeku. kjer imartio oskrbovano svojo planinsko kočo in odkoder more tudi zimski gornik na smučkah uživati nepozaben razgled na koroško stran, Ziljsko dolino in na Dobrač, na Osojsko, Baško in Vrbsko jezero, na Beljak in Celovec — ob lepem vremenu pa še dalje na tirolske, salz-burške in štajerske gore — in na jugu na julijske velikane od Špika nad Policama čez Mangrt in Jalovec tja do Škrlatice. Smučarji in smučarke, naga Planica vas vabi! Snega ima dovolj, da se boste kakor na valovih zapeljali na smučkah po dolini Planici tja do Tamarja, kjer se boste mogli odpočiti in okrepčati, nato pa okrepčani zasmučati v okolici Tamarja ali pa pred Tamarjem zamakniti se v iskreni mir, ki ga pričarajo Sleme, Mojstrovka, Travnik in Šito s svojimi mogočnimi navpičnimi stenami, Jalovec — fant od fare — pa s svojimi gladkimi, kakor obsekanimi stenami, a vse njegove sosede, Špice, Vevnica in Ponce s svojimi silnimi skladi in prepadi. Vztrajnejši smučarji in vztrajne.jšp smučarke pa se zasmučajo po Malem kotu do Jalovca, dn ne bo vedno tako sam in »bolj čaščen in cenjen od tujcev, kakor od domačinov«, kar nam po pravici očita E. Lovšin. Ko se boste nasmučali v Planici ali prisluhnili nebeškemu miru tli v naglici obiskali Jalovec vsaj od zdolaj, pa se boste zasmučali po eni ali drugi poti proti Ratečam, mogoče še na malo okrepčilo, preden vas železna cesta povede v domači kraj, toda gotovo vsak iskreno želeč s pesnikom Silvinom Sardenkom, da zopet »Pojdem s prvim dnem v Planico — po kraljico, po resnico: rad obraz bi videl njen.« V svesti si. da resnica tako rada zakriva svoj obraz, a božja narava in njen odraz sta večno lena, si sleherni z istim pesnikom zaželi, da v Planici: »izmed silnih skal in skladov, iznad padcev in prepadov vsaj odmev bo čul — iskren!« Smučarji in smučarke, v naši Planici in v naši vasici iskreno pozdravljeni! I. D. Po športnem sveta Lepi uspehi v lahki atleti pri avstrijski katoliški telovadni zvezi. Avstrijska katoliška telovadna zveza ne goji samo telovadbe, v kateri stoji — mimogrede povedano — na odlični stopnji, ampak tudi druge športe, kakor igre, smučanje, plavanje, lahko atletiko itd. Tudi v športnih panogah dosega visoko stopnjo in zato si oglejmo njihove letošnje uspehe v lahki atletiki. 100 m 11 sek. 200 m 23 sek., 100 ni 51.6 sek, 800 m 2:02.2, 1500 m 1:10.4. 3000 m 8:46.8. 5000 m 15:20. 10.000 m 33:14.2, maraton 2:50:15. 110 m zapreke 16.6 sek., 400 m zapreke 1:01.6, 4 krat '00m 44.8, 4 krat 400 m 3:39.7, 3 krat lOOOm 8:26.6, 4 krat 1500 m 19:03.5. 10 krat 100 m 1:56.7, olimpijska štafeta 3:53.6, švedska štafeta 2:08, skok v višino 1.8 m. skok v daljavo 6.93 m, skok s palico v višino 4.01 m, krogla 14.56 m, disk 46.79 m. kopje 02.82 m, kladivo 40.67 m, desetoboj 5355 točk. — Ženske pa so dosegle te-le mere: 100 m 12.9 sek., skok v daljavo 5.07 m, skok v višino 1.5 m. krogla 11.15 m, kopje 37.88 m, disk 38.28 m. Nemški lahkoatleli se bodo borili v juliju prihodnjega letn kar na šestih krajih naenkrat. — V dneh 9. in 10. julija se bodo namreč njihovi reprezentativen pomerili v meddržavnem srečanju r. Avstrijo. Belgiio, Dansko, Holandsko, Polisko in