ZASAVSKI k mr, m - Moaeja-J* A " \ O Poštnina plačana v gotovini izdaja Okrajni odbor Socialistične sveže delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje In odgovarja uredmiki odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar —■ Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski vestnik«, Trbovlje l, uprava rudnika — Telefon štev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List Izhaja vsako sredr — Letna naročnina 400 din, polletna 206 din, četrtletne 100, oasečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu nafkasneie vsak petek dopoldne in se ne vrcičmo I3ETO VBL — Štev. 6 TRBOVLJE, 8. FEBRUARJA 1955 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Danes cenimo Prešerna bolj kot kdaj koli poprej 2lv6 naj psi narčdi, ki hrepene učakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Pravkar pffteka sto šest let, odkar Je umrl nafi največji pesnik — dr. Francč Prešeren. Ne moremo si kaj, da ne bi tudi tokrat osvežili spomin na tega našega največjega duhovnega velikana, ki je s svojimi pesmi-, mi budii naše ljudstvo in mu pel, kot mu ni še nihče doslej. Težka in polna odpovedi, preganjanj in nerazumevanja je bila življenjska pot našega velikega pevca iz Vrbe. Vsa njegova dela so verno ogledalo notranje podobe tega pesnika in njegovega časa, ki se je moral sam boriti v brezmejni puščobi povprečnosti, zaostalosti in temačnosti za boljšo podobo svojega ljudstva in sebe samega. V njegovih pesmih zasledimo neomajno vero v »milše zvezde«, ki bodo zasijale nad »Kranjšno celo«. Takratni činitelji so njegove pesmi razglašali za nespodobne, za predrzne in prekucuške in kaj še vse — njega osebno pa so sramotili, podcenjevali, preganjali in nadzirali. Toda vse te žalitve in sramotenja niso omajala velikega Slovenca, da ne bi izdal svojih »Poezij«, ki pa so tiste čase večinoma obležale na policah. Ko je leta 1848 izbruhnila velika revolucija, k| je zajela vso Evropo, je naš Prešeren za hip oživel — toda kaj kmalu je razočaran spoznal, da so jo Iz- koristili nepravi ljudje. Bil je prevaran za svoje poslednje upanje v življenju. Ni čudno da ga je obup pognal celo tako daleč, da si je sklenil vzeti življenje. Rešili so ga 'e še za nekaj kratkih mesecev, kajti bil je do smrti utrujen. Dokončal je svojo križevo pot. So ga res uničili? Ne! Niso ga! Strli so njegovo telo. Toda ko so mislili, da so za večno uničili njegovega duhci, so se zmotili: iz leta v leto je jela počasi rasti njegova gigantska duhovna podoba, vse više in više. Sedemnajst let pozneje je izšla nova izdaja njegovih »Poezij«. Z njimi je bila opozorjena na Franceta Prešerna vsa naša javnost in svet. »Poezije« so si utirale pot kljub sovražnikom v sleherno našo hišo; brali so jih kmetje, brali so jih delavci in vsi naši ljudje, ki so v njegovih čudovitih stihih slutili prihod novega časa, ki je že rdel na obzorju. Izdaja Prešernovih »Poezij« n{ pomenila tista leta le neki literaren dogodek, pač pa eno izmed velikih poglavij v boju. ki ga je bil Levstik predvsem proti nazadnjaškim elementom z dr Bleiweisom na čelu. ki je odrekal Prešernu pesniško veličino ter poveličeval ob njem bornega Koseskega Tudi v poznejših let h, , v c’ob stare Jugoslavije, so mu odrekali, čeprav brezuspešno, njegovo duhovno veličino. Toda imeli smo Cankarja Zupančiča in še druge, ki so ga neustrašeno branili in neusmiljeno pobijali Do sedaj že 90 dobitkov! Radijski aparat — moško kolo — divan — cement — premog ter še preko 100 večjih in manjših dobitkov za naročnike »Zasavskega vestnika", ki bodo poravnali naročnino za vse leto do 1. maja 1955- Do sedaj smo zbrali sledeče nagrade: Radijski aparat (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), moško kolo (darilo trgovskega podjetja »Železnina«. Trbovlje). divan (darilo trg.podjetja »Potrošnja« Trbovlje), 4 nagrade Po pet vreč cementa (darilo Cementarne Trbovlje), 1 električna pečica (darilo Elektrarne Trbovlje) 1 servis za kompot (darilo Steklarne Hrastnik). I stekleni sodček (isti darovalec). 10-dnevna brezplačna oskrba v Počitniškem domu rudarjev na Bledu (darilo Republiškega odbora rudarjev Slovenije), 2 vozička premoga (darilo trboveljskega rudnika), 2 zavitka brezlesnega pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče). 20 nagrad po 500 din v gotovini (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 15 knjižnih zbirk — po 4 do 5 knjig (darilo uredništva »Zasavskega vestnika«), 10 nagrad: enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski vestnik« (darilo uprave našega lista), desetdnevno brezplačno letovanje v Počitniškem domu STT v Crlkvenfd (darilo Strojne tovarne 7 Trbovljah). 15 dobitkov: servisi za liker, stekleni brušeni pepelniki, okrasni stekleni obtežilnlki za pl«ma. zaščitni usnjeni ovitek z vloženo knjigo (darila Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini), brezplačno slikanje tn Izdelava 8 fotografij (darilo podietla Foto-Trbovl1e) desetdnevna brezplačna oskrba v Počitniškem domu trboveljskih rtidarjev na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice v Trbovljah). 1 zaboj živil za 3 ijndl za en mesec (darilo trg podietla »Izbira« v Zagorju), 1 šunka (darilo mesarskega podjetja »Rog« v Trbovljah), 1 P»r ženskih gojzerlc št 38 (darilo podjetja »čevljarstvo« v Trbovljah, 1 otroške hlače za 10-letnega fanta (darilo Modnega krojaštva Zvonko Arnšek, Trbovlje), 7 dobitkov po 2 steklenloi belega vina (darilo Trg podjetja »Preskrba«. Hrastnik), 1 kolekcija tobačnih izdelkov (darilo podjetja »Tobak«. Trbovlje). Skupno torej doslej 90 dobitkov! Pohitite z vplačilom ob letošnjem Prešernovem tednu! Opozarjamo nadalje vse bralce na pričetek novega romana, ki bo začel izhajati v našem listu najbrž sredi meseca februarja, in to j „Liuhft7en lene Izidore" Naše geslo je; V vsako zasavsko hišo Zasavski ve stnih661 -A > njegove nasprotnike. In ravno v teh bojita, od Prešernove smrti dalje, v bojita, ki so vzplameneli iz njegovega trpljenja in idej, iz trpljenja in idej našega ljudstva se je genij Franceta Prešerna združil s svojim narodom v eno, nikoli več ločljivo celoto, ki se je končno prelila v našo veliko ljudsko revolucijo. S Prešernovimi pesmimi,:. z njegovimi besedami na ustih so šle v boj naše partizanske brigade. Ob mislih na Prešerna so tvegali življenje naši nešteti mladi aktivisti in junaško padali. France Prešeren je bil v dobi največje preizkušnje slovenskega ljudstva tisto svetlo znamenje ki ga je vodilo po pravi poti. po poti ponosa, časti in junaštva. In danes? »Samo svobodno ljudstvo da lahko tisto edino priznanje našemu duhovnemu velikanu, ki mu gre. Protislovje med izpovedjo Prešernove velike umetnosti in našo resničnostjo je končnoveljavno odpravljeno,« — je dejal naš veliki pokojnik in poznavalec Prešerna, Boris Kidrič. Izpovedi Prešerna so uresničile naše ljudske množice, naše delovno ljudstvo. Danes nam je postal Francč Prešeren še bolj drag. Poglejmo v naše učil-j niče! Prisluhnimo mladim ustom j — s kakšno ljubeznijo, zavero- * 1 1 vanostjo in toplino šepeta naša mladina njegove pesmi! Pojdimo še dalje! Po naših odrih ber6 njegove pesmi z zanosom in zavestjo svobodnega človeka, ki je strgal s sebe stoletne ve-j rige suženjstva. Njegove pesmi 1 ber6 naši delovni ljudje ki se vzgajajo in izobražujejo v svojih društvih. Po našib knjižnih policah in naših domovih najdemo Prešernove »Poezije« razprave in romane o njegovem kratkem, toda dragocenem življenju. In končno Imamo še nekaj, kar dela Prešerna neumrljivega: imamo Prešernovo založbo! 2e sedem let izdaja Prešernova založba knjige, ki so namenjene širokim ljudskim množicam in ki jih prebirajo naši ljudje. To je res pra^a ljudska izdaja knjig. Namenjena je predvsem našemu preprostemu človeku, ki najde v teh knjigah neštevil-ne lepote. Toda tu se vendar moramo ustaviti! Vprašati se moramo ali je Prešernova založba do danes že Izpolnila svoje poslanstvo? Odgovor ie jasen. Je! Vsaj v glavnem. Zal pa še danes ni tako. kot sl založba želi. Res — iz leta v leto raste število naročnikov In odjemalcev knji z te založbe. Toda če pomislimo da nas Je skoro dva milijona, jc tistih nekaj deset tisoč knjig vendar premalo. Poglejmo malo samo v naš okraj! Koliko naših rudaHev je naročenih na te knjige? Nekaj sto. In to v okraju, ki velja za delavski! Kar poglejmo v zadnji koledar Prešernove družbe: med drugim bomo opazili tudi imena maloštevilnih poverjenikov, ki se v našem okraju ubadajo z Iskanem novih naročnikov. Res je. da je letošnja naklada knjig Prešernove družbe popolnoma pošla. Založba se je namreč bala tiskati več knjig, ker bi lahko ostale v skladiščih, kar bi nedvomno še bolj otež-kočalo njeno plemenito delo. Zatorej naj bo letošnji Prešernov teden povsem nekaj drugega ko* orejšnja leta. Letos naj bo ta Teden namenjen predvsem zbiranju novih naročnikov na knjige Prešernove družbe In na našim ljudskim knjižnicam. Ce pa pomislimo, da Imamo v našem okraju v naših knjižnicah približno 20.000 knjig, od katerih pa je nekaj še neprimernih, potem naa čaka pri urejanja naših knjižnic precej dela Takoj se vpišite v članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez knjižnih zbirk, kot so ostali tisoči letos! Slednjič je naša naloga, da v Prešernovem tednu poskusimo obogatiti naše knjižne police. Naj postanejo te knjižnice ob nenehni podpori organov naše ljudske oblasti prosvetni hrami ter bogat vir znanja ter plemenitenja duha našib delovnih ljudi. Poskusimo v našem okraju privabiti več bralcev v naše knjižnice! Navajajmo zlasti naše delavce da bodo češče obiskovali knjižnice. Tako bomo laže vrednotili naš današnji čas, hkrati pa se bomo s takim prizadevanjem najlepše oddolžili spominu našega velikega Prešerna. -M- Pred ustanovitvijo obravskega okraja s sedeiem v Trfeovij? h Po živahnih razpravah v dosedanjem trboveljskem in krškem okraju so prišli do sklepa, da bo bodoči obsavski ozir. zasavski okraj imel 8 komun, in sicer: TRBOVLJE — ZAGORJE — HRASTNIK — RADEČE — SEVNICA — SENOVO — KRŠKO — BREŽICE. Na zborih volivcev v obeh okrajih je prišla do izraza težnja, da se oba dosedanja močna okraja združita, saj bosta po spojitvi imela bogate možnosti za krepek na- daljnji razvoj. Sedež novega okraja bo ▼ Trbovljah. Pri dosedanjih razgovorih vodstev trboveljskega in krškega okraja o tem vprašanju so prišli do popolnega sporazuma. Politični vodstvi obeh okrajev sta se domenili in sporazumeli, da bosta v obeh okrajih dne H. t. m. seji okrajnega ljudskega odbora, na katerih bodo komisije za formiranje komun poročale o svojem dosedanjem delu. Oba okrajna ljudska odbora bosta Vabilo na selo OLO Trbovlje Na podlag- 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih sklicujem XXI. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Trbovlje ki bo v petek, 11. t. m., ob 8. uri zjutraj v okrajni dvorani. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Predlog odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb okraja Trbovlje za I. tromesečje 1955. — 2. Razdelitev presežkov dohodkov po družbenem plana okraja Trbovlje za leto 1954, — 3. Predlog odloka o ustanovitvi okrajne tržne Inšpekcije — 4. Predlog odloka o ustanovitvi okrajne finančne inšpekcije. — 5. Sprejem oziroma potrditev stanovanjske tarife. — 6. Določitev rokov za zamenjavo ozir izdajo delovnih knjižic — 7. Pritrditve k ustanovitvi obratnih ozir. poslovnih enot gospodarskih organizacij. — 8. Potrditev pravil gospodarskih organizacij. — 9. Ustanovitev Zdravstvenega doma v Zagorja. — 10 Sklepanje o na- kupih zemljišč občin. — 11. Sklepanje o vključitvi okraja Trbovlje v rajonsko elektroenergetsko inšpekcijsko službo s sedežem pri OLO Celje. — 12. Sklepanje o prenosu novozgrajenih električnih naprav za Splošno bolnico v Trbovljah na podjetje »Elektro-Trbovlje«. — 13. Izvolitev novih predsednikov in članov svetov okrajnega ljudskega odbora. — 14. Ustanovitev sklada za varstvo otrok. — 15. Personalne zadeve. — 16. Sklepanje o odškodninski za devi Vozelj—Cirar zaradi povzročene škode. Morebitne dopolnitve predla ganega dnevnega red' le sporočiti pismen do pričetka seje ozir. predlagati ustno na sej sami. Po 112. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih je dolžnost odbornika da se seje udeleži ozir. v primeru bolezni ali nujne zadržanosti pošlje predhodno pismeno opravičilo. Predsednik OLO Trbovlje: MARTIN GOSAK r Tekmovati e dopisnikov »ZASAVSKEGA VESTNIKA" pod geslom »Deset let svobodne graditve" Letos bomo praznovali desetletnico naše osvoboditve, hkrati pa tudi desetletnico svobodne graditve naše socialistične domovine. Da bi tudi naš »Zasavski vestnik« čim dostojneje počastil ta zgodovinski jubilej, razpisuje uredništvo lista tekmovanje dopisnikov »Zasavskega vestnika«. Članki poročila, dopisi in reportaže za list naj obravnavajo razvoj naših društev, organizacij, podjetij in ustanov, komunalno dejavnos* delo naših prosvetnih in športnih društev in podobno posebno pozornost pa naj naši dopisniki posvetijo vprašanju delavskega samoupravljanja, prav tako izgradnji naših komun. Iz vseh teh poročil in sestavkov naj bi bila razvidna desetletna rast in razvoj vseh področij naše družbene graditve. Seveda so dovoljeni tudi specialni čaanlški sestavki. Za enajst najboljših časniških sestavkov razpisujemo poleg običajnga honorarja še 11 nagrad v skupnem znesku 20.000 din. in sieer: 1 nagrada 5000 din 5 nagrad po 2000 din, 5 nagrad po 1000 din. Tekmovanje bo trajalo od 15. febr. do 15. maja 1955. Tekmuje lahko vsakdo — dopise pa Je poslati nu Uredništvo »Zasavskega vestnika« v Trbovljah. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« sprejela ustrezne zaključke in sklepe glede nadaljnjega dela v zvezi z ustanovitvijo bodočih občin — komun. Na obeh sejah 11. februarja bodo izvolili predstavnike za iniciativni odbor za ustanovitev bodočega okraja v Zasavju. V soboto, 12. februarja, bo nato v Trbovljah skupna seja obeh okrajnih odborov SZDL in obeh okrajnih komitejev ZKS Trbovlje in Krško. Na tej seji bodo na dnevnem redu politična vprašanja obeh okrajev, ob kateri priliki ' bodo izvolili tudi iniciativni odbor za koordinacijo vsega političnega in ostalega dela na področju bodočega okraja. Uradno poročilo o razgovorih Tito-Naser »Galeb«, 6 febr. (Tanjug) Po končanih razgovorih med predsednikom republike Titom in egiptovskim vladnim predsednikom Naserjem, ki so se pričeli v soboto ob devetih po krajevnem času na šolski ladji »Galeb«, so izdali naslednje uradno poročilo: »Predsednik Federativne ljudske republik Jugoslavije Josip Broz-Tito in predsednik vlade republike Egipta Gamal Abdel Naser sta se sešla 5. februarja 1955 na ladji jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«, ko je vozila skozi Sueški prekop Sestanek ki so se ga udeležili tudi sodelavci predsednika republike in predsednika vlade, je minil v ozračju prisrčnosti In medsebojnega razumevanja, ki sta odraz prijateljskih zvez med Egiptom in Jugoslavijo. Sestanek Je nudil priložnost za prijateljsko in vsestransko posvetovanje tako o mednarodnih problemih splošnega pomena kot o vprašanjih, ki neposredno zanimajo obe državi. Glede zvez med Egiptom in Jugoslavijo so ugotovili z zadovoljstvom. da se te zveze ugodno razvijajo. Sklenili pa so, da je treba povečati napore, da bi v prihodnje izkoristili vse možnosti za še ugodnejši razvoj teh zvez. Predsednik Gamal Abdel Naser je povabil predsednika Josipa Broza-Tita n« uradni obisk v Egipt. Le-ta je povabilo z veseljem sprejel. Obisk bo še to jesen.« Egiptovske množice s© se gnetle ob obali in vzklikale: »Dobrodošel, maršal Tito!« v arabščini, angleščini in francoščini, ko je »Galeb« spi;stil sidro in se je nanj pripeljal v posebnem velikem motornem čolnu premier Naser s svojim spremstvom Na mostišču ga Je pozdravil admiral Čemi ki ga je po odigranih državnih himnah predstavil maršalu Titu. Ko sta pozneje stopila k ograji ladje, je okrog »Galeba« kar mrgolelo ladjic in čolnov, s katerih so Egipčani navdušeno vzklikali jugos^vanskemi predsedniku in svojemu premieru. VSI RAZEN ENEGA so včlanjeni v sindikatu Obračun dela sindikalne podružnice v hrastniški steklarni Prejšnjo nedeljo je polagala obračun svojega dela tudi sindikalna podružnica steklarne v Hrastn ku Občnega zbora so se udeležili vsi vidn. predstavniki krajevne oblasti in družbenih organizac.j, nadalje predsednik Republ. odbora sindikata kemičnih delavcev Slovenije tov Franc Plazar. Iz poročila, ki ga je podal predsednik sindikalne podružnice v tovarni tov Viktor Rački, smo povzeli, da so bili nekateri odborniki organizacije delavni, ne pa vsi Tako je predsednik grajal člane odbora iz brusilnice ra zen ene tovar.šice. prav tako je grajal slabe delo grupnih poverjenikov v obratu — V sindikalni podružnic tovarne so organizirani vsi razen ene tovarišice. Pohvaliti je treba organizacijo izletov, k: so jih priredile skupine članov iz brusilnce, us'užbenci skladišča in profesionisti. medtem ko se skupine v notranjem obratu tega dela niso pravilno lotile in tudi z denarjem v določenih primerih niso dobro gospodarile. Sindikalna podružnica je posvetila precejšnjo skrb higien-sko-tehnični zaščiti. Namestitev posebnega referenta za to vprašanje je rodila pozitivne uspehe, saj se je število nezgod v tovarni, ki jih je bilo v podjetju predlansko leto 204, znižalo lani na 180. Tudi obratni zdravnik skrbi za pouk kolektiva glede varnosti pri delu Delo delavskega sveta in upravnega odbora tovarne je bilo lansko leto zadovoljivo, prav tako odnosi obeh s sindikalno podružnico, kj je skrbela, da so bili člani delovnega kolektiva o vseh važnih vprašanjih DS in UO redno obveščeni. Med letom je «o-varna znižala cene nekaterih steklarskih izde'kov Pri reševanju tega vprašanja je uspešno sodeloval« tudi sindikalna organizacija. V svojem poročilu se je predsednik nadalje dotaknil vprašanja dviga storilnosti in produkcije. Priporočljiv bi bil prehod k boljšemu plačevanju dobrih a. delkov, s čimer bi se v precejšnji meri dvignila kakovost steklenih izdelkov na splošno Seveda je sind-kalna podružnica posvečala vso skrb vprašanju vzgoje dobrega steklarskega ka dra in naraščaja. Kvalif kac jske Izpite Je lansko leto opravilo 27 steklarskih delavcev V Steklarski šoli v Rogaški Slatini se uči 30 vajencev iz hrastniške tovarne. Glede nadaljnje oblike sindikalnih organizacij se poročilo pred-sedn ka zavzema za to. naj se celotno delo v čim večji meri prenaša na krajevne sindikalne činitelje. Plenumi sindikatov naj obstajajo še v nadalje in naj ostanejo odločujoč činitelj v vseh važnih vprašanjih, nikakor pa ne posamezniki. Podružnica se je med letom zanimala tudi za delo DPD »Svoboda« im SŠD »Bratstvo« Obe društvi sta lani delali uspešno. Pomanjkljivo pa je bilo m nulo leto delo za ideološko vzgojo članov. V tem pogledu je bilo lani premalo storjeno Diskusija o vprašanjih, ki jih navaja poročilo predsednika le bila plodna. Tajnik podružnice ie navedel nekaj nepravilnosti v delu upravnega odbora in delavskega sveta, katerih se je v bodoče seveda izogibati Zavzemal se je nadalje, naj bi sindikalna podružnica poskrbela za to, da bi člani svoj letni dopust lahko preživeli v kakšnem Domu naš;h letoviških krajev Soglasno je občni zbor sprejel sklep da bi sindikalna podružnica skuono z ostalimi steklarnami prevzela Počitniški dom v Crikvenici. Ravnatelj tovarne je v naslednjem ana izirai delo steklarne v minulem letu ter navedel uspehe, ki jih ie podjetje doseglo Med drugim je poudaril potrebo sodelovanja s.nd kalne organizacije pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov Živahna je bila tudi diskusija o vzgoji steklarskega kadra. O tem vprašanju so prišla do izra za razna mišljenja ter občni zbor ni prišel do končnega zakliučka o ten vprašanju. Predsednik Republ odbora stori kata kemičnih delavcev Slovenije tov Franc Plazar je obravnaval vprašanje tarifnih pravilnikov oz vprašanje nagrajevanja za delo. Celotna diskusija je pokaza'a. da je bilo delo sindi" kalne podružn ce v hrastniški steklarni preteklo leto plodno in uspešno Ob koncu je občni zbor izvolil t3-članski upravni odbor sindikalne podružnice. R. Kaj naj storimo Na nedavnem zboru zastopni« kov živinorejskih odsekov naših kmetijskih zadrug v Trbovljah glede dviga m pospešen j a živ no-reje v našem okraju, zlasti govedoreje, so bili med drugim sprejeti sledeči sklepi: 1. Zboi se povsem strinja, da se je naš okraj, kjer se stikajo trije plemenski okoliši, priključil sivorjavemu dolenjskemu plemenskemu okolišu in zvezi v Ljubljani. Zato je v prihodnje priznavati za plememtev samo sivorjave bike z znanimi rodovniškimi podatki. Izjema je le v delu občin MHnše m Trojane, kjer goje še pincgavce oziroma gorenjsko dkasto govedo. 2. Ker v našem okraju za sedaj še ne moremo vzrediti zadostnega števila dobrih plemenskih bikcev sivorjavega plemena, bo potreben še vedno nakup plemenjakov iz rejskih središč na Dolenjskem oziroma na Primorskem Glede na to, da so dobri plemenjaki dragi in da naše zadruge nimajo sredstev za njihov nakup, prosi zbor ljudsko oblast, da še nadalje podpira nakup do- dvig in pospešenie živinoreje v trboveljskem okraju .' primernimi brih plemenjakov subvencijami 3. Živinorejski odseki naših zadrug naj poskrbe za stalne dobre bikorejce. tako da bodo biki pravilno razmeščeni in da bo mogoče povsod ustanoviti pleme-nilne kroge, kot je to pri nekaterih kmetijskih zadrugah že organizirano. 4. Pobiranje skočnine je za sedaj prepustiti rejcem plemenjakov samim, in sicer do naslednje višine: za prvi m en ponovni skok 300 din, za ponovni drugi skok pa naj se doplača 100 din. Ta skočnna naj velja za bike in merjasce, ki so licenci rani. 5. Umetno osemenjevanje v večjem obsegu, t. j. za vse krave v posameznih okoliših zaradi terenskih in materialnih razlogov za sedaj nt izvedljivo, pač pa se priporoča ž'vinorejck m odsekom, ki že imajo prav dobre krave, da Zdrav kader - zdrava trgovina! Čebelarsko društvo v Zagorju se bori s težavami Pred nedavnim je imelo občni zbor tudi Čebelarsko društvo v Zagorju. Tokrat so se čebelarji zbrali v Počitn.škem domu rudarjev na Izlakah. Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1919, tako da imajo čebelarji že kar staro organizacijsko tradicijo. Število članov se giblje od 30 do 100 članov. Trenutno je število članstva zelo nizko, kar pa je posledica raznih nepravilnosti v osrednjem društvu (Zvezi čebelarskih društev v Ljubljani). Občni zbor je vodil agilni predsednik društva tov. Rudi Mlakar, kj pa kljub preobremenjenosti v raznih organizacijah le še najde čas za čebelarstvo. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je bilo društvo pretečeno leto manj delavno — to pa zaradi sprememb v osrednjem društvu v Ljubljani. Kakor znano, so bila prejšnja leta vsa društva v tesni zvezi z osrednjim društvom. Lani se je pa pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani organiziral odsek za čebelarstvo Podobni odseki naj bi se organizirali tudi pri OZZ. Zagorsko Čebelarsko društvo je takoj, ko je prejelo zadevno navodilo iz Ljubljane,, sestavilo 5-č'anski odbor, k: naj bi bil delegat za OZZ v Trbovljah. Lanskega junija je bil poslan zadevni članski sklep na OZZ Trbovlje, žal pa Okrajna zadružna zveza v Trbovljah ni poslala do trenutka, ko to pišemo, na ome njeni sklep nobenega odgovora To je na društvo v Zagorju vplivalo zelo kvarno. Delegat Zveze čebelarskih društev tov prof Senegačnik je apeLral na zbrane čebelarje, naj ne čakajo nikakršnih direktiv od kogar koli. pač pa naj agilno delajo za napredek čebelarstva sploh Vsako čakanje bi pomenilo zastoj v napredku ter škodo v narodnem gospodarstvu Govornik, ki je bil lani v Avstriji in Angliji in je tamkaj videl marsikaj napredneqa v čebelarstvu, ie sodil delo organ zacij za gospodarno nujnost Naš čebelarji so doslej posvečal- majhno pažnjo rarznim čebelnim boleznim, ki se pojavljajo v zadnjem času. Tudi navzoči člani so se začeli oglašati, da opažalo v tej zadevi sumljiva znamenja Tov prof Senegačnik je dal ;nterecentom naslov kamor nai pošlieio sumlj-ve živali v preiskavo Hkrati je omenil da pripravila Glavna zadružna zveza čebelarski film («1o venck’),in to baje v barvah. Prisotne je ta novca zelo ravveceli-la, saj Slovenc* do'lei »ploh še nismo imeli svojega filma o če bel ah Člani društva so zelo grajali neredno izhajanje glasila »Slovenski čebelar« Po svetu Izbaia jo čebelarski list' celo tedensko, pr nas pa komat dvomesečno Prav tako je ie minilo dvajset let, odkar |e izšla zadnja knjiga, za praktična čebelarska opravila. Pa tudi ta knjiga |e že pošla in je danes zastarela Nujno te, da se izda nova Da je pouk nujen, priča že to, da je na področju samega zagorskega društva v zimi 1953-54 pog.nilo okrog 100 čebelnih panjev Če računamo vrednost panja 4000 din, pomeni to 400.000 din škode v narodnem gospodarstvu. In to samo v našem okolišu. Če pa upoštevamo, da teh sto poginulih panjev spomladi n) sodelovalo pr. opraševa-nju cvetja, je škoda najmanj še enkrat tako velika. Iz tega bi napravili zaključek, da je čebelarstvo po videzu sicer majhna stvar, na področju našega narodnega gospodarstva pa igra važno vlogo. Zbrani čebelarji so bili složni v tem. da nai OZZ Trbovlje posveti več pazljivosti napredku čebelarstva. Tedaj se ne bo več dogajalo, da bo viselo celotno delo prireditve čebelarske razstave — kakor se is to zgodilo lani na kmečkem praznku na Izlakah — na ramah enega samega človeka E. B Problem novih kadrov za trgovino kakor tudi za druge stroke je še vedno pereč, zlasti pa je težavno dobiti za mnoge stroke ustrezne kandidate, ki naj bi izpolnjevali vse pogoje, to je zadostno predizobrazbo in da bi res imeli veselje do poklica, ki so se zanj odločili, ali pa jih je le naključje določilo in Izbralo za izučitev poklica, ki jim je bil pač dosegljiv. Tako ugotavljamo, da nj mogoče dobiti za trgovski poklic moških vajencev — na razpolago je le šibkejši kader zlasti pa ženske, ki pa v mnogih momentih in primerih ne ustrezajo za to delo, ker so preveč odsotne (raztresene) in ostanejo v trgovini le krajši čas (d" možitve). Izjeme so seveda tudi. K temu vprašanju pa se pojavljajo še druga, in to dosti težja vprašanja, in sicer v zdravstvenem pogledu. Res je sicer, da jc ta mladina stara okrog 14 let ih j? doživljala 'vso težo vojne in p »vojne dobe, vendar bi morali zdravstveni organi posvetit) večjo pazljivost vprašanju izdaje zdravniških spričeval in v danih primerih odsvetovati izbiro trgovskega poklica ter napotiti kandidate v poklice, ki bj ustrezal) njihovemu zdravstvenemu stanju. Gornji zaključek je nastal v zvezi s temeljitim zdravniškim i nregledom ki je bil opravljen v j Soli za trgovske vajence v Novem mestu, kjer so tudi vajenci iz našega okraja. Tako je od 88 i vajencev le šest zdravih — od naših IG vajencev sta le dva popolnoma zdrava, kar nam narekuje, da se načelno ne moremo strinjati z načinom oziroma miselnostjo, »da je za poklic trgovskega uslužbenca vsakdo dober«. — če pogledamo nadalje, da ima od gornjega števila pre- gledanih vajencev 28.2*/• ploske noge, ko so komaj začeli z delom v trgovini — stali pa bodo na nogah vse življenje! Ce že Izločimo bolezni srca, ki jih je 27.9 odstotkov- se poraja vprašanjf, kako bodo vztrajali v trgovini tisti vajenci s pljučnimi boleznimi, ki jih je 17.9«/«. — S takim postopkom zdravniškega osebja pri vstopu mladine v službo se le-ta v neustreznem poklicu zdravstveno uničuje! Med pogoji za sklepanje učne pogodbe je tudi zdravniško spričevalo za kandidata. Ugotavljamo, da so bili zdravniški pregledi za sposobnost kandidata za trgovski poklic le zgolj nekaka formalnost in da so se v ta poklic sprejemali v uk nezdravi vajenci in vajenke! Temu problemu je treba po- , - ■ svetiti vso pazljivost. Inšpekcija j m _ _ a; dela pa je Po členu 34 Uredbe o vajencih (Ur list 39—52) dolžna, da nadzoruje pravilno izvajanje predpisov ter uredbe. (Iz tajništva Trg. zbornice v Trbovljah.) najboljše puste umetno osemeniti, zlasti še če v bližini ni prvovrstnih b kov in če lahko vsak čas prevzamejo seme na žel. postaji. 6. Pogoj za vpis krav v rodovniške knjige je vsaj enoletna molzna kontrola z dokazom letne molznosti najmanj 1600 litrov mleka. Izpod te molznosti se krave ne morejo vpisati v rodovnik. 7. Ker KZ za sedaj nimajo sredstev za izvajanje selekcije živine in kontrole molznosti, se vsi oblastni činitelji naprošajo, da podpro to akcijo iz proračunskih sredstev, nadalje, da omogočijo potrebno izobrazbo kontrolorjem. 8. Ker zdravega živinskega naraščaja ni mogoče vzrejati v nezdravih hlevih, je dolžnost članov, da si uredijo vsaj tekal šče v neposredni bližini hlevov, kolikor ni mogoče živini nuditi gibanja na paši. Vse plemenske telice, stare eno k-«o in več, naj i dajo živinorejci na pašo na zadružni pašnik Gore nad Turjem. Pričakujemo da bo naša ljudska oblast pomagala tud v prihodnje, da ta naš pašnik dokončno uredimo in da bo živinorejcem omogočena asanacija hlevov. 