Češkoslovaško. Tekmovanje s Poljsko in Dansko bo v Nemčiji, vsf ostale tekme pa bodo zunaj. Lotion Silvikrin ne polepšava saino las, temveč tudi hrani in krepi tkivo za rast las in lasne korenine. Uporabljajte ga za vsakodnevno nego las ker ohrani zdravo lasišče, prepreči izpadanje las, pospešuie rast las in odpravlja prhut. Lotion Silvikrin je edina voda za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Nco-Silvikrin. Steklenica Din 27-— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. naravna hrana za lase poživlja rast las Y-4r«-n Zveza slo venskih lahkoatletskih klubov (službe-no). Sklicujem važno sejo celokupnega odbora v nedeljo, aR. t. m. oh 9.:WI dopoldne v sobo bolela .Motro l>ol'. Milili?. Vabljeni vsi pg. zunanji odborniki, za odbornike iz Ljubljane udeležba obvezna. Predsednik. Centralni odbor JSK Prlmorja, Sklicujem vn/.no sejo centralnega odbora v ponedeljek ob n.,to v posebni sobi restavracijo Slnmič. — Tajnik. SK Mladika. Drevi ob 19 bo važen sestanek vseli igralcev |. moštva zaradi gostovanja v T rž i rtu. STK Moste. Drevi ob Ul seja odbora nog. sekcije. Naprošamo vse odbornike, da se seje zanesljivo ude ležo. Julija Pajman: Ob konca pariške razstave Ustavimo se najprej v nekaterih francoskih paviljonih! Posebno zanimiva je razstava: des Aristes dčcorateure«, ki dela največjo čast francoskemu okusu: nobene neskladnosti, nobene posebnosti, oprema preudarno estetska, vse je podano na prav razkošen način. Prav času primeren je socialni paviljon. Velika dvorana z velikanskimi glavami, ki predstavljajo glavne junake delavskega gibanja, je okrašena s freskami, ki pač niso brez zaslug: »Delo v starem veku, Graditelji katedral, Delo v današnjih dneh itd.« Modeli predstavljajo razne poklice, v vitrinah pa jc razna literatura proletarskega gibanja. Poslikane plošče spominjajo na revolucionarne dni francoske zgodovine. — Zanimiva je prekooceanskn Francija. Prva nas pozdravi ob vhodu drevoreda Korzika, ki je čisto na pravem mestu v prekooceanski Franciji. Tunis, njemu nasproti Maroko, Alžir. Kamenin, okroglo poslopje. Vse bolj barbarska je zunanjost Zapadne Afrike, Madagaskar nam predstavlja stanovanje bogatega Malgaša, kjer najdemo lepo pohištvo in zanimive vzorce del žlahtnih kamnov. Posebnost je zlasti otroška soba. Guayana jc neke vrste steklena kletka, llartinique predstavlja tip moderne arhitekture. ki pa je prilagoden lokalnemu podnebju. Tu najdemo vzorce tkanin in čipkarskih izdelkov. Francoska Indija je bolj zgodovinski spomin. Je to neke vrste indijski tempelj. Indokitajska je le majhno mestece. Vse kolonialno središče tvori prav lepo skupnost, polno življenja in barv. Francoske province nudijo obiskovalcu, ki »e potrudi na gornje galerije lotnrinškega paviljona, prav lep pogled. Na častnem mestu sc dviga I lle de France. Jc to veličastna zgradba, s celo zbirko knjig in revij, ki so posvečene le 1'lle de France »Salle de ia pressc et de ia pnnsec«. Lyon tvori paviljon, nad katerim se dviga 34 m visok štirioglat stolp. Takoj pri vhodu so 3 delovne sobe: za arheologa, zbiratelja in tovarnarja svile. Lyon združuje'neko ravnovesje med industrijskim slovesom in humanistično