9. Ker je v našem okraju, zlasti še v industrijski centrih, velika potreba po mleku, je nujno oskrbeti za te okoliše potrebno krepko krmo po primerni ceni, da bi mogli zvišati pridelek I* življenja In dela trboveljskih planincev Članstvo v obeh planinskih društvih Ker naša javnost že dalj časa ni bila obveščena o stanju članstva v obeh trboveljskih planinskih društvih bo prav. če je tudi o tem vprašanju na tekočem. Leta 1949 je bilo v PD Trbovlje 1192 planincev. Nasednjega leta so ustanovili v kraju še eno planinsko društvo, in sicer PD Kum-Trbovlje, ki je štelo prvo leto 200 planincev, medtem ko je bilo pri starem društvu organizirano že 1752 ljubiteljev planin, torej v obeh planinskih društvih skoraj 2000 — rekordno števillo, ki ga v poznejših letih ni bilo mogoče več doseči, niti se mu približati. Poglejmo torej gibanje članstva! Leta 1951 je imelo PD Trbovlje 859 PD Kum pa 355 članov. Leta 1952 je bilo v PD Trbovlje 502 v PD Kum pa 245 članov. Naslednje leto je štelo PD Trbovlje 667, a PD Kum 226 članov Lansko leto pa je imelo PD Trbovlje organizirano 682 članov, a PD Kum 393 Lani je bilo v obeh društvih 207 pionirjev, 100 mladincev ter 768 ostalih planincev. — Po- dani SZDL — poskrbimo, da pride v sleherno hišo naše glasilo ..Zasavski ves+nik"! S tem bomo nofastili »udi jubilejno leto — 10-letnico našega osvobojen ja. vprečje zadnjih šestih let je bilo 1178 čTanov. torej smo trenutno še vedno pod povprečjem Zato popolnimo naše vrste, da dosežemo nekdanje število organiziranih planincev — ljubiteljev prirode. PianinsHi vestnik Edinstvena in najcenejša revija je vsekakor mesečnik »Planinski vestnik« ki je precej zajeten ter poleg poučnih in potopisnih člankov prinaša še novice iz planinskega življenja pri nas in v tujini. Poleg tega pa v listu ne manjka lepih slik ter krasnih prilog, ki so sestavni del te res lepe in najcenejše revije, saj znaša celoletna naročnina le 400 din, ali 1.09 din dnevno, kar po- j £jym 'živali "(krave, telice, m»ni r m za kadilca lo doI el- I I|emcnske junce, prašičke itd.). Zbrane priglasitve prodajalcev in 10. Tudi v oddaljenih hribovska krajih naj se zagotovi naj-nižja odkupna cena mleka, in sicer vsaj 20 din za liter normalnega mleka s 3 5 °/o tolšče. 11. Vse kmetijske zadruge so načelno za zadružni odkup živine. Nujno potrebna so pa za izvedbo te akeje še enotna podrobna navodila in priporočila, tako za zadruge kot tudi za odkupna podjetja 12. Za večji pridelek mesa in mleka ter boljši napredek v živinoreji je treba zagotoviti več in boljše krme. Za dosego tega pa je treba dobro zagnojiti po-Jja in travnke. Zato se zbrani živinorejci upravičeno nadejajo, da bo ljudska oblast v prihodnje še izdatneje podpirala ureditev gnojišč, gnojničnih jam, notranjo ureditev hlevov ter silosov pred; vsem s tem, da bo po čim nižji ceni dodeljevala potreben cement v te namene. 13. Zbor priporoča organiziranje posredovalne službe za nakup in prodajo plemenske živine prt OZZ. V ta namen naj se zberejo mesečno po zadrugah vse priglasitve tistih kmetovalcev, ki imajo kaj prodati ali pa žele kupiti meni n pr. za kadilca le pol cigarete in še manj. Vsakdo zmore ta izdatek, če ima interes za dobro revijo in lepe slike, ki pri- 0v,iiki biltenov razmnož'jo 1____' _ 1 - t _ —1 _ H - S A #2 rt -m rt.nr, rt T ^ . T • kupcev Iz posameiznih KZ naj se _ Lvi:i.: KiltoTinv razmnožTo m kazujejo krasote naše domovine in že same po sebi dostikrat predstavljajo vrednost celotne naročnine, saj nam take slike lahko služijo za okras naših domov — čtivo pa nam bo krajšalo čas in širilo znanje o naših planinskih lepotah in dož vetjih v prirodi. Naročnino ie mogoče poravnati tudi na obroke — zato pohitite in se naročite na ta listi — Vsa pojasnila lahko dobite pri obeh društvih ali po zato dolo- razpošljejo zadrugam zaradi razglasitve m obvestila interesentov. t. a Šenih aJcvtaterith. t. J. pri tosr. Poldetu Majdiču, Tinetu Lenor-čiču ter Kovačiču, kjer lahko plačate naročnino. Propagandni odsek PD Trbovlje Leta 1846. T st ega januarskega jutra je pritiskal mraz, da so se po vseh oknih delale velike ledene rože. V Gosposki ulici so po trdem snegu škripali koraki mimoidočih. V pisarni policijskega ravnatelja Uhrerja pa je bilo toplo in tiho. Culo se je le prasketanje ognja v peči. Uhrer je sedel za pisalno mizo in s pestjo podpiral brado. Njegov obraz je bil čmerikavo uraden. Nepremično je buljil v drobno popisano polo pap rja. Verzi, slovenski verzi. Ampak kakšnil Z razkrečenimi prsti si je zaril ravnatelj roko med lase. A takoj st je skrbno popravil Ir zuro, z besno kretnjo je prijel za zvonček In pozvonit. Sluga Jakob je vstopiI in vojaško salutiral. »Pokličite gospoda nadkomi-satja Suchanekal« je zapovedal šel. Kmalu je vstopil Jožel Sucha- nek. »Gospod nadko m sar, želim, da ste navzoči pri zaslišanju gospodov pesnikov in da sami pišete protokol Posebno pazite na izjavo doktorja PrešernaI* Suchanek je molče vedel k miz• pri oknu. Sefov pogled ie šel za njim »Kaj pa oi mislite o tej satiri, gospod nadkomisar?« Suchanek si je pripravljal pa-p‘r na mizi In mirno pogledal šeta. • Mislim, gospod direktor da se v tej pesnitvi ne napada nobena določena oeeba, temveč le javna zabavišča, ki pa niso državni zavodi Torej n vzroka, da bi zasledovali pesnika.« Direktor je namršil obrvi In stisnil ustne. •Tako? Nu, jaz sem drugačnega mnenja. Takšni strupen pam-ileti širijo slabo razpoloženje med ljudmi in naloga policije je, da jih pravočasno zatrč in da kr vce kaznuje.« Suchanek je sklonil glavo, molčal in si mislil: slabo razpoloženje? Nasprotno> Pesnitev je bila dobrohotno šaljiva 'n vsak se je smejal, ko jo je bral. . Pravočasno zatre? Hm, Bogvi v koliko izvodih je pesnitev že krožila po Ljubljanii Pa — krivce kaznuje? Treba je krivce najprej dobiti! Pesnik tistih verzov pa je policij do takrat še neznan. Sluga ie odprl vrata in naznanil; »Pafer Benvenut Crobathi« Menih le vstopil. •Hvala vam, velečastiti, da sle prišli’ Neprijetna zadeva nas je prisilila da s mo vas poklicali. Prosim, preberite tole pesem in m‘ povejte odkrito ali ste jo morda vi napravili?* Menih je sedel na ponudeni mu stol in vzel pihanje v roke. • Nebefhka prozefija« je bral naslov S pobožno resnim obrazom je bral prve k iice s popisom nebeščanov ki na Vseh svetnikov dan gledajo procesiio •duš zvel četnih* Potem /e prišel do osme kidce kier ie hog ustavil • Kr'š>ofa l.jubljanskeoa* in ga vvrnšnl Zdaici se ie beročemu menihu obraz stemnil: »fCni-or da za hor-fiune In za kmetiče samo, za menihe in za nune bij bj ustvaril jaz nebči* Pri deseti kitici pa je pater skočil kvišku in vrgel papir na mizo. •Gospod direktor, kako morete mene, duhovnika, dolžiti.. .* •Oprostite, častit: oče, nihče vas ne dolži. A mo/a dolžnost je, da zaslišim vse nam znane ljubljanske pesnike. Prepričan sem, da pesmi niti ne poznate.* »V resnici sem jo zdaj prvikrat bral.* • Verjamem, velečastiti. Hvala vam za vašo izjavo.* Ravnatelj je vstal in vljudno spremil patra do vrat. •Nesramnosti* je zagodrnjal pater, ko je prišel po stopnicah v vežo A žal mu /e bilo, da ni prebral satire do konca. •k •Nu — al’ so tudi tebe klicali?* le ogovoril gospoda, ki se je na pragu skoro zaletel vanj Bil je Prešeren. • Tudi,* je odgovoril poet. •Kaj pa hoče/o?* »Neko pesem so iztaknili, pa iščejo njenega pesn ka.* V Prešernovih sivih očeh se je nekaj zasvetilo. •Kakšno pesem?* Menih je dvignil ramena in zvil drobne ustn'ce »,Nebeška procesija’ je njen naslov Al- jo poznaš? 2a/ mi je, da le nisem prebral do konca. Prešeren je s hudomušnim obrazom ošvignll patra in mu dejal: •Zelo interesantna mora b‘tl, če °e celo slavna policija zanima zanjo.* »Seme, ki ti zaseial si ea, (Odlomek iz Odšel je po izhojenih stopnicah navzgor. Okrog lepih ustnic se mu je začrtal posmeh. Ravnatelj ga je sprejel z mežikajoč m pogledom. Pomel si je roke, prijel za papir in ga podal pesniku. Z nekoliko narejenim dostojanstvom je nagovoril Prešerna: • Gospod doktor, prosim za vašo izjavo, kaj pravite k tej pesnitvi? Alt ste jo morda vi zložili?* Prešeren je mirno odložil cilinder, prijel list in z resnim obrazom začel brati pesem. Sredi pesmi se mu je nasmeh razlezel po obrazu, na koncu pa se je gla‘no zasmejal, pogledal direktorja in žjavit: •Dobra IN A jaz bi jo lahko še bolje naredil. Hvala, gospod direktorI* Položil je papir na mizo. prijel svoj že precej oguljeni cllnder, se priklonil direktorju in nadker mlsarju in odšel z mirnim korakom • Velik duh je. Zdi se mi, da ga ne smemo meril z navadnim merilom. Zagrenjen je, ker ga so-dobn:kj ne razumejo.* Uhrer je zveriiil ustnice in ostro pogledal komisarja. • Mož ima ekscentr’čne nazore — s tem je dovolj poveddnoi Poleg tena pa se vdal še pilafi, kar aa fndl ne ortnorofa In *t'šal sem celo, da občuje z beračil* Suchanek šefu ni ugovarjal. Saj ga je poznal in vedel, da bi bilo vse zaman. Prepr čan je bil, da je Uhrer Prešerna komaj poznal. Vse svoje mnenje o njem je črpal edinole iz poročil kon- ceptnega praktikanta Gariupa. Uhrer namreč ni zahajal v družbo, niti v gostilno al! kavarno, temveč je živel prav samotarsko življenje. Kako bi mogel takšen mož razumeti človeka in njegove strasli, kako bi mogel razumet! tragiko velikega duha, ki se je zapletel v mrežo malih ljudi in tesnih razmeri Prešeren je medlem — še vedno s posmehom okrog usf — stopil skoz! predsobo. »Z bogom, gospod doktorl* mu je zaklical znan glas. Prešeren se le ustavil med vrati. Njegov zamišljeni obraz se je dvignil k širokemu obrazu policaja. •Ali ste v’ zdaj tu, Jakob?* S pokroviteljskim nasmehom se le priklonil Jakob, Prešernov znanec, nekdanji Korytkov policijski nadziratelj ’n dobrodušni bolniški strežnik. •Seveda sem, napredovali mora vsak človek!* je s samozavestno hudomušnostjo potrdil in prista-v’l: •Nadomeščam gospoda direk-cll“kega slugo!* Prešeren mn le pokimal bt opazil na stolu pri oknu mlad*g<* I. republiška razstava higiensko* tehnične zase tne službe v Trbovljak Organizacija Prvo republiško razstavo ht-giensko-tehničnih zaščitnJi sredstev je organiziral Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS z namenom, da pokaže sedanje stanje higiensko-tehnične zaščite v naši industriji in obrti in hkrati opozori na uporabnost in primernost osebnih zaščitnih sredstev domače proizvodnje in tisi ih, ki so bila uvožena iz tujine (Združene države Amerike, Francija, Belgija, Italija, Avstrija, Zahodna Nemčija itd.). Razstava HTZ bo potujoča in bo obiskala večino večjih mestnih in industrijskih krajev Slovenije. Iz Ljubljane bo odšla naiprvo v Trbovlje, nato v Maribor. v Celje, Kranj itd. V razstavnih mestih bo potujoča razstava IITZ vzgojno in propagandno sredstvo okrajnih odnosno mestnih komisij za HTZ pri 0T,0 ali Zavodu za socialno zavarovanje. Pomen Pomen razstave HTZ je predvsem vzgojen. Namenjena je ta razstava ne samo vodilnemu gospodarskemu in tehničnemu kadru v industriji, kakor direktorjem, inženirjem, ekonomistom in komercialistom, mojstrom, preddelavcem, temveč i tudi samim proizvajalcem, delavcem v industriji in obrtnih delavnicah na zaprtih in odprtih delovnih prostorih in gradbiščih, zlasti pa mladim ljudem, ki se vključujejo v našo proizvodnjo. Dognanja dosedanjih izkušenj ter dokumentarno gradivo s področja preprečevanja obrtnih nesreč so hkrati kažipot našim družbenim organizacijam, predvsem sindikatom in upravnim organom, kako spraviti higiensko-tehnlčno zaščito v sklad z materialnimi pogoji in možnostmi našega gospodarskega razvoja, ki ga je treba pospeševati s socialističnim gledanjem na človekovo varnost Pri delu. Gradivo Razstavljeno dokumentarno gradivo o pogostnosti obratnih nesreč, o smrtnih nesrečah, o številu bolniških dni, kj pridejo na eno nesrečo,« o vzrokih in virih nesreč, o gibanju nesreč ter o izgubi narodnega dohodka dokazuje, da ni težišče krivde zgolj na nezavarovanih oziroma pomanjkljivo zavarovanih strojih in napravah ali napeljavah, v strupenem izhlape-vaniu. neprimernem orodju in podobno, marveč tudi na človeku samem. Obseg Prva republiška razstava HTZ obsega štiri oddelke. To so: I. Osebna zaščitna sredstva (domači izdelki ter tisti, kj so bili uvoženi iz tujine ter so pri nas v uporabi). n. »Sodobna osebna zaščitna služba v republiki Avstriji«. III. »Varnostna vzgoja in propaganda«. IV. »Higien=ko-tehnična preventivna služba«. V. V oddelku »Osebna zaščitna sredstva« kaže razstava ta sredstva v nasiednhb strokah: a) v rudarstvu, b) v metalurgiji, c) v kovinski industriji, č) v gozdarstvu, d) v lesni Industriji, e) v stavbarstvu, f) v kemični Industriji, g) v tekstilni industriji, h) v kmetijstvu, I) v transportu, j) v električnem gospodarstvu, k) v zdravstvu. V pododdelku je prikazano uporabno in neuporabno ročno orodje. VI. V oddelku »Sodobna hi- gienska zaščitna služba v republiki Avstriji« sodeluje dunajski Zavod za zav. proti nezgodam »Allgemeine Unfailversiche-rungsanstalt, odd.: Unfallver- hutungsdienst« z osebnimi hi-glensko-tehničnimi sredstvi za zaščito telesa in posameznih delov, kot glave, rok, nog, obraza, dihal itd. V okviru tega oddelka razstavlja 17 proizvajalcev in trgovinskih podietij. zastopanj pa so z več kakor 130 vzorej oziroma predmeti HTZ. VII. V oddelku »Varnostna vzgoja in propaganda« so prikazana sodobna propagandna sredstva, ki jih varstvena vzgoja potrebuje pri smotrnem preprečevanju nezgod pri delu. To so: 1. splošni in posebni pravilnik] o higienski in tehnični zaščiti dela; 2. navodila o opravljanju nekaterih del na določenih delovnih mestih; 3. gesla in parole o varnosti pri delu; 4. plakati; 5. okrožnice s statističnimi prikazi in gradivom o nesreči ter opisom; 6. fotografije o nesreči z razlogi o njej, strokovna predavanja za mojstre in preddelavce o vzdušju in drugih subjektivnih okoliščinah v obratu; 7. filmska predavanja o zaščiti del z ustreznimi pojasnili, poljudna predavanja delavcem v tovarni ali obratu o varnosti pri delu, poljudna in strokovna predavanja v radiu, opozorila z zvočniki v podjetju itd.; 8. članki o poročilih v sindikalnih, lokalnih in dnevnib časopisih o higienski in tehnični zaščiti dela; 9. strokovni članki in razprave v revijah in drugih strokovnih publikacijah; 10. izdajanja tovarniškega časopisa, v katerih naj se posveti dovolj prostora vprašanjem preprečevanja nesreč pri delu. higienske in tehnične zaščite dela in pod.; 11. študij In proučevanje strokovne literature gospodarsko bolj razvitih dežel, kjer so s tehnično zaščito dela in manjšim trudom dosegli večjo proizvodnjo. V pododdelku je prikazano dokumentarno gradivo za področje LRS v zadnjih dveh oziroma štirih letih, in sicer: a) o pogostnosti nesreč v Sloveniji, b) o številu smrtnih nesreč pri delu v LRS, c) o številu bolniških dni, ki pridejo na eno nesrečo v LRS. č) o virih nesreč na področjn Slovenije d) o vzrokih nesreč v LRS. e) o gibanju nesreč v LRS v zadnjih treh letih, f) o izgubi narodnega dohodka zaradi nesreč pri delu v LRS. Temu oddelku so priključene in rekonstruirane tipične smrtne nesreče pri delu v fotografijah oziroma risbah s strokovno razlago in opisom. Razen tega Je na programu predvajanje 16 mm poljudnih strokovnih filmov s področja varnosti pri delu: 1. zaščita pri uporabi ročnega orodja, 2. zaščita pri varenju, 3. ni preveč težko! 4 tračne žage. 5. zaščita pred jermenico. 6. novi nadzornik si ogleduje delo, 7. stavbni odri 8. prenos drevesnih debel, 9. sečnja gozda. 10. krožne žage, 11. zaščita v kemični industriji, 12. zaščita v kemični industriji II., 13. dviganje. IV. Oddel .k »Higiensko-teh-nična preventivna služba« prikazuje predmete in gradivo: a) o sanitarnih napravah v industrijskih in obrtnih podjetjih; b) o vadbi telesa kot važne, pogoju za varno in uspešni delo; c) o poklicnem svetovanju; č) o reševanju in pri pomoč v obratu; d) o poklicnih boleznih. Domači proizvajalci in trgovska podjetja Na razstavi HTZ ne sodelu jejo vsi domači proizvajale marveč le: Tovarna sanitetneg materiala, Domžale, tovarn »Sava«. Kranj dalje trgovsk podjetja »Astra«, Ljubljanr »Sanolabor« Ljubljana, »Tehno metal«, Ljubljana, »Gasilsk servis«, Ljubljana, podjetje »An tilop«, Zagreb, »Jugomontana< Beograd. Problematika domače proizvodnje Tovarna »Sava«, Kranj, izdeluje zaščitne predmete iz gumija (industrijske, mesarske, veterinarske predpasnike, rentgenske plašče In rokavice, Industrijsko rokavice kratke in dolge, ščitnike za kolena, jamsko plat-mornarske obleke, jamsko platno, platno za krpanje potapljaških oblek, okvire za zaščitna očala in respiratorje). Ljubljansko podjetje »Kristal« dobavlja zaščitna stekla. Pri uporabi zaščitnih stekel je treba veliko previdnosti, ker imamo primere, da je slabo steklo povzročilo še večjo nesrečo (v Litostroju). Respiratorje za zavarovanje dihalnih organov (toda ne za najdrobnejše delce prahu v zraku) izdeluje tovarna »Ris« v Zagrebu. Plinske maske izdeluje »Kombinat«, Borovo, vendar filtri v teh maskah niso posebno primerni. Zaščitna očala izdeluje »Optika« v Zagrebu, na primer zaščitna očala za avtogeno varjenje, zaščitna očala z belim steklom ščitnike iz celuloida za brusilnice, zaščitna očala za kamnoseke, zaprta zaščitna očala proti prahu za vsa dela, pri katerih ne sme priti prah v oči, in zaščitna očala z modrim steklom za kurjače. Zanesljivo je le preizkušeno steklo »Triplex«, ki ga je treba uvažati. Usnjena osebna zaščitna sredstva izdeluje podjetje »Antilop« v Zagrebu, ki jih prodaja v Ljubljani trgovsko podjetje »Astra«. V teku so razni poizkusi za izdelovanje osebnih varnostnih sredstev Tovarna tesnil v Medvodah je začela s poskušnjo zaščitnih čelad iz tekstolita. Čelade so se glede na svojo trdnost in majhno težo obnesle, vendar še niso bile v daljši preizkušnji »Jugoazbest« iz Mladenovca ima v izdelovalnem programn azbestne obleke, rokavice, halje, | nogavice, kapuce in predpasnike. Blago pa Je treba dobro spo-polniti in ga sešiti z negorljivimi vlakni Ljubljanski obrtnik Ivo Sluga Je začel izdelovati specialna mrežasta zaščitna očala za kamnoseke in pa mrežaste polmaske z vdelanim filtrom kot sredstvo za varnost i dihalnih organov pred prahom. I Mnogi poizknsi domačih proiz vajalcev so ostali brez uspeha oziroma so bili izdelani pred meti navadno primitivno, nestrc kovno in nepraktično in so ji’ zato mnogi delavci odklonili. Problematika uvoza nujno potrebnih specialnih zaščitnih sredstev Zaradi pomanjkanja ustreznih domačih zaščitnih sredstev smo še v precejšnji meri navezani na uvoz. Verjetno je, da nekatera specialna zaščitna sredstva niti ne bi kazalo izdelovati doma, ker se je pokazalo tudi v nekaterih drugih državah, da je namreč cenejši uvoz kakor pa izdelovanje takih specialnih sredstev z razmeroma majhno potrošnjo. Potrebe po higiensko, tehničnih sredstvih v naši industriji in obrti »o razmeroma še velike. Nujno so nam potrebni Draeger-aparatl za dihanje s kisikom; z njimi je treba preskrbeti kemično industrijo, plinarne, tovarne ledu, rudnike, delavce pri podzemskem delu, gasilce, delavce, ki delajo v kanalih ter sanitetne ambulante. Slabo imamo zavarovane delavce pri barvanju z nitro laki. Zato uporabljamo respiratorje. Mnogoštevilna so silikozna obolenja in za osebno varnost ni dovolj zaščitnih sredstev Razen ustreznih osebn!fc sredstev so posebno nujne tudi tehnične izpopolnitve. VeS smotrnosti pri nakupu zaščitnih sredstev Nakupovanje oseonib higienskih zaščitnih sredstev tudi ni smotrno organizirano. Izdelovanje ni sistematično, kvalitetno in strokovno pa zelo zaostaja. Prav tako ni urejen uvoz higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev. Ovirajo ga visoki uvozni faktorji, ki jih bo treba vsekakor odpraviti, zlasti za nekatera specialna zaščitna sredstva in merilne instrumente, če bomo hoteli doseči višjo stopnjo varnosti pri delu v našem gospodarstva Mnogo podietij pa naroča iz tujine tudi taka sredstva, ki za njihov obrat niso primerna, čeprav so do- bra, ker so priporočljiva za druge poklice oziroma drugačne vrste dela. Nujnost standardizacije Neurejenost in pomanjkljivost pri proizvodnji, uvozu in nakupu osebnih zaščitnih sredstev nujno terjajo domačo standardizacijo osebnih zaščitnih sredstev. Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS bo posvetil del svoje programske delavnosti tudi temu vprašanju, prav pa bi bilo, da bi tudi naša proizvajalna podjetja začela z izdelavo HTZ sredstev le v soglasju z republiškim Zavodom za proučevanje varnosti pri delu, kajti le tako bi dobili zagotovilo, da bodo ustrezala svojemu namenu Iz obsežnega razstavljenega gradiva naj b! gospodarska podjetja, domači proizvodniki osebnih higiensko-tehničnih zaščitnih sredstev, a tudi Zavod za proučevanje varnosti pri delu črpali koristne pobude za nadaljnji razvoj naše službe HTZ. Preprečevanje nesreč cenejše od zdravljenja Vsako leto Izda naša republika velikanske vsote za hrana-rine in druge socialne dajatve zaradi poškodb pri delu In raznih poklicnih bolezni. To so v glavnem posledice nezadostne skrbi pri izvajanju tehničnega In zdravstveno-tehničnega varstva zaposlenih ljudi. Razen tega ima naše gospodarstvo velike izgube v narodnem dohodku zaradi izostajanja od dela ozir. znižane proizvodnje. Gospodarsko in v interesu naše skupno-i sti je, da si prizadevamo z | manjšimi izdatki pravočasno ; preprečiti nesreče pri delu, kot pa z večjimi stroški oskrbovati š ponesrečence in trpeti škodo v narodnem dohodku. Boj proti nesrečam pri delu je sestavni del naših naporov v utrjevanju socialističnih ekonomskih od- „c,, mas OBDAROVATI: $VQo£ ROK nosov. Socialistično upravljanje našega gospodarstva terja še posebni politični poudarek, saj ne smemo imeti pred očmi samo ekonomske škode, ki jo povzročajo nesreče pri delu, marveč izstopa moralno politična odgovornost vseh delovnih ljudi za zdravje in življenje zaposlenega človeka. Organi delavskega upravljanja, tehnična vodstva in celo nekateri pristojni družbeni organi ne posvečajo dovolj pažnje temu kritičnemu vprašanju. Dokaz so še številne smrtne, težke in druge nesreče pri delu in poklicne bolezni, kar vse ima za posledice mnogo človeškega trpljenja, strahu in nepotrebnega vznemirjanja. Komur je le količkaj do sočloveka, ne more in ne sme ostati ravnodušen pri podatkih naše statistične službe o vsakovrstnih poškodbah in nesrečah, ki se dnevno dogajajo v naših podjetjih, obratih in delavnicah. Učinki nesreč pri delu — prizadetega direktno boli in duševno potre, — dogodek vpliva moralno uničujoče na vse delovne tovariše, v usodnih primerih na ves kraj, — družina in svojci so prizadeti moralno in materialno, mnogokrat za vse življenje, — večkrat je poleg človekove nesreče prizadejana tudi direktna škoda na napravah, — izpadlega dela izurjenega tovariša ni lahko nadomestiti, — vsako zdravljenje stane in bremeni skupnost, — bolehanje vzame delovne dni, krni proizvodnost in bremeni skupnost, — v primeru invalidnosti je nesreča za prizadetega, družino in svojce toliko večja, škoda za narodno premoženje toliko občutnejša, — če je posledica nesreče smrt, je nesreča in izguba še večja, — nesreča za nesrečo krni delovno moralo In ustvarjalne Že v klasih v^lo!« ..Prešerna") Malavašiča, Bleiweisovega sourednika oziroma korektorja »No-»’c« in pesnika, ki je nastopal Pod psevdonimom ■»Milko*. M a* lavašič je vstal in se priklonil Poetu Prešeren mu le odzdravil 'p ustnice so se mu zatresle o iron čnem posmehu, ko je odšel Po stopnicah Tega so tudi klicali/ je pomislil. Se na cesti so se mu oči smejale Potem se je njegov obraz zresnil Spomn i se je na Jakobove besede: napredovati mora vsak človek Vsak — le on, Prešeren, ne napreduje nikdar. Za to ie po krbi Uhrer s svojimi famoznimi poročili. »Nu, danes sem mu jo zOgodell« »Doktori Počakaj no/« Iz Schm dtove proda falne potep gledališča je stopil pater Benvenut za Prešernom. Prešeren se le obrnil 'Ali si bral? Ali si bral tisto Pe-em? Kai pa je z n/o? Kakšna /e pravzaprav? Vem. da je brez-J>ožna satira, a kaj je še »potak-itivega na njej? Nisem je do konca prebral preveč jezen sem bil Torej — kakšna ie?« /e ra" dovodno vpraševal menih ter s stroko frančiškansko pelerino Plahutal poleg Prešerna Prešeren je ie hotel zaviti po 'zvezdi, navzgor pa se le pre-miši / ;n premil meniha Po Gledališki ulici proti Irančiškanske- mu samostanu. Zakaj bi se izogibal Juljine ulice? Morda mi je sreča mila in vas vidim, gospa Scheuchenstuehlova? Srce m' več ne žari, živci mi več ne trepečejo, kadar se vam bližam — ie razmšljal Poet je po strani pogledal na meniha In mu s posmehom odgovoril: •Pa sle menihi tudi prav posvetno radovedni/« Uhrer je obsedel za m'zo in strmel za njim s pogledom, bi ni bil ravno duhovit. Nadkomisar pa je globoko sklonil glavo in zapisal Prešernovo izjavo Z majhn'm škodoželjnim posmehom je postrani pogledal na onemelega šefa. Sam ie bil prav tako kot nlenov šet prepričan, da je satira Prešernova A Suchanek ie razumel svofa varnostno službo drugače kakor nieaov birokratski, omejen predstojnik Presojal le lludi in ni'hove zadeve s staVšča svohodneaa človeka In zretegn moža, ne P a s stališča suženjskega priganjala dunajske vlade •Pa je vendarle on in nihče drugtl« je šel s pestlo udaril no m'zi in glasno »klenil svoje m:*li■ •lz\M se nam je kot jegulja Menda res po pravici slovi za na/holišega furtsta a Ljubi tani’• •Nu, snoštufejo ga povsod kot poštenjaka, to mu moramo pri- znati,« je pripomnil Suchanek, k:• mu je bil poet simpatičen. •Hm. Ne rečem, da ni Sicer pa ni posebno priljubljen v ljubljanski družbi, kolikor sem slišal Prerad zbada ljudi s svojim strupenem jezikom. Pravijo, da brezobzirno biča napake drugih, svojih pa ne vidi.* • Kaj besedičiš! Menih je tudi človek te dostikrat sem ti to povedali* •Je In — nll Pravzaprav je polčlovek.* •Ne bodi nesramen/* •Nu, zares/ če men h vstopi v samostan, sme vzeti le duio s seboj — telo oziroma vse. kar ga spominja na telo, pa mora pustiti zunaj.* •Da bi te vragi Potem še kihniti ne bi smel za samostansk mi zidovi?* se je ujezil o. Benvenut kSeveda nel* je hudomušno potrdil poet »V nobenih samostanskih pravilh ni dovoljeno kihanje.* • Hohol Vražji Braneči* Prešernove smejoče se oči so se naenkrat zasenčile — šla sla mimo Primčeve hiše... Ni pogledal po Julij nih oknih, a vse njegove misli so bile pr: njej Ali n> bila ona kriva vse njegove nesreče, vsega hudega, kar ga je trlo? Če bi ga b la uslišala, bi njegovo življenje ne bilo prepojeno z grenkobo srčnih bolečin, ne bi bil zašel v nesrečno razmerje z žensko, ki je ni spoštoval, ki jo je skoro sovraž’1 Ne M se bil vdal pijači, ne bi ga bili prezirali na odločilnih mestih In ona? Njeno bledo, zgodaj postarano obTčje mu je — kadar koli jo je srečal — govorilo razločneje, kot bi mu mogla povedati usta: ni bila srečna! Trpela le duševno in telesno. Seveda, Scheuchenstuehl... nu, on ni bil rahločuten in tankovesten zakon-sk‘ mož! Julija je morala mnogo potrpeti tn — mnogo odpustiti... •A jaz bt ti bil zvest tn dober z vsakim dihom,* je v m slih govoril Prešeren. Tri dni nato je sedel o. Benvenut v gostilni •pri Metki* tn se grel pr: peči. Z bokalom feruza-lemca je tiho praznoval svoj god, ko je vstopil Prešeren. Poet je odložil zimsko suknjo in cilinder, pristopil k patru in mu dal roko: •V‘dim, da *e ti dobro godi, Gašper, pa ti danes želim, da bi se tl še bolje!* mu je šegavo voščil in prisedel. Segel je v žep, Izvlekel z verzi popisano polo paprja, jo razgrnil tn položil pred o Benvenuta: •Na, za godi* •O, hvala!* Menih se le prijetne' iznenaden sklonil nad pesnitvijo. A zdajci so se mu oči široko odprle. Neizmerno strmenje je b’lo o njih, ko je dvignil glavo in pogledal Prešerna Na poetovem simpatičnem obrazu je ležal nasmeh, poln ironije V očeh mu je žarela hudomušnost. Se enkrat je o. Benvenut prebral naslov Prešernove pesnitve: •Nebefhka prezefija 1835« Potem je tleskn‘l z dfanlo po mizi, se molče zagledal naravnost o Prešernove oči in — rahlo zažvižgal. Torej je Prešeren zložil to pesem, zaradi katere je policija spravila ves svoj aparat na noge/ Vzel je pesn tev v roke, z očmi preletel prve kitice, zmajal z glavo, smehljaje se izpod čela pogledal pesnika in sl dal duška: • Vražji človek!* Poglobil se je v branje tn bral z vedno širšm nasmehom. •Hahal Vražji Franci!* je vzkliknil, ko je prišel do konca. •Na tvoje zdravje!* mu je Prešeren napil z bleščečimi se očmi. Menih je trčil z njim in se nato še enkrat poglobil v branje Prešernove satire na •Ljubljano spačeno*. Prešeren ga je gledal z zado voljnim nasmeškom. Polagoma mu je ugasnilo žarenje v njegovih očeh in obraz se mu je stemnil.. Norčeval se je iz vsega sveta, a v srcu mu je bilo grenko. V njem sta se dv gala stud in sovraštvo do klavrnega življenja, ki se ga je zaman otresal. Dvakrat je že z odločnim kora kom stopil na prag večnosti — obakrat ga je ista roka pahnila nazaj v življenje: prijatelj Chro-bath! •Zakaj me ni pust’1 oditi o odrešenje, o večni mir? Dobro pozna moje trpljenje! Moja življenjska pot gre navzdol Zakaj na! bi vzdržal do konca, ako vem, da se v globini do vratu pogreznem v močvirje? Zakaj ne bi skočil v stran, če vem, da me o Istem tre-dutku spreime ona, ki čaka name s sladkim obfemom brezčut nosti — najzvestejša ljubica — smrt?