tradicijo. In ni ga, mislim, paviljona, kjer bi ritem duhovnega in delavnega življenja kakega naroda laže opazili. Champagne s svojimi vini, Alzacija s svojo arhitekturo, svojimi rudniki. Lotarinška s svojimi čipkami, glinastimi izdelki, zlasti pa še e svojo veliko hčerko Ivano d'Arc, Burgundija, Franchc Comte, alpske province nas pozdravljajo. Auvergne, Bourbonnais na Velay tvorijo skupino zase, vendar pa se nam vsaka izmed njih predstavi s svojo značilno zunanjostjo. Bretonska predstavlja zaeno nekaj divnega in nekaj vernega. Normandia nam kaže svoje lesene izdelke. Pa tudi Pireneji in Langnetloc so se potrudili, da nam delajo vtis svojega podnebja. Ne manjkajo pa tudi dežele Baskov, Bčarn. Bigorre _ Oglejmo si balkanske dežele! Romunski paviljon: Takoj ob vhodu objame obiskovalca nežna svetloba, katero rnzpršujejo prosojne stene in stebri iz alabnstra, katerih svetloba poživlja ves okras in kjer steklo in bron soglašata. Pritličje je posvečeno romunski produkciji. V podzemlju pa najdemo razkošno sliko lova in ribolova. V gornjih oddelkih se doigrava šolnr-sko in dijaško življenje. Notranjosti kmetiških bivališč pa spominjajo nn patriarhalne običaje vasi. Zlasti umetnost najdemo v tem paviljonu v vseli oblikah. O jugoslovanskem paviljonu je »Slovenec« že obširno poročal. Pred grškim paviljonom nas pozdravi Zevs, delo najvišje lepote, vse iz brona. Cela vrsta majhnih salonov pn nam predstavlja duševna in industrijska dela Grčije. Keramika, vezenine, tkanine, vse priča o nadaljevanju eminentne tradicije helenskegn naroda Bolgarski paviljon je prav ganljive skromnosti: preprosta hiša z neznatnimi stebrički Glavna dvorana je okrašena z lepimi freskami slikarja IJziinova in kinom Tuneva. ki predstavlja življenje bolgarskega kmeta Madžarski paviljon je zelo slikovit. Pred njim stoji sv. Štefan, nn stenah pa beremo ju- Vlolnar nam prikazuje od strele zadeto drevo, od čigar debla se je odstranil križ. na tem križu pa je ozeleuel list štiri žene, črno oblečene, jokajo na podrtem vrhu. To so bržčas alegorije ozemlja krone sv. Štefana, katerega so si razdelili štirje sosedi Madžarske. Lepa okna, ki nosijo ime gospe Sztchlo Arkay, končujejo dvorano. Med Romunijo in Madžarsko leži izraelski paviljon v Palestini, da obiskovalca tem bolj preseneti. Ves paviljon diha boj človeka z prostostjo grude, ki predstavlja palestinsko življenje. »Ko bo plug v rokah jugovskega kmeta, takrat se bo rešilo judovsko vprašanje,« nam oznanja napis na sieui. Neko nadnaravno ganjenje pa nas prevzame, če obiščemo vatikanski paviljon. Ozračje razstave, pa najsi je umetniško-tehnično, se pač ne prilagodi ziahka kaki apologetični manifestaciji. Arhitekt vatikanskega paviljonu pa se je v to popolnoma uživcl. Že razsvetl java je vsa prežeta duhovnosti, kateri noben obiskovalec ne more uiti. Dvoje skb>pljenih vrat dovoljuje v krstno kapelo predsobo krščanskega življenja Na obokih predstavljajo krasne freske lepo sliko ustvarjanja. Krstni kamen nosi dneve krsta glavnih evropskih narodov. Nato gredo mimo nas razne dobe življenja: otroška doba in mladost s slikami, ki nam kažejo ves razvoj katoliških ustanov: zakon