*.., Silvin Zagorski kegljači so zborovali Pred dnevi so ob dobri ude-.ežbi polagali obračun svojega dela tudj kegljači v Zagorju. Iz poročil na občnem zboru povzemamo, da 90 bilj ti športniki lansko leto precej delavni. Poleg rednih vaj so opravili liani kegljaškega kluba »Proletarec« nad 3000 udarnih ur pri zgradnjj kegljišča, pri čemer so ;ih podprli uprava zagorskega rudnika, LOMO Zagorje in OLO Trbovlje. Tako so dogradili kegljišče, uredili stranske prostore, letos pa imajo v načrtu priti ra vo prostora za balinanje poleg kegljišča. V sekcijo bodo oritegnili predvsem še mladi kader, ki bo pozneje lahko us->ešno zamenjal starejše tovariše, ki so zlasti lani dosegli nekaj pomembnih uspehov: osvo-■ili so pokalno prvenstvo okraja Trbovlje in pred dnevi zmagali na prvenstvu Zasavskega kegljaškega centra z 200 lučaji, mešano, v mednarodnem slogu. Preprečiti pa bo treba v prihodnje tudi nešportne izpade »osameznih članov sekcije, povečati v njej disciplino in povečati število članstva. — Lani m ti kegljači uspela ustanoviti 'ud, žensko ekipo, ki bo v kratkem pričela s tekmovanji. Želimo, da bi tudi tovarišice, enako kot moški, uspešno zastopale "sgorskj kegljaški šport in zagorske športnike. R- Inšoekciiska služba v rudarstvu r K članku »Inšpekcijska služba v rudarstvu«, ki je bil objavljen v St. 2 z dne 12. januarja 1955 našega lista, smo prejeli od Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS sledeče pojasnilo: Ne ustreza resnici, da vodi Rudarska inšpekcija pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS kako borbo za priključitev inšpekcijske službe, ki jo danes opravlja Inšpekcija de. la. Rudarski inšpekciji. Rudarska inšpekcija, ki je bila ustanovljena od Sveta za industrijo LRS leta 1952, opravlja svojo službo ves čas v skladu z od- ga leta v Beogradu tn 2. septembra 1954 tudi Zveza DRMIT v Beogradu. V svojem predlogu Zveznemu Izvršnemu svetu iznaša Zveza DRMIT v Beogradu. da je treba takoj, že pred izdajo rudarskega zakona, organizirati za vsako republiko posebej enotno in avtoritativno rudarsko nadzorna službo — Rudarsko inšpekcijo, ki bo neodvisno od drugih podobnih organov vodila nadzorstvo o izpolnjevanju tehničnih varnostnih mer. Isti predlog je ponovil predsednik Zveznega DRMIT in ga krepko podprl tudi avgusta leta 1954 pri Državnem sekre- inšpekcijo pri Državnem sekre- j službe ni jasno, kake komand-tariatu za gospodarstvo LRS in ne položaje imajo pisci članka vidi, da obravnava tudi ta inšpekcija v mislih, saj pri svojih pregledih za rudarstvo PHiP PRIČ£TU0M S[ .. ■ loč bo in delokrogom, določenim tariatu za gospodarstvo FLRJ ob njeni ustanovitvi. | v Beogradu. Rudarska inšpek- V okviru danega delovnega cija LRS kot taka torej ni spro- področja nadzoruje Rudarska inšpekcija zlasti razvoj rudarstva po načelih sodobne tehnike, opravlja kontrolo nad tehničnim stanjem rudarskih obratov, pravilno izvedbo rudarskih del, naprav in zgradb, nadzira in daje dovoljenje za poizkuse novih odkopnih metod, nadzira ukrepe pri pojavu jamskih ognjev, plinov, udorov vode in se ukvarja z drugimi problemi ki bj neugodno vplivali na razvoj rudnikov. Poleg tega izdaja Rudarska inšpekcija dovoljenja za rudarska raziskovalna dela, določa eksploatacijska območja in varnostne stebre za zaščito gradbenih objektov na površini ter opravlja nadzor nad drugimi ukrepi, ki so potrebni za uspešni razvoj rudarstva. Vsi tl ukrepi, k| so prvenstveno tehničnega značaja, vplivajo tudi na varnost v rudnikih, saj je jasno, da se v rudarstvu močno prepletajo tehnični momenti in vprašanja varnosti. Zaradi tega Je nujno potrebno najožje sodelovanje obeh inšpekcij- Tega načela se je Rudarska Inšpekcija ves čas strogo držala. Ker ae v članku trdi, da vodi Radarska inšpekcija času ostro borbo za enotno inšpekcijo, Je omeniti, da so zahtevo po enotni Inšpekcijski službi v rudarstvu sprožili že pred letom dnl:občnt zbor republiškega društva rudarskih in metalurških Inženirjev in tehnl- žila tega vprašanja ter prepušča rešitev naši bodoči rudarski zakonodaji. V članku se zagovarja stališče, da Rudarska inšpekcija kot oddelek Državnega sekretariata za gospodarstvo ne sme reševati bigiensko-tehn. vprašanj v rudarstvu, češ da bi tako njeno delo pomenilo odvzemanje zakonitih pooblastil Inšpekcije dela. _________ ^ Tako gledanje je enostransko. ' mandnih'" položajev. Ta Znano je. da pod zemljo mno- ,e žaI1iva ter nanjo gokrat m mogoče ločiti gospo- elektroenergetskih naprav vprašanja, ki se pojavljajo iz tehničnega. varnostnega in ekonomskega vidika istočasno in po potrebi tudi ukrepa. Ni razumljivo, zakaj se ravno delo rudarske inšpekcije, kadar ta s svojimi ukrepi zadosti tudi varnosti zaposlenih ljudi, šteje kot vmešavanje v posle Inšpekcije dela, namesto da bi se gledalo na to kot koristen prispevek k povečanju varnosti v jamah, posebno če se upošteva, da Rudarska inšpekcija redno obvešča o vseh takih ukrepih republiško Inšpekcijo dela. Inšpekcija dela ima kot pristojen organ v vsakem primeru možnost uveljaviti svoje zahteve, kadar to sodi kot primerno z vidika varnosti zaposlenih ljudi. To pravico republiške Inšpekcije dela so rudarski inšpektorji vedno priznavali in tudi poudarjali na terenu. Pisci članka trdijo, da zakon o samostojnem upravljanju podjetij ne določa nobenega inšpekcijskega organa, ki bi smel podjetju odrejati v gospo-darsko-ekonomskih stvareh. Te navedbe potrjujejo naše že pravkar navedeno mnenje, da pisci članka ne priznavajo Rudarske Inšpekcije, čeprav je odločbo o njeni ustanovitvi I. 1952 podpisal takratni predsednik Sveta za industrijo, tov. Franc Leskošek. K temu se pripominja, da so rudarski inšpekciji natanko znani zakonski predpisi o delavskem samoupravljanju in da do sedaj niti proti eni izmed tehničnih Inšpekcij pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo ni bil iznešen niti najmanjši očitek zaradj morebitnega poseganja v delavsko samoupravljanje. Ni resnična trditev v članku, da do pred kratkim m bilo nikogar v rudarstvu, ki bi se upiral takemu načinu inšpekcijske službe, kot jo zagovarja članek. Nasprotno, znano je, da se je svoječasni I. 1946 izvršeni opustitvi oddelka za rudarsko nadzorstvo pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo in njegovi vključitvi v takratno Mi-; nistrstvo za delo, upiralo prvo-imenovano ministrstva Trditev pisca, da podpirajo borbo rudarske inšpekcije za uveljavitev njenih prizadevanj posamezni rudarski inženirji na terenu, je neresnična, ker take borbe rudarska inšpekcija ne vodi. V članku pripisujejo anonimni pisci »določenim« ljudem Rudarske inšpekcije težnje za v državni upravi drugi organi ne obstajajo. Neprepričljiva je navedba v članku, češ da bi bilo trganje inšpekcijske službe »v smislu, da bi za rudarstvo veljala samo ena rudarsko-inšpekcijska služba, v hudem nasprotju z načeli mednarodne konvencije o zaščiti dela.« S tem se trdi nekaj neresničnega, kajti piscem članka je znano, da ta konvencija dopušča izjemo ravno za rudarstvo in promet. V zadnjem odstavku hoče prikazati članek v tendenciozni obliki Inšpekcijo dela kot posebno prijateljico sindikalnih organizacij in edino zaščitnico varnosti, zdravja in pravnih pravic rudarjev, iz česar bi bil možen zaključek, da drugj organi nimajo istih interesov in da morebiti zahtevajo celo produkcijo in storilnost brez doslednega upoštevanja varnostnih predpisov. Tako namigavanje brez kakršnekoli konkretne utemeljitve kaže na neodgovornost piscev ali pobudnikov članka do tako važnega vprašanja, kot je ravno varnost delovnega človeka. Rudarska inšpekcija LRS ni dala nobene izpodbude za kako gonjo po časopisih, društvih ali sindikatih proti Inšpekciji dela. Diskusija o tem. ali naj bo inšpekcijska služba v rudarstvu enotna ali ne, teče v vsej državi. D0 nje je prišlo ne samo zaradi pričakovanega splošnega in zelo potrebnega rudarskega zakona, temveč tudi zaradi §1®* vilnih večjih nezgod v rudarstvu, zlasti v drugih republikah, kjer med rudarskimi inšpekcijami in inšpekcijami dela mnogokrat potrebnega sodelovanja sploh ni bilo. Nikomur se ne more braniti, da sodeluje v diskusijah o bodoči ureditvi inšpekcijske službe v rudarstvu, ako so te na primerni višini. Gotovo je v strokovnih društvih (na primer DRMIT) in v sindikatih mesto za take konstruktivne diskusije. Omenjeni članek, čigar besedilo je bilo razposlano tudi vsem rudarskim sindikalnim podružnicam v LRS, žal ne predstavlja pozitivnega prispevka k reševanju tega vprašanja in tudi ne služi potrebnemu sodelovanju obeh inšpekcij. Dejstvo, da se v članku ne očita rudarskim inšpektorjem nobena nepravilnost nri poslovanju, dejansko dokazuje, da so le-ti svojo odgovorno službo opravljali v redu In v korist našega rudarstva. V pojasnilo rudarskim kolektivom se dodaja, da je prav te dni prišlo na skupni konferenci Skrb za otroke padlih borcev Vso skrb moramo posvetiti zbiranju zgodovinskega materiala Člani Zveze borcev mesta t ZB mesta Trbovlje bo, da do Trbovlje so polagali obračun letošnjega občinskega praznika. svojega dela v četrtek, 3. t. m„ v klubskih prostorih hotela »Turist« na Vodah. Potek občnega zbora in poročila so pokazala, da je ZB mesta Trbovlje sicer ni izvršila vseh nalog, ki stoje pred organizacijo, je pa vendar tudi lansko leto napravila korak naprej. V organizaciji je včlanjeno le 848 borcev, akoravno je s področja Trbovelj sodelovalo v NOV preko 3000 partizanov. V poročilu, ki ga je podal predsednik ZB. je ugotovljeno, da je organizacija izvršila naloge, ki jih je zadal lanski občni zbor. Tako je Zveza borcev mesta Trbovlje predvsem posvetila večjo skrb otrokom padlih borcev. saj dobiva štipendije 189 teh otrok, med letom pa je ZB priredila lepa letovanja teh otrok v raznih krajih naše domovine. Najlepše se je Zveza borcev mesta Trbovlje oddolžila lansko poletje s postavitvijo spomenika vsem padlim in preostalim prvoborcem v narodnoosvobodilni vojni na Vrheh. Organizacija je sodelovala s svojimi člani pri proslavi občinskega praznika in praznovanju 100-Ietnice trboveljske občine,. prav tako pa se le številno ude- j ležila veličastne slovesnosti n3; Ostrožnem. — Bodoča naloga! ki bo 1. junija t. 1., postavi spomenik padlim talcem pri Domu Partije v Trbovljah, uredi nadalje prostor pri Muzeju NOV, ki je zadnje čase precej trpel zaradj gradnje novega Delavskega doma — v načrtu pa ima organizacija tudi ureditev hiše, v kateri je pred vojno živel tov. Miha Marinko Odbor ZB bo pregledal tudi število članstva ter utrdil dosedanje odbore Trbovlje II, Center, Dobrna, Zasavje, Klek in Dobovec, nove odbore pa bo Zveza borcev mesta Trbovlje postavila še za Gabrsko in Čeče. Sama diskusija je pokazala, da je organizacija posvetila premajhno skrb zbiranju zgodovinskega materiala, prav tako so se ugotovili primeri zapostavljanj.!, nekaterih borcev, kar seveda ni pravilno Med razpravo je prišla pred odbor ZB naloga, da stori vse potrebno, da tudi Trbovlje dobe prepotrebno strelišče. Skupno s SZDL Trbovlje bo Zveza borcev postavila odbor za proslavo KMetnice naše osvoboditve. V novi odbor je občni zbor izvolil večinoma stare odbornike, ker so bili vsi navzoči mnenja da je stari odbor lansko leto svojo nalogo dobro opravljal. -ar S seminarja sind kalnih odbornikov v L ublfani Razprava o novem plačnem sistemu osebne koristi, ker bi preko predstavnikov Državnega sekre-inšpekcije radi prišli do ko- tariata za gospodarstvo in Sve- ni darsko-tehničnlh vprašanj od vamostno-tehničnfh ali obratno in Je le v prid varnosti zaposlenih ljudi, če se pri vsakem ekonomskem In tehničnem vprašanja obravnava tudi varnost. Istočasno reševanje problemov varnosti v rudarstvu po dveh ustanovah tam. kjer jih ni mogoče ločiti od problemov tehnike, ne moremo vendar imenovati — kot navaja članek — nezakonito. Rudarska inšpekcija LRS posluje v okviru danega delovnega področja ter sodeluje z vsemi ostalimi Inšpekcijami in jih vabi k obravnavanju takrat, kadar Je po konkretnem primeru v zadnjem sodelovaje tiste inšpekcije potrebno. V tem okviru vabi Rudarska inšpekcija k sodelovanju največ ravno Inšpekcijo dela. ki pa temu sodelovanju n) vedno naklonjena Verjetno Izvira to iz tega, ker so nekateri predstavniki Inšpekcije dela sodili kov (DRMIT) v Ljubljani, gru- Rudarsko Inšpekcijo kot neza-pa plenarnega posvetovanja pri j konlto. Državnem sekretariatu za go- j Rudarska Inšpekcija najožje snedarstvo FLRJ maja lanske- sodeluje s elektroenergetsko L|UB*TEL I TENISA cO IMEL SKUPŠČINO Pred dnevi so imeli občni zbor tudi člani tenis kluba SD »Svoboda« v Trbovljah. Udeležba je bila prav zadovolj va, zlasti še iz vrst mlad ne. Dveletno delo tega kluba je rodilo kar lepe uspehe. Lansko leto je klub organiziral več medsebojnih turnirjev, prav tako so se člani udeležil: tudi republ škega tekmovanja, kjer pa razumi j vo niso še doseg'i vidnih rezultatov saj deluje klub komaj dve leti. Za bodoče si je ta klub zadal nalogo, da bo pr tegnil v svoje vrste še več mladue ter utrdil člansko discplino V sedanji »mrtvi sezoni« namerava prirediti več predavanj o vzgoji teniških igra'cev ter o prav lih tenis igre. — Da se omogoči članom nakup razmeroma dragh teni-šk h loparjev, ki ga mora imeti vsak gralec in pionir, bo klub naložil posebno hranilno knjiži- co, v katero bodo pionirji nalagali denar za nakup potrebnih teniških rekvizitov. Letos bo društvo preuredilo svoje igrišče ter popravilo tudi mrežasto ograjo, ki jo je treba prepleskati. Naloga novecja odbora bo nadalje, da razmšlja med drugim o vprašanju razsvetlitve igrišča, da ga bo mogoče uporabljati tudi v večernih urah. Tej veji športa, ki jo goji v Trbovljah edino SD »Svoboda«, žel mo mnogo uspehov v nadaljnjem delu. trditev ne mislimo odgovarjati. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS postavlja za rudarske oz. metalurške Inšpektorje strokovnjake z dolgoletno prakso na raznih odgovornih položajih v podjetjih in v državni opravi. Vsd inšpektorji — seveda tudi rudarski — opravljajo svojo službo samostojno in nosijo polno odgovornost za svoje ukrepe. Pri tej ureditvi Inšpekcijske ta za zdravstvo in socialno politiko LRS do sporazuma o delovnih področUh obeh prizadetih Inšpekcij. Prt tem Je zadržala Rudarska Inšpekcija tisto delovno področje, v katerem je poslovala že do sedaj. Osvojen Je bil tudi zaključek, da bosta obe inšpekciji tesno sodelovali, kar bo v korist našemu rudarstvu. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS Pretekle dni je bil v Domu sindikatov v Ljubljani tridnevni seminar sindikalnih odbornikov iz vse Slovenije. Ta seminar je bil nadaljevanje pomladanskega seminarja, na katerem so razpravljali o novem plačnem sistemu v naših tovarnah in podjetjih. Postavlja se vprašanje zakaj je bil ta seminar za naše sindikalne odbornik« tako važen? Nedvomno zato. ker so ravno v zadnjem času izšli povsem novi predpisi in uredbe o novem plačnem si • stemu pri nas. Znano je, da je sedanji način nagrajevanja vplival na storilnost delavcev v vseh področjih našega gospodarstva destimulativno. Delavci po rudnikih, tovarnah in drugih podjetjih se niso zavzemali za to, da bi več in bolje delali, ker so za to prejemali enake plače. Pravzaprav so bili plačani delavci za svoje delo po postavkah tarifnih pravilnikov — če pa so presegali norme (koder so jih imeli) so dobivali le del tistega zaslužka, ki so ga pridobili s prekoračenjem norm. Prav zato se sedanji način nagrajevanja pri delu bistveno, razločuje od prejšnjega. Osnovno velja načelo, da tisti, ki več daje, tudi več dobi. To bo vsekakor spodbujalo naše delavce, da bodo v svoje delo vlagali še več svojih naporov. Zmotno je mnenje, da sindikalne organizacije ne morejo sodelovati pri urejanju novega plačnega sistema. Ravno sindl- Za večfo varnost pri delu Rudnika Trbovlje—Hrastnik in Zagorje sta v devetih mesecih minulega leta izdali nad 25 milijonov dinarjev za zaščitna sredstva pri delu Do 1. maja je Čas, da naročite naš list »Zasavski vestnik" V preprečevanju nezgod pri deln in raznih obolenj, ki so v zvezi z delom, v nenehnem prizadevanju za zboljšanje delovnih pogojev in dviga varnosti pri delu. so tudi naša podjetja, zlasti pa naš' rudniki v trboveljskem okraju, storila velik korak naprej in pri tem dosegla lepe uspehe Zal smo v naših rudnikih kljub temu. da smo začeli temeljito preprečevati nesreče, imeli tudi lani nekaj bolečih nezgod, ki so terjala dragocena rudarska življenja Ce pa pomislimo. da so naši rudniki Izdali v prvih devetih mesecih preteklega leta nad 25 milijonov dinarjev za zaščitna sredstva In naprave (rudnik Trbov-Ije-Hrastnik nad 13 milijonov, Zagorje skoro 12 milijonov), potem nas število nezgod nekoliko preseneča. Seveda le Jasno, da so potrebe po zaščitnih sredstvih in napravah v naših premogovnikih zelo velike in da bo treba Izdati še velike vsote za nakup teh sredstev. To zahteva že pogled na minula leta. Kajti letno izgubimo približno 6 milijard dinarjev. k| jih dajemo za hranarine in druge socialne dalatve ponesrečenih delavcev samo v Sloveniji. To je znesek, ki občutno slab) naš narodni dohodek in seveda tudi našo življenjsko raven. Znana so prizadevanja upravnih vodstev naših rudnikov, da bi zmanjšali število nesreč. T o-da ti napori bodo zaman, če ne bodo pri preprečevanju nezgod pomagali delavci — rudarji — sami. Saj Je znano, da Je delovna disciplina in neupoštevanje varnostnih predpisov In ukrepov največkrat vzrok nesreč v naših rudnikih. Vemo, da se ponekod naši rudarji, zlasti mlajši, branijo nositi ali uporabljati zaščitna sredstva in se izgovarjajo da so neprimerna (to je včasih res!) in da jih ovirajo pri delu. To nam povč, da Je pozitiven odnos delavca-rudarJa do varnostnih ukrepov, njegovo pravilno in zavestno razumevanje pomena unorabe zaščitnih sredstev zaradi očuvanja zdravja in življenja rudarja in delavca izredne važnosti. Razumljiva Je. da je treba Se v večji meri povečati skrb nakupu potrebnih zaščitnih pripomočkov. zlast. v naših rudnikih, torej tam, kjer je delavec najbolj ogrožen, da ga dolete raznovrstna poškodbe in poklicna obolenja. Prva, pravkar odprta republiška razstava higlensko-tehnlčne zaščitne službe, ki jo Je pripravil Zavod za proučevanje varnosti pri delu in bo po dveh tednih nato premeščena najprej v Trbovlje, nam nazorno kaže celo vrsto zaščitnih sredstev v rudarstvu. Razveseljivo Je, da izdelujemo nekatera teh sredstev že doma Zastopniki rudnikov bodo lahko s sodelovanjem navedenega zavoda knplll najpotrebnejša zaščitna sredstva v naših domačih tovarnah. Sicer pa bodo naši rudarji sami ocenili ta sredstva. Naj nam ne bo žal denarja za te pripomočke saj se nam bodo bogato obrestovali -M- Zahvala Iskreno se zahvaljujem za uspešno operacijo ielodca primariju dr. Korošcu, dr. Kržišniku ter ostalim zdravnikom in strežnemu osebju v pritličju. Ljudmila Jerman kalne podružnice so poklicane, da obrazlože svojim šoto va rišem — članom sindikalnih podružnic — bistvene spremembe novega nagrajevnja. In sindikalne podružnice bodo imele pri tem razlaganju težko nalogo, da bodo prav vsem delavcem znale obrazložiti bistvena določila novega sistema. Prav na seminarju se je pokazalo, da se večina naših odbornikov v sindikalnih organizacijah živahno zanima' za vse, kar je v zvezi z nagrajevanjem - in da dokaj dobr0 poznajo letošnja določila družbenega plana. Seveda so se pojavile še nejasnosti, ki na so se na tem seminarju razčistile. Sedaj bo naloga teh tovarišev, da natančno obrazložijo ta določila vsem članom. — Razpravljali so še o drugih organizacijskih vprašanjih. Seminar je vsekakor uspel. -M. Tečajnice RK na Lokah se zanimajo za pouk Kmalu po Novem letu so se v osnovnj šoli na Lokah nad Zagorjem začela zbirati dekleta. Pričel se je tečaj Rdečega križa. 2e prvj dan je bilo opaziti, da jih ne bo treba siliti k obiskovanju tečaja. Dekleta so takoj pokazala veselje in voljo do tečaja, ki je razdeljen na dva dela; letos, v prvem delu tečaja se bodo dekleta učila o anatomiji in fiziologiji človeškega telesa, o prvi pomoči pri raznih nesrečah in bolezni, nadalje o nastanku raznih bolezni, kakšne so in kako jih preprečujemo. Prav tako o higieni hiše, sob, telesa, obleke in hrane ter o prehrani. Tečajnice z velikim zanimanjem slede predavanjem. Videti je, da snov ne pada na neplodna tla. Ze lani so predavatelji, ki so prihajali iz Zagorja, pohvalili dekleta iz Lok glede zanimanja prj pouku. To je prišlo še posebno do izraza po uspešno opravljenem izpitu ter veselem razpoloženju med tečajnicami In predavatelji Po zaključku učenja. Vidi se, da bo tudi letos tako. Nekatere tečajnice prihajajo P° opravljeni službi te Izlak in Semnika — dobro uro hodš do Lok. Vendar jih to ne motil. Vsa dekleta so celo Izrazila željo, da bi se tudi drugi del tečaja, ki je začrtan za prihodnje leto, nadaljeval letos, kar bo Okra jni odbor RK gotovo z veseli em vzel na znanje. Predavatelji se bodo potrudili, da bodo čim nazorneje predavali. K nazornosti bo pripomogel tudi okraj s primernimi filmi. Z veseljem in zadoščenjem ugotavljamo, da se mladina zaveda, kakšne ugodne pogoje H nudi naša ljudska oblast. MV. Lepo in prijetno je poslušati vesele in poskočne doma na toplem. Plačaj naročnino »Zasavskega vestnika" za celo leto, pa bo verjetno radijski aparat — tvoj. KRATKE VESTI IZ REVIRJEV IN OSTALEGA ZASAVJA Prvenstveno tekmovanje kegljaškega centra Zasavje v medna-rodnem slogu za ženske kegljaške ekipe bo v nedeljo, 13. t. m., na dvgsteznem kegljišču ŠD »Rudar« v Trbovljah. Za tekmovanje sta se že priglasili ženski ekipi »Rudarja« jz Trbovelj in »Proletarca« iz Zagorja, ni pa še zanesljivo, če se ga bo udeležila tudi ženska ekipa iz Radeč. Nova šola na Gradišču. — V bližnjih dneh je v načrtu lokacija za novo, dvooddelčno šolo na Gradišču v občini Dole pri Lit’ ji. Otroci tega okoliša so imeli doslej šolski pouk v skromni kmečki sobi, ki pa ne ustreza svoiemu nameniu. Iz tega razloga so se pristojni čtnitelji odločili, da bodo na Gradišču zgradili novo šolsko poslopje. Nova cesta v Tirni. — V vasi Tima v občini Senožeti so imeli lepo slovesnost, ko so odprli novo cesto. To gospodarsko pridobitev so praznovali s pisanim kulturnim sporedom. Ni bilo sreče. — Prejšnjo nedeljo sta obe lovski družini v Zagorju in Trbovljah organizirali pogon na- divje prašiče na področju Jelovce. Neugodno vreme, dež in megla so ovirali pogon, ki ni rodil pričakovane-___________ ________ ga uspeha. Upajmo, da bodo dajje 0bčnj zbor tudj sin- imeji naši prizadevni lovci pn- likalna podružnica kolektiva tr- Tudi staro in slabo stanovanje je lahko lepo! Rasstava o varnost) dela v Nehote me /e zanesla pot k to-Trbovljah. — Pred dnevi so pri- varišici M. R. v Hrastu ku le redila v Ljubljani republiško velikokrat sem slišala o njenem razstavo o varnosti dela. To stanovanju. Tokrat sem se hote-razstavo, ki je bila v Ljubija- la sama prepričati, koliko je re-ni zelo dobro obiskana, bodo od- sntee o prpovedovanju o stano-prli tudi v Trbovljah in sicer od vanju te tovarišice. 11. do 19 t. m. v dvorani hote- j Zunanji videz hiše napravlja la »Turist« na Vodah. na človeka slab vtis. Ko pa sem Pričakovati je, da bo imela stopila v kuhinjo, sem takoj pota zanimiva razstava tudi v Tr- stala pozorna. Neverjetno, v bovljah lep uspeh. Umestno bi kakšnem najlepšem redu je bilo bilo, da bi delavski sveti in sin- vse! Nlnogo stanovanj sem že vi-dškalne organizacije naših pod- dela, loda nikjer nisem naletela jetij poskrbele za to, da si bodo taksno snažnost Povsod je razstavo o varnosti dela ogle- ^Ho tudi vse okrašeno z lepimi dali vsi naši delovni kolektivi.; rocnlm> del- m cvetlicami. Kakor smo slišali, bodo dolo- j Ko Pa sem stopila o spalnico, čeni posebni dnevi za skupinski sem bila na novo iznenadena: po obisk te razstave, tako da si jo , pravict vam povem, da sem kar bo ogledalo čimveč rudarjev in strmela Nisem se mogla nagle-delavcev iz Zagorja in Hrastni- i dat , kako lepo je vse bilo! ka ter še drugih krajev našega i Tu je bilo nekoč najslabše Zasavja. Nedelja občnih zborov. — V nedeljo, 6. t. m., je imela sindikalna podružnica rudarjev iz Zagorja svojo letno skupščino v Počitniškem domu rudarjev na Izlakah — prav tako so se sešli v nedeljo v Delavskem domu trboveljski rudarji, da pregledajo delo .svoje sindikalne organizacije. V nedeljo je imela na- hodnjič več sreče. Avtomobilska nesreča. — Pretekli petek dopoldne se je zgodila na cesti iz Zidanega mosta v Radeče huda nesreča, ki je terjala 2 človeški življenji. Na tej cesti sta trčila skupaj neznan) desettonski tovorni avto in tritonski kamion iz Hote-meža, ki je vozil cement iz Zidanega mosta. Na tem avtomobilu so bili poleg šoferja še štirje delavci. Vozilo se je prevr- boveljske cemenatame. — O teh občnih zborih bomo še poročali. stanovanje — a poglejte ga danes1 Treba je tudi znati in si urediti dom Snaga in red, vzdržuje svet! — oravi star pregovor. Pri tej tovarišici sem videla, da je tudi v najslabšem stanovanju lahko lepo in prijetno, ne samo v novih, kakor morda mars kdo misli Le malo truda in okusa je treba, pa bo vsak dom prijeten in vabljiv Ta dom naj bo zgled drugim, družin do bi želela, da bi ji dali lepše stanovanje, ker res zna paziti na vse, akoravno hiša ni last te družine. IZ LITIJE IN OKOLICE V spomin Erazmu Goršetu je okf°9 »M sadnj*L dreves, le- , ževnikov.Prviletošnjivečer ko r tos jih bodo več. KZ v Litiji te so nas obiskali: Lili Novy, Tone začela z akcijo, naj bi kmetje Seliškar, dr. Vladimir Bartol in V zadnjem času je poteklo 60 let od rojstva štangarskega rojaka Erazma Goršeta, ki se je kot mlad fantič preselil s trebuhom za kruhom v ZDA. Tam je postal ugleden kulturni delavec ustanovitelj slovenskega narodnega muzeja, pisatelj šolskih knjig za slovensko mladino in sestavljalec slovensko-angleškega slovarja, bil je tudi marljiv društveni delavec. Umrl je pred dvema letoma Erazem Gorše se je zlasti trudil, da ne bi mladina slovenskih staršev pozabila materine govorice. Njegovo ime bo ostalo trajno zapisano v seznamu kulturnih delavcev, ki so se rodili v našem Zasavju. Poživljeno delo litijskega sadjarskega odseka V sestavu litijske Kmetijske zadruge je več pospeševalnih odsekov Posebne važnosti je sadjarski odsek, saj je sadjarstvo tista gospodarska veja. ki ima v našem Zasavju vse pogoje za napredek. Do sedaj so naši kmetje poznali sadne drevesnice le v jeseni. ko so obirali sadje Sadjarski odsek pa je začel z akcijo, naj bi kmetje vsako drevo tudi pognojili, s čimer bodo povečali pridelek. Sadjarski odsek bo poskrbel tudi za zatiranje sadnih škodljivcev in za škrop- Zasavčanka • ljenje. Lansko leto so poškropili Povečati bo treba število članstva povečali površino plantažnih sa dovnjakov. V tem letu bodo po večali sadovnjake na Gradišču, v Šentjurju m na Pogoniku. Tako sadjarstvo napreduje tudi v litijski okolici. Slaba smučarska sezona V zadnjih semestralnih počitnicah so imela naši mladi smučarji slabe snežne razmere. Nekaj snega so dobili le na Javorju nad Litijo, kamor zahajajo litijski smučarji že polni dve desetletji. Kmetje na Javorju, kjer ni nobene gostilne prav radi nudijo mladim litijskim smučarjem zavetje. Opazovanje snežnih razmer v zadnjih letih kaže, da nastopa Ivo Minati, je bil eden najlepših večerov v letošnji sezoni, zato si takih gostovanj želimo še več, Lčtijani pa bi ob prihodnjem gostovanju radi čul tudi našega krajana Jožeta Šmita, avtorja več priznanih pesniških zbirk. Prav bi bilo, da bi se nam pokazal kot slovenski poet) izven Litije je že večkrat nastopil, domači publiki pa se še ni pokazal Med mladimi litijskimi šah isti Dijaki litijske gimnazije so vneti šahisti, kar je prav, saj sodi šah k dopolnilu današnje vzgoje in bistri mlade glavice Še naj- Občni zbor TVD ^Partizana" v Zagorju Prejšnjo soboto je bil v mali tekmovanje s tricikli. Najboljši nilo in zdrknilo po obcestni str- dvorani Telovadnega doma občni , tekmovalci so bili po upravi mini ter obtičalo med drevjem zjj0r JVD »Partizana« v Zagor-j društva nagrajeni s spominskimi tik ob Savi. ^ ! ;u, ki se ga je poleg predstavni- ! listinami. — Gospodarski odbor Tudi v Hrastniku tečaj za tu- k0v oblasti in organizacij udele- se je moral borit; z vprašanjem, - . je jezik«. — Kakor v Zagorju, žilo zadostno število članov, j kje dobiti sredstva za skončanje predavanja tudi o delavskem sa- so tudi v Sp. Hrastmku odprli Pohvaliti je treba, da je prišlo j del pri adaptaciji Telovadnega moupravljanju, o pomenu komun pa bo — kakor smo izvedeli — v kratkem rešeno Društvena uprava skrbi nadalje za ideološko vzgojo članstva, saj prireja zanj redna predavanja o vseh aktualnih problemih. V kratkem bo društvo priredilo v tamkajšnji šoli tečaj za tuje na zbor. tudi precej članov ŠD jezike. Učijo se angleškega je- »Proletarca« zika, za katerega se je priglasilo nad 30 Hrastničanov. Iz poročil smo povzeli, da je društvo lani le delalo, čeprav ie Dve