s svetiščem ljubezni, nad katerim se dviga križ, delo, starost z raznimi krščanskimi podpornimi organizacijami. Skupnost jo podana zelo živo: slike in fotografije govore duhovom, katerih številke ne ganejo. Vidimo tudi samostanske sobane. Posebnn kartn označuje, kako in kje so po širnem svetu razpršeni razni redovi. Temu sledijo vrste celic, knterih vsaka je opremljena svojevrstno. In spo-dnj kripta, spominjajoč na vojskujočo se cerkev na zemlji Svetišče pa. ki zavzema središče paviljona. je raz«vetl jendeželski zbori. Ker je naklada majhna in cena nizka (partitura, gla sov ni) po din 4. bodo vsi zbori gotovo z veseljem segali jx> njej. Naroča 6e pri oo. frančiškanih v Ljubljani. Pri večjem odjemu popust. Slatina - Radenci Med tukajšnjim prebivalstvom vlada precejšnje razburjenje zaradi velikih doklad, ki jih davkarija terja poleg rednega duvka. Slišijo se vse mogoče govorice in iščejo se vzroki tam, kjer jili ni. Resnica pa je sledeča: Dokler so trajala pogajanja med občino in upravo zdravilišča zaradi načina odplačevanja dolga za šolo. banska uprava ni mogla potrditi občinskega proračuna za leto 1957-1958. Davčna uprava pa tudi ni mogla čakati s predpisom davkov na potrditev proračuna, ampak je izvršila začasen predpis ne po prejšnjih 92% občinskih dokladah, ampak jih je zvišala za 15% na 107%. Pa zaradi tega poviška doklad razlika v davkih še ne bi bila tako občutna, čeprav povišek v ničemer ni utemeljen. Nastala pa je pri davčni upravi še druga napaka. Občinske in banovinsko doklade, skupaj 200%, so se predpisale od celokupnega državega davka z vknjiženim dopolnilnim davkom, dočim bi se morale prepisati samo od osnovnega davka. Razlika je vidna v sledečem primeru: od 4000 din katastralnega donosa znaša 10% davek 400 din, 5% dopolnilni davek 120 din, celokupni državni davek 520 din. Doklade 200% se računajo samo od osnovnega davka 400 din in znašajo 800 din. Davčna uprava pa je dosledno računala 2(#0% od celokupnega državnega davka, t. j. od 520 din, kar da 1.040 din in so se tako doklade v tem primeru predpisale za 240 din previsoko. Kakor smo informirani, je banska uprava medtem potrdila občini Slatini Radenci proračun in znašajo občinske doklade samo 88%, torej so celo za 4% nižje kakor v proračunskem letu 1956-1957. Pri vseh teh zmedah in nepravilnih začasnih predpisih ni občina prav nič kriva, nasprotno, občinske doklade so letos za 4% nižje kakor pa preteklo leto. Priporočamo, da se tisti davčni zavezanci iz občine Slatina Radenci, ki davka še niso plačali in smatrajo, da je predpis nepravilen, zglase na davčni upravi, da dobe druge položnice, onim pa, ki so davek že plačali, bo davčna uprava preveč plačani znesek vpisala v dobro za prihodnje leto. Radio Programi Radio Ljub liana i Petek, 26. novembra: 11 Šolska ura: Vremenski preroki v rastlinstvu iu živalstvu (g. prof. Rafael Ha čar) — 12 Domači napovi (plošče) -— 12.43 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Operni odlomki (plošče) — 14 Vreme .borza — 18 Ženska ura: Zena v literaturi, III. predavanje (gdč. Anica Lebar-jeva) — 18.20 Ciganski orkestri (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Lcbrn) — iS Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nae. ura: I. narodna država in vse večji napredek srednje šole (dr. M. Pe-tanjek, Zagreb) — 19.50 Zanimivosti (k. M. Javornik) — 21) Prenos koncerta Umetniškega društva iz Maribora. Sodelujejo: g. dr. Roman Klasine, Ljubljanski kvartet, Nar. žel glasb. dr. »Drava-, dirigent Albin Horvat, mešani zbor Glasbene Matice, dirigent Marjan Kozina, moški zbor društva "Jadran-, dirigent Ubald Vrabec in mešani zbor -Maribora , dirigent Janez Ev. GaSparič — 22 Cas, vreuie, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi/ Petek. 26. novembra: Bel pr ari: 20 Narodne pesmi, 20.:«1 Zagreb, 21.20 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Radijska revija — Dunaj: 20.15 Zorriilovn drama .Don Juan Tenorio., 22.20Schumaunov koncert za violino in orkester, 23.10 K 150-Ietnici rojstva fr. Gruhcja, skladatelja -Svete noči < — Budimpešta: 10.30 Opera, 22.30 Plošče, 23.1*5 Plesna glasba — Italijanske postaje: 1. skupina (421.Mi in 28.1 m).- 16 Prenos iz akademije sv Cecilije, 21 Audranova opereta i-Mas-cotte« — II. skupina (560, 369 in 26.1 m): 17.15 Plesna gl„ 21 Simfonični koncert - lil. skup. (492, 272 in 221 m): 21 Zbor in harmonika, 31.30 ISarska glasba. 22 1'lesna glasba — Praga: 19.50 Orkestralni koncert, 20.10 Glasbena scena. 20.55 Orkestralni koncert — fraršava: 20 Simfonični koncert — Berlin: 19.10 Priljubljene melodije, 20.15 Kvartet, 21 Operni koncert — Konigsberg: '.'II Beethovnova opera -Fidello- — Hamburg: 19.10 Opernn in operetna glasba, 21 Plesna glasba - Lipsko-Koln: 19 10 Operni koncert — Frank/urt: 19.10 Serenado in harkarole — Monako vo- 19.10 Novejši nemški skladatelji — Strasbourg: 21.30 Koncert iz Nantesa - Bukarešta: 19.35 Opera. Dražba lova Občina Šmartno pod Šmarno goro bo oddala v zakup svoje lovišče v izmeri 2838 ha. Izklicna cena znaša 5800 din. Lovišče je eno izmed najlepših v okolici Ljubljane. Bogato je predvsem na srnjadi, zajcih in jerebicah. Prometne prilike do revirja so najugodnejše. Dražba bo dne 30. novembra 1937 ob 9 dop. pri okrajnem načelstvu v Ljubljani. Agnes Giinther: 152 Dušica - Rožamarija In nešteto majhnih otročičkov 6e je prikazovalo med kamenjem. Kakšna nesreča bi se jim mogla pripetiti! Popadati bi mogli v vodo ali obtičati v Kakem prepadu in najhuje bi bilo, če bi se ptič okrenil! Usmilil 6e je dvojice teh nesrečnih stvaric ter ju dvignil v 6voje narečie, več jih m mogel vzeti k 6klical. Njegovo srce je še silno razbijalo, sicer pa je vladala smrtna tišina. slišalo se je le oddaljeno šumenje gozda. Ves medel in utrujen in vendarle srečen, da se je otresel pustih sanj. je opazoval nihajoče listne sence ob steni. Izmed teh pa 6e je hipoma jx>javila roka, fina zdravniška roka. ki je napisala besedo in še eno .. in Harro je čital: .nenadna izpre-memba'. Kar je udaril 6 toliko 6ilo 6 pestjo ob zid, da je zagrmelo in odpadel omet... Naio je vstal ter jx>begnil v svojo delavnico kjer se je oblekel. Onstran, pri njegovi soprogi, je bilo temno. Blazna misel ga je pretresla do mozga. Hotel je vsaj prisluškovati Hipoma zasveti luč na po nočni omarici. Planil je tlnonia ter na široko razprostrl pramena. Položil ji je okoli ra- . ------ r-----. u.vc.!, Ji unvil Ifl- men ta zlati plašč ter uredil zlate kodre ob njenih licih. Spravil je tudi v red blazine ter okrenil njeno glavo tako. da je bila videti predražestna. V vazi so bile velike bledolilaste cvetke. Te je vzel ter ji jih vtaknil v lase, da so se cvetke nagibale nad njen obraz. Potem ji je prav malo odpel ba-tistno 6rajčko, da so se videle nežne vratne poteze. Postavil je še lučko na nočni omarici na pravo masto, popravil svileno odejo, da se je prilegala na iztegnjeno telo ter nežno prikazovala njega obrise. Zdaj je stopil k zrcalu ter urejuje njegova stranska krila, dokler ne vidi v njem njene celotne elike »Moj Bog, pomagaj mi,« si misli Roža. »znova je bolan, zopet je hudo obolel! Ako pozovem teto Uli. ga bo poslala vstran in moral bo v temi stati in jokati.« »Ne tako bolestnih ust. Roža, pravkar je bilo neizrekljivo lepo!« Zdaici je odprla svoje oči ter ga okarala: »O Harro, kako nioreš mene in sebe toliko mučiti! In z menoj igračkati se kot s kako lutko! Saj sem ti povedala, da trpim. Ne smem niti pozvati tete Uli, da bi to videla. Ves dan sem čakala nate in nisi prišel Zdaj me pa hočeš zlorabljati za 6voje strašno igračkanje? Ko bi ti mogla pomagati, bi se gotovo ne branila ter bi to dovolila. Toda vse to ti nič ne pomaga, marveč povečuje še tvojo bolezen Delaš mi krivico! Tako bi ne smel ravnati z menoj! Jutri, ko 6e tega spomniš, ti bo brez-dvomno žal. Potegni cvetke iz las, zdaj ni čas za vence!« Harro je stal pred njo in 6e ni zganil. Rožamarija pa je pritiskala na bolestno utripajoče 6rce svoje prozorne roke. Do cvetlic ni mogla 6eči. »Tega vendar ne 6meš,« je otožno izpregovoril Harro, »ti 6i tako mila. mirna in nebeška! Morebiti 6e veseliš na svoje nebeške vrtove! In prav imaš. Nosiš lastno bol in moraš trpeti še z menoj. Kaj moreš vedeti o meni?... Ti vendar nič ne veš! — Razmišljaš o meni, kako sem te ščitil v tvoji otroški dobi. ki mi je bila 6veta. Kako 6em f>06tal pred svetom tvoj soprog in 6em kot strpljiv norec oprezal pred tvojimi durmi. Kako 6i postala moja žena in sem se jx> v6ej pravici naslajal s tvoio ljubkostjo in milobo. Nikdar se nisi skrivala pred menoj, nikoli »e nisem moral boriti s teboj. Toda o blazni strasti, ki si jo vžgala v meni. ne veš ničesar več in 6e mi hočeš prvič izviti. Kako bi 6e tega tudi zavedala? ^ Zdaj, ko 6e moram tresti zate, se šele prav zavedam, kaj mi pomenjaš in gledam te v prvi luči. In bolj ko se te hočem okleniti, tem bolj 6e mi hoče izmuzniti tvoja duša. Ves č.16 si preživljala lastno življenje. — zdaj zreš v tvoj oddaljeni cilj.. Tvoj zli duh se ti je znova prikazal — ne potrebuješ me več. Umiram poleg tebe od vročine in mraza! Grešim, s sleherno besedo grešim. Povečujem ti muke. Ne morem se te odrebi, ne morem ti sneti venca raz glavo. V svojih nebeških vrtovih boš morda nosila vence in ne boš niti tako dražestna, kot si zdaj v svojem trpljenju. In ne bom te več videl. Zavrženim je zaprt vrt, po katerem stopajo noge blaženih ...« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! če?- !zdaiate!i: Ivan Rakovec Urednik: 'vikior Cenčifi