nesreči v Hrastniku. — bilo v Zagorju le malo telovad-Ko se je pred dnevi vračal rud- nih prireditev Izvedlo ie namreč niškj blagajnik tov. Kavšek iz več, propagandnih nastopov oa gostišča pri Rošu zvečer domov, vasi * ®e drugod, tako na sta ga napadla dva izven hrast- v Moravčah Lukovici, niška rud. ter mu zlomila levo J'z!aka^ Šmartno pn Lih,: Litij, roko. _ V netek popoldne je pa- >n »« ?o1« P« Hras,n’ku kar del čez Dolančevo brv neki sta- dl ,ahk° štejemo t,Za ,eP u*Peh rejši delavec hrastniške kemič- «9or kega »Partizana« Č an-«, i _______stvo |e nadalje sodelovalo on plohov- Rnvtfv« t lr n««- izvet1b’ Titove štafete ter pri re- globok, potok Brnico tako ne- bUškem teku v Zagorju. V srečno, da je teze telesno PPartizan« v Hrastniku se ponaša z lepimi uspehi doma, za ureditev društvenih garderob, prh v kopalnici td. Tu sta nudila društvu podporo LOMO Zagorje in OLO Trbovlje Preteklo leto društvu ni uspelo povečati število članstva. Ob pregledu članstva smo opazili, da je društvo štelo le 15 aktivnih članov in 5 članic, 45 mladincev in 45 mladink, pionirji in ponirke so pa v- društvu zastopane po; voljneje. Aktiv«; člani so pk imel- v delu težave Velikokrat so prišli v Dom z dobro voljo, da bodo vadili, opazili so pa, da so bili tamkaj «estanki .0 še druge prireditve Članstvo ie imelo lani 2080 telovadnih ur, 235 ur so porabili za priprave za nastope, 253 ur je pa odpadlo zaradi prireditev v veliki dvorani, kier bi pripomnili, da bi se dala večkrat namesto velike dvorane uporab ti mala dvorana. Te težave bodo traiale vse dotlej, dokler ne bo v Zagorju zgrajen Dom kulture Šele tedaj bo Telovadni dom lahko v polni meri služil itd. Člani »Partizana« so pokazali med drugim tudi pripravljenost za razna dela ter smo jih večkrat videli med delavci z lopate v roki. Prav posebno se je v tem pogledu izkazal tov. Polde Hribar, ki je v zadnjem času opravil 250 udarniških ur. Med bodoče naloge društva štejemo lahko skrb za posploše- toplejša zima in so pripovedova- ! več se ukvarjajo s šahom dijaki nja starih ljudi o zimah z debe- iz Save pri Litiji, ki morajo p« lim snegom kakor povest iz dav- j dopoldanskem pouku počakati nih dni... < j nekaj ur na prihod vlaka za do" , j mov. V tem času večkrat šahira- Ljudska univerza nas je i°. ,za.t0 S0‘V.d;.med vodilni“i J šahisti na litijski gimnaziji- Pn P0Y6uld V Vzhodno G6Ž6I6 ( nedavnem tekmovanju je nasto- Litijska ljudska univerza prire- ! mesto^dplom? in dar£°lT-ja v zadnjem času stalna preda- tijske ,Svobod^ je dosegel Juvanja ob ponedeljkih. Poslednje j J Lavrin s Save drugi je b,f predavanje je imel tov. prof. Le- ; A t z tretji Jamšek in i ; -1 nan?vL6 T četrti Mlakar. Šahovska kronika kazal Vzhodne države (Kitajsko ,ednj časa samuje tudi in Japonsko). Predavatelj ,e znal ^ k m’0fstrskega kandidata tov pritegnit, pozornost zadovoljivo T už^ iz Ljubljane. Na tej napolnjene dvorane - vseh je simu,^ank je sodelt>vaIo ludi 6 Mo okrog 150 - z živahnim tij,kih ‘gimnazijcev, vseh litij- pripovedovanjem in zanimivim --- l; skioptičnimi šiškami. Za svoja izvajanja je bil hvaležno akla-miran. Naši ljudje kar radi prisostvujejo predavanjem, ki' nas povedejo izven domačih meja, da se tako seznanijo z življenjem in delom tujih narodov m spoznavajo probleme, ki jih ustvarja da-nažnjica Razen takih predavanj pa si žele še v tem letu obiska knji- skih igralcev, ki so nastopili proti ljubljanskemu gostu, pa je bilo 22. Gost je imel izredno dober dan, sai je dosegel kar vseh 22 točk. Mladi litijski šahisti so dobro zapisani tudi na okrajnem pionrskem svetu okraja Ljubljana okolica, k: jim je podaril za lepe uspehe v šahovskem krožku dve šahovski garnituri. M!adi litijski šahisti so v zadnjem času priredili še več tekmovanj in so-delovali v simultankah. Iz Hrastnika Pomorsko brodarsko društvo v Sp. Hrastniku je imelo pred nedavnim svoj 7. redni občni zbor. Poročila funkcionarjev povedo, da je bilo leto 1954, zlasti v začetku, za društvo zelo kritično. Izgubilo je svojo dru- nie telovadbe, tesnejšo povezavo štveno delavnico in shrambo ter » SZDL. povezavo društva z našo te si morali «ani sami posta- li soboto. 22. januarja, je polagal TVD »Partizan« v Hrastniku svoj letni obračun v svojem Telovadnem domu. Obisk je bil srednji. Občni zbor sta obiskali tudi delegaciji Okrajne telovadne zveze Trbovlje in bratskega društva z Dola Iz vseh poročil je razvidno da je imelo društvo v letu 1954 lepe uspehe. To pokaže porast članstva ki znala 40 redne vadbe posameznih oddelkov, vesten vaditeljski kader, letni telovadni nastop ob občinskem prazniku in telovadna akademija ob praznovanju 30-letnice Doma, sode’ovanje pri okrajnem nastopu na Dolu in republiškem zletu v Ljubljani ter sodelovanje pri nastopih sosednih revirskih društev. Zlasti živahna dejavnost je bila med orodnimi telovadci s tov. Urbancem na čelu. Ti so zelo uspešno nastopili Pri ljudskem mnogoboju na orodju Posamezniki so dosegli zel« lepe uspehe na tekmovanju za državno prvenstvo v Zagrebu. Eden od njih — Skaza — je celo nastopil na svetovnem prvenstvu v Rimu Dvoboja na Bavarskem med Jugoslavijo in orodna telovadca Urbanc in Skaza. Zadnji je dosegel v Puli prvo mesto. V društvu delujejo nadalje košarkarji, plavalci in člani namiznega tenisa Zal so pa smučarji in lahkoatletiki svojo dejavnost popolnoma opustili Vzrok temu je ker nimajo trenerja. Telovadeče članstvo se je polnoštevilno udeležilo Titove štafete. Tudi na gospodarskem po’ju je društvo lepo napredovalo. Uredilo je v Domu kopalnico s toplo in mrzlo vodo za telovadeče, zgradilo novo letno telovadišče in dela v novih klubskih prostorih gredo že h kraju S slednjim bo pa ludi rešena družabnost č'anstva Vsa ta dela so bila izvedena ob joolnem razumevanju LOMO Hrastnik, OLO Trbovlje, Okrajne zveze »Paktiaan« ter hrastniških industrijskih podjetij. Občni zbor je izrekel pohvalo vsemu odboru In mu dal razrešnico Zadovoljen je bil zlasti z delom agilnega in delavnega predsednika. Pohvaljeni sta bili tud: tajnica ln blagajničarka za njuno vestno delavnost Pri volitvah vasjo, sodelovanje s ŠD »Proletarcem«, skončanje del v Domu, organizacijo nadaljnjih predavanj v društvu o raznih aktualnih vprašanjih ter skrb za številno udeležbo Pokrajinskega zleta »Partizana« v Celju V obširni d skusiji so sodelovali predsednik LOMO Zagorje in ljudski poslanec tov. Alojz Lukač, predsednik Mestnega odbora SZDL Zagorje tov. Otmar Pečar, tajnik Okrajnega odbora TVD »Partizana« tov Sovdat, predsednik SPK pr' LOMO Za-11 u.c.1 „u„.. gorje tov. Dušan Kolenc in še svojemu namenu. - Iz poročM drugi, ki so društvu obljubili vso smo tud' posneli, da društvu , možno pomoč, manjka vaditeljev. To vprašanje -k. ‘iVD »Partizan« v radeški Papirnici Bavarsko ln v Puli med Avstrijo I je bil z malo spremembo izvo-ta Hrvatsko sta se udeležila lien soet stari odbor. udeležila ljen spet stari odbor. Na pobudo sindikalne organizacije so v Papirnici v. Radečah ustanovili več društev, ki s svojim delovanjem omogočajo kolikor mogoče slikovito življenje ondotnih delovnih ljudi Najuspešnejša društva so: dramska družina, strelska družina in TVD »Partizan« Ze lanskoletni javni telovadni nastop in akademija, ki je bila prejšnji mesec v nabito polni sindikalni dvorani, sta pokazala javnosti, da je društvo na pravi jioti glede telesnega vzgajanja mladine, ki živi v okolici tovarne Društvo deluje Šele dve leti, vendar je njegovemu odboru uspelo zbrati precejšnje število mladine, ki je na telovadni akademiji pokazala uspehe vztrajnega dela v telovadnici Društvo dela tesno povezano z osnovno šolo na Jag-njeniei ki je v sporedu akademije dala nekai pionirskih točk. To omenjamo zaradi tega ker je telovadnica precej oddaljena od Jagnjenice Iz tega razloga bo društvo pričelo pošiljati Tovarna keramičnih izdelkov svoje vaditelje v šolo, da bi v izvenšolskem času zajeli v telovadno delo čimveč mladine. Na akademiji so nastopil: vsi t.e’ovadni oddelki — od pionirjev in pionirk do članov in članic. Zal pa nizek oder onemo- Viti zasilno malo barako kot nadomestilo za prejšnje prostore. Tudi finančne težave So bremenile društvo; imelo je dolgove na materialu, denarne pomoči pa ni bilo od nikoder; članstvu in pionirjem ni moglo nuditi tega, kar bi le-ti potrebovali. Društvo je bilo tako rekoč pred razpustom. V tem kritičnem času pa 3® društvu prva priskočila na pomoč sindikalna podružnica Steklarne z izdatno ‘ denarno podporo, pozneje tudi Okrajni odbor Ljudske tehnike v Trbovljah. Društveni odbOT je nakupil jaotrebni material in člani so popravili kajake ter zgradili celo nov kajak. Redni treningi na Savi so se spet začeli pozno v jeseni. A društvo kajpak v teh okoliščinah ni moglo izvršiti med letom vseh zadanih si nalog na lanskem občnem zboru. Člani so se pa le udeležili tekem na divjih vodah za republiško prvenstvo Mladinec Barič je dosegel na tem tekmovanju lep usp^h; prejel je bronasto kolajno. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli več sklepov ki jih IZLAKE pri Zagorju ob Savi Izdelujemo: Kamine vseh vrst in barv ter sobne peči, kompletne s Samotnimi ploščami. Samotno opeko za pekarne in druge svrhe (dol 100° C), in to: navadni format 25x12, segmentno za oboke 25x12 in plošče zapeči 25x25. Bergman-nove pipice, okrasno keramiko. | Prevzemamo naročila novih artiklov iz mehke, eventualno tudi trde | kamenine. Hlll!lllllllllll!ll!lllllllllllll|||||||||||||||ll|||||||||l|||||||||||!|||ll!||l|||!||||||||||!l||!l|||!!ll!l|||||||||D lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll)ll!i!llll!IIIII!l!ll!lllllllllllll goča prikaz telovadnih točk na hočejo letos v boljših razmerah drogu in bradlji, zato so oddel- vge Tako nameravajo ki nastopni s prostimi vajami in med drugim izvesti za občinski preskok; čez konja. Za večjo pojmih v kraju slalom tekmo slikovitost sporeda je poskrbela tudi folklorna skupina ki je nastopila z dvema narodnima plesoma. Telovadno akademijo je strokovno oceni’ načelnik Okrajne telovadne zveze v Trbovljah, tov. Karel Rupnik, ki je povabil društvo, da z najbolj uspelim; točkami sode’uje na tekmovanju za okrajno prvenstvo v akademijskih točkah, ki bo v Trbovljah Z izvedbe prve akademije so odbor društva kakor tudi vs; nastopajoči pridobil; nova izkustva, ki bo telovadcem za nadaljnie delo spodbuda Društvo je jaokazalo da je na najboljši pot' glede osamosvojitve. zato pričakuje od OTZ Trbovlje pomoč, ki jo bo porabilo za nakup naipotrebnejšega telovadnega orodja ln ostale oprave Prav tako manjka društvu strokovni' Izurjenega kadra. Kljub nekaterim pomanjkljivostim jaa društvenemu odboru ne bo težko polagati obračun svojega dela na bližnjem občnem zboru »®n« s Dramski odsek »Svobode Trbov- g Lje II« uprizori v četrtek, 10. fe-H bruarja. ob 19 uri v domu »Svo-H bode II dramo Miška Kranjca »POT DO ZLOČINA« Vljudno vabljeni! na Sav; v Hrastniku Č’anstvo si je zadalo tudi hvale vredno nalogo, da bo v Brodarsko organizacijo pritegnilo čimveč mladine ki še ne deluje v nobenem društvu L. H. Sprememba vodstva osnovnih Sol v Hrastniku. — Z drugim šolskim polletjem sta se ločili vodstvi obeh hrastniških osnovnih šol V prvem polletju letošnjega šolskega leta sta bili obe šoli še pod slcupmm vodstvom. Ker pa sta šoli oddaljeni ena od druge pol drug kilometer, se to ni obneslo Zato je je prevzela na šolj v Sp. Hrastniku vodstvo upraviteljica tov Stana Vošner na novi šoli v Zg. Hrastniku pa sedanji upravitelj obeh šol tov. Jože Kenk Vsi stari imeniki od leta 1873 dalje so ostali na osnovni šoli v Šp. Hrastniku Ce potrebuje kdo kak prepis spričeval, nai se obrne na upraviteljstvo šole v Sp. Hrastniku Osnovna šola v Zg Hrastniku je dobila ime »Osnovna šola Hfastnik-rudnik« in ima osem oddelkov »Osnovna šola Hrastnik« — tako se naziva šola v Sp Hrastniku — Ima pet oddelkov l.n pomožni razred Vsi štirle oddelki Otroškega vrtca, razmeščeni po hrastniški dolini, so pa ostalj pr< uoravitelj-stvu osnovne šole Hrastnik-rudnik. »Veseli večer« z nagradnim žrebanjem hrastniškega trg. podjetja »Potrošnik« so priredili Zagorjani v Sp. Hrastniku. Vstopnice za »Veseli večer« so bile že dopoldne vse razprodane, medtem ko sta bili kulturni prireditvi v mesecu januarju v Sp. Hrastniku, in sicer prvovrstni koncert godbe JLA in pravljična igra »Trnuljčica«, ki so jo dali trboveljski osmošolci, samo srednje obiskani Za silo veselo je bilo le 12 srečnih dobitnikov pr; nagradnem žrebanju — pa še ti niso bili povsem zadovoljni z načinom razdeljevanja nagrad Sicer vsa čast trg. podjetju »Potrošnik« ki je podarilo tri glavne in devet tolažilnih nagrad — glede na vsebinsko slab program te prireditve bi pa pripomnili, da si Hrastničani ne želijo več takih »Veselih večerov« Dolski mladinski aktiv je priredil v soboto 29. p. m., za zaključek uspelega Mladinskega tedna dobro obiskano slavnostno akademijo. Po sporedu je mladino veselo rajala. Hrastniški foto klub je imel pred dnevi občni zbor v svojem »Puharjevem domu«. V zadnjem času ta klub nima sreče s predsednikom Odkar j® odšel pred dobrim letom na drugo službeno mesto ustanovitelj tega društva in »Puharjevega doma« ter dolgoletni predsednik kluba tov. Mirko Grešak, je imelo društvo že dva predsednika Za zadnjem občnem zboru so izvolili za vodjo foto kluba tov. Stanka Bračka, predsednika mestne občine Hrastnik. V Zagorju bo prvenstvo Zasavja v boksu Marljiva boksarska sekcija SD »Proletarec« iz Zagorja bo v dneh 5. in 6- marca t. L organizirala v Zagorju prvenstvo Zasavja v boksu za posameznike in ekipe. K sodelovanju so bile povabljene naslednje ekipe« »Odred« in »Ljubljana« lz Ljubljane, Jesenice, »Rudar* iz Trbovelj, »Rudar« iz Hrastnika, »Branik« in »Železničar« iz Maribora ter »Fužinar« iz Raven. Posamezniki bodo tekmovali na izpadanje. Prvi dan tekmovanja bodo izločilne borbe za vse kategorije, drugi dan dopoldne nato polfinalne borbe za vse kategorije, zvečer pa finalne borbe za vse skupine. Prvome-stnik v vsak; kategorij) bo dobil častno diplomo, prva tri moštva pa prejmeta poleg spominske listine v spomin še praktično darilo. Uvrstitev moštva se ocenjuje takole: zmagovalec v vsak) kategoriji dobi 3 točke. drugomestnik dve in tretje-mestnik eno točko. Priglasitve sprejema do 20. februarja t. 1. boksarska sekcija §D Proletarec« v Zagorju. Ker bodo na prvenstvu Zasavja sodelovali vsi najboljši slovenski boksarji, upravičeno pri. ''»kujemo lepe in zanimive borbe. R. Nekaj besed o naši knjigi in trboveljski knjižnici Pred dnevi Je pisatelj Bogo- zadovoljivo. Trboveljska Javna j lo. pa Ji žal ni vedno mogoče mir Magajna napisal v »Ljud- knjižnica ima sedaj okrog 6500 ustreči zaradi pomanjkanja po-ski pravici« nekaj besed o naši knjig, kar Je seveda precej pre- sameznih del — seveda pa mla-knjigi, kjer omenja, da bi bilo malo za današnje zahteve po dina ne zanfetava knjig, ki napačno sklepati, da prj nas (splošnem Izobraževanju, težave vzbujajo mlado fantazijo, tako ljudstvo ne bere, ker gre v pro- Pa so z nakupom novih knjig, da je Karl May še vedno v dajo sorazmerno le malo knjig, j Sredstva so sorazmerno pičla, ospredju. Ugotavlja, da zasleduje, kako zato se Je Ljudska knjižnica in No — toliko o letošnjem dela roma knjiga, last zasebnika, iz čitalnica v Trbovljah obrnila na in uspehih v Ljudski knjižnici rok v roke, prav tako pa tudi vsa trboveljska podjetja s v Trbovljah! Zavedati pa se knjiga, ki si Jo nekdo Izposodi prošnjo, da bi v okviru mož- moramo, da ne bi dosegli takš-v knjižnici. I nostj prispevala primerne zne- nega uspeha, če ne bi ljudska Res je to! Napačno bi bilo,' ske za nakup novih knjig, s či- oblast vsestransko pomagala če bi nekdo sklepal samo po; mer bi močno koristila dvigu finančno in z nasveti. Skrb, ki podatkih knjižnice, koliko bral- j splošne izobraževalne ravni (pri- sta jo pokazala Svet za kulturo cev je bilo v določenem času, pomba uredništva: naš list bo in prosveto in sam Ljudski od-ln koliko knjig Je bilo izposo- I radevolje poročal, koliko je bor mestne občine Trbovlje, ka- snanja in izobrazbe ter napredka, močno hvaležni. Upravičeno upamo na popoln uspeh knjižne akcije, saj je tu-dt naša celokupna socialistična družba močno zainteresirana na tem, kakšno znanje in na kakšen način si ga bo pridobilo delovno ljudstvo, da si bo pravilno utiralo pravo pot v socia- Uspešno so nastopili GODBA NA PIHALA TBBOTK1J8KŠH RUDARJEV IN PIVSKI ZBOR »SLAVČEK« »SVOBODE—CENTER« STA RAZVESELILA S SVOJIM NASTOPOM VSE POSLUŠALCE Ni naključje da so Ljubljančani pred dnevi burno ploskali rudarski godbi na pihala in pevskemu zboru »Slavček«, ki sodelujeta v »Svobodi-Center« iz Trbovelj, na slavnostni akademiji v veliki Unionski dvorani v čast desete obletnice ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije. Razen teh dveh skupin rta sodelovala na akademiji še pevska zbora iz Laškega in Ljubljane. Toda tako, kot je zapel »Slavček« in zaigrala rudarska godba, ni zapel in zaigral nihče G^dališka dejavnost „ Svobod44 v T rbovlfa h Jeno in postavil potem to šte- kakšno trboveljsko podjetje pn-vilko kot merilo za razširjenost spevalo za nakup prepotrebnih branja naših knjig. Oglejmo si novih knjig za Ljudsko knjižnl-nekaj statističnih podatkov, Id co v Trbovljah). terih osnovna naloga je dvig izobraževalne ravni delovnih množic, je tolikšna, da omogoča Ljudski knjižnici v Trbov- Bližamo se tako rekoč že koncu letošnje gledališke sezone, v Trbovljah bi pa sporo lahko rekli, da z njo niti začeli nismo. Če pa se kakšna igra le uprizori, je zopet po sredi njen obisk. Ako pa v Trbovljah nastopi na odru kakšen čarodej ali kaj podobnega, takrat bo dvorana prav gotovo napolnjena do zadnjega kotička. Z gledališko dejavnostjo se v letošnji sezoni ne moremo posebno pohvaliti. Štiri dramske družine v Trbovljah in doslej le štiri premiere v tej zimi — to je res malo. Res je sicer, da se gledališke družine trboveljskih »Svobod« borijo z raznimi težavami. Tako je n. pr. »Svoboda« na Dobrni gradila svoj Dom in bo z delom lahko šele sedgj začela, »Svoboda II« v Zg. Trbovljah ima sicer dovolj Igralcev, medtem k0 ji manjka režiserskega kadra ter Je v tej sezoni do sedaj dala samo dramo »Pot do zločina«, ki jo je režiral prof. Rado Cešnovar. Na Dobrni so do sedaj dali na oder igro »Žene na dopustu«, imajo pa v tudi načrtu v prihodnje kar lep pro- tografu (kater- ovire pri »Svobodi-Center« ni) — gledališka družina v Zg. Trbovljah se pa, kakor smo že dejali, bori s težavami glede režiserjev. — Daši so v Trbovljah gledališki igralci na splošno prizadevni in se trudijo ter vlože mnogo časa za študij te al' one igre, se v kraju opaža padanje zanimanja za resno gledališko umetnost — za plehkosti in razne neumnosti ga je pa po vseh izgledib v Trbovljah še vedno dovolj. -ar- od sodelujočih. »Slavček« je zapel pesem »Mi smo rudarji« In »Rudarja Andreja«, ki jo je uglasbil Radovan Gobec. Zadnja pesem je stilno težka in terja nemalo naporov in pevskih sposobnosti. Toda »Slavček« je tudi tokrat dokazal, da Je tej pesmi kos. Res se jim je v začetku nekoliko zataknilo, kar je razumljivo, saj so se zavedali, da je bilo tokratno občinstvo nekoliko drugačno: bolj razvajeno ta zahtevnejše. Toda buren aplavz je dokazal, da so bili Ljubljančani z izvajanjem zadovoljni. Tega pa so bili seveda najbolj veseli pevci ta pevke. Tudi godba na pihala je s svojim »Komandantom Stanetom« ta »Slovensko rapsodijo« dokazala, da še vedno napreduje. Vsi so zavzeto poslušali izvajanje godbe. Prav je, da je godba tudi tokrat pokazala, ta to ravno v Ljubljani, da v Trbovljah glasbeno umetnost cenijo in da se rudarji radi uče glasbe tudi v starejših letih. Ako obema kulturnima skupinama izrekamo priznanje, nočemo reči, da se jima ni treba več učiti. Nasprotno! Napredek je mogoč, to pa seveda le tedaj, če se bosta obe umetniški skupini nenehno izpopolnjevali ta tako tudi v bodoče ohranili sloves, ki ga ne uživata le v Trbovljah, pač pa tudi v Ljubljani in ostali Sloveniji -M. Prvič bodo igrali Topliška „Svoboda“ je končfto le premagala krizo, dramska sekcija kaže obilo veselja do dela nam kažejo, kako posega trbo- j Med 19.022 izposojenimi knji- j Ijah nakup vsake knjige, ki na prebivalstvo po veljsko knjigi! Leta 1953 si je Izposodilo 10.928 knjig, leto je to število naraslo na 8465 bralcev, ki so si iz knjižnice izposodili 19.022 knjig. Oboje se je torej podvojilo, če sl ogledamo še, kdo si je največ izposojal knjige, bomo videli, da je bila to mladina, ki pa bo kmalu dobila svojo knjižnico. Pa tudi število delavcev. k| so si Izposojali knjige, je močno poskočilo — od 892 v letu 1953 na 2442 delavcev leta 1954. Ce prištejemo tem še zgoraj omenjene bralce, ki gre pri njih knjiga iz rok v roke, potem je to stanje že kar lepo, id pa še naši gami je bilo 10.425 leposlovnih del. Precej je poraslo tudi zani-4538 bralcev manje za nemške in francoske lansko ! knjige. Bralci prihajajo v knjižnico celo iz Zagorja in Hrast- novo izide na našem knjižnem trgu IVbirn pa knjižnica dopolnjuje tudi z antikvarnimi knjigami in priložnostnimi nakupi. Prav sedaj je v teku knjižna nika! Izmed domačih del braici: akcija. Knjige se bodo lahko do-najbolj posegajo po knjigah bile po zelo ugodnih cenah. Mi-Bcvka, Ingoliča, Kranjca. Juša i slimo, da naša prošnja, ki Kozaka. Potrča, Malenškove in Vaštetove. Izmed starejših slovenskih pisateljev Imajo ljudje najraje Jurčiča. Kersnika in se z njo obračamo na trboveljska podjetja, da bi nam omogočila ta ugodnostni nakup, ne bo naletela na gluha ušesa, saj so gram. V »Svobodi-Center« so v tej sezoni nprlzorilj Vasja Ocvirkovo dramo »Ko bi padli ožl-veH«, ki je doživela še kar lep uspeh in so z njo tudi že gostovali nadalje so postavili na oder zgodovinsko dramo »Za pravdo in srce«, ta pa je dozi Nedavni občn; zbor »Svobode« v Toplicah pr: Zagorju ie šel nekako mimo nas Medtem ko smo o občnih zborih obeh ostalih »Svobod« zapisali nekaj najvažnejših ugotovitev in napotkov za bodoče delo nismo zbora topli-ške »Svobode« omen-li niti z besedo Prav bo torej če tud: o tem društvu izrečemo nekaj misli, čeprav ie občni zbor že za njimi. Predvsem velja ugotoviti, da topliška »Svoboda« preteklo leto ni imela tistih uspehov kot predlanskem Res je, da se je društvo pravno li* 5rt/c«, i>a pa jc noži- -i«rn»ri:_i_ _„ _ vela neuspeh tako glede obiska ?_v*“ „ Pmnriio kakor tudi v sami Izvedbi. Gie- v obeh pevskih zborih. Tudi v tem društvu doslej niso mogli pridobiti novih članov za dramsko skupino in so si morali pomagati s člani, ki sodelujejo v drugih sekcijah. Torej spet enaka pesem, kj smo jo zapisali že večkrat-, od nekaj sto članov društva je aktivnih le nekaj desetin, ki igrajo, poj6, obiskujejo razna predavanja, poleg tega pa imajo še nešteto drugih funkcij in opravkov v najrazličnejših organizacijah. Seveda je razumljivo. da gre kajpak delo počasi naprej. Slednjič ^e bližajo tudi pri- ie veliko potovanje v Francijo s»"Ei£rwsKstex::<■» “»»“'j ,od«. r _... .. - b„ ter« pripravlja sedaj dramo vse ostale Pnredltve Toda t0 ne Uncu- Pnhodn,e dn,-Sc bo lgTal' »Mladost pred sodiščem«, ki jo , P°men- bo dal na oder še ta mesec. i ... __ * w.™». * »»rt i si“'„r'ivrs prireditve da bi smelo zastati vse drugo delo Na občnem zboru so U»OTI, »OJ TO Ziuisvt«« klpr I« Tavčarja. Pozornost pa je vzbu- j tudi vodstva naših gospodarskih su*aij\_ odrivajo gledališka skupina pri »Svobodi-kakor smo Seveda Je povsem razumljivo, da v takih okoliščinah ni pri- dita lansko leto naša partizan- podjetij močno zainteresirana ska kronika »Jeklena pest«, ki na tem. da njihovi delavci in jo Je napisal Jože Stok-Koro-! uslužbenci čimveč bero in Se ob Sa»mH veseli » igrt tan, k) stalno kroži med bralci.! knjigah izobražujejo — za to In po čem sega mladina? Naj-1 razumevanje pa jim bo Ljud-bolj seveda po čtivu, ki ji je' ska knjižnica v Trbovljah ta z v šoH predpisano za domače de- ^ njo vsj delovni ljudje, ki si žele 13. start Žica je Mia napeta. Stisnje- > pošel Toda ne mislite (ja je na letanje v Ljubljano ta Vršac, nosti in našo resničnostjo Je' vedno tako Ce vidite Pavka Upamo pa. da jim tega v Miz- nih čeljusti s pogledom, uprtim predse je sedel bodoči pilot Pavko v letata. Srce mu je burno utripalo Tolažil se je z mislijo da sedi za njim inštruktor, kj ga bo že izvlekel iz kaše, če bo zašel vanjo. Sam pri sebi je pa vendar ponavljal: trinajsti start, trinajsti.. Žica se je še močneje napela in že je letalo naglo drselo po zemlji ter se kmalu nato začelo v ostrem kotu dvigati prot: nebu. Pavko je šele tedaj opazil, da leti. Zavedal se je, da vidi pred sabo le nebo. horizonta ni. Torej se dviga! Iz premij'Jevanja ga vzdrami glas Inštruktorja: »Odpni žico!« Pavko potegne za vzvod in že letita kot ptička, brez šuma motorja, nad zemljo. Cuje se samo žvižganje kril. ki režejo zrak In 9pet se je oglasil inštruktor s svojim globokim. pomirjajočim glasom: »Le brez strahu, fant! Naipravi šolski krog — štirikrat devetdeset stopinj I« Pavko je podzavestno ubogal. Mislil je le nato, da 'eti trinajstič Letalo se je nalahno nagnilo ta začelo krožiti Zaokrožilo je enkrat, dvakrat, trikrat. Pavko je le otrplo sedel in glodal zemljo, ki se je naglo približevala ta se sumljivo vrtela. , »Sedaj je pa dovoli tvojih umetnij! Vražje blizu sva že materi zemlji l Le pusti, bom jaz pristali« — le dejal inštruktor in Pavkove roke so popustile. Letalo st je vzravnalo, letelo še nekaj časa in lepo pri-rta’o. Hitro so ga obstopili tovariši ta se mu na vsa usta smejali »Da, da, Pavko! Trtaajrti start ni od muhi« Kar smejte se. sl je mteM, a tud njemu so se u-sta počasi raztegnila — prav do ušes Takšen je bil Paskov trtnajaH danes leteti, si ne morete mi- nji prihodnosti ne bo več treba, šiiti, da še m dolgo tega, kar je' Krona vsem uspehom pa je, imel svoj prv- start Mnogo je sta se usposobila za uprav-danes takšnih kot on — mladih, ijanje vseh športnih motornih razigranih predanih sinjim vi- letal tovariša Japelj in Nikolič ^aY***1 *o član: Aero k.uba ter s tem dosegla naziv motor-v Trbovljah Morda boste vpra- nega pilota, v.-ekakor si bosta šah, kdo so tj fantje. Sicer nič prizadevala da vzgojita čimveč čudnega, če jth ne poznate saj se sebi enakih ne sliši dosti od njih so pa ven-f „ . . dar tembolj marljiv-; in delavni. I ljudaJa0abi“ ™ Svoj klub so ustanovili kluba ter njegovemu predsed-leta 1952 na pobudo Leta.ske ntku Rudolfu Japlju, ob čigar zveze ^Sloy«iije ta ob vsej pod- nesebični požrtvovalnosti raste porj Okrajnega ljudskega odbora ta mestne občine Zanimanje med Trboveljčani zlasti še med mladino, je bilo zelo veliko, tako da je bil dotok h klubu množičen. Vendar so bili med njimi nekateri ki jim je bilo le do tega, da so lahko rekli, da so člani kluba Ko so pa spoznali, da Jta čaka v njem delo, so izstopili To je bila prva preizkušnja Ostali so le ljudje, kj se zavedajo, da iz nič ni nič. Tem gre zahvala da se je klub postavil na solidne temelje 2e takoj v početku so si zadali člani Aero kluba nalogo, da usposobijo čim večje število mladine za padalce, jadralne pilote hi pilote motornih letal. Začeli so • padalskim in jadralnim tečajem Uspeh ni izostal. V njem se je lu^oeobila vrsta padalcev ki io do meseca novembra lanskega leha napravili skupno 232 skokov. Udeležili so se republiškega prvenstva v Postojni ta doeegli v svoji skupim I. merto, kar je zavidanja vreden uspeh tako mladega klube. Jadralci med tem časom niso počivali, saj se je izšolalo 34 jadralcev, od katerih je napra-v«o lfi tepk A, 8 B in 7 C. Pet slo dvanajst jadralnih poletov je število, ki nam povč, da imajo ti ljudje Jekleno voljo, zlasti te pomislimo, da morajo hoditi klub in čvrst letalski kader — bodoči branik našega svobodnega neba J C nje, kot bi ga verjetno sicer bilo. Kljub navedenim težavam so pa tukaj — ne da bi Imeli vaje na odru! — uprizorili to soboto dramo »Vozel« nadalje imajo v načrtu, da še ta mesec uprizorijo Jurčičevo ljudsko igro »Domen«. Tu se bo gledališka dejavnost razživela šele proti koncu sezone, prej se seveda ni rojakov v Franciji lepo izvedlo, da pa bo treba letos upravičiti zaupanje, ki ga je društvo doslej už valo med prebivalci Zagorja. Predvsem gre za povečanje t»- prave za prlro igro tega društva ska družina predstavila obč nstvu s spevogro »Radikalna kura«. ReSl Igra sicer ni primerna, poznamo jo večinoma vsi saj so jo uprizarjali že pred vojno. Toda društvo se je zanjo odločilo predvsem zaradi tega, da pomeri svoje sposobnosti v igranju in petju. Pozdraviti pa moramo no-da se pripravlja za novo ste dejavnosti, ki v tem društvu vico, ««. ,-- r- _ -, - ni bila najboljša. Znano je, da igro tudi druga gledališka sku- ima društvo svojo igralsko skupino. znano pa je tudi. da ta družina doslej ni dala še nobene igre Res: pri svojem delu je ta gledališki kolektiv naletel na objektivne težave, ki so mu preprečile izvedbo že skoro naštudirane _________ m____ .. igre ki so jo kasneje opustili. mogla, ker so pred dramsko Res pa Je tudi, da so domala vsi sekcijo dajali prednost kinenv»- I člani te druž ne hkrati tudi peva Uspehi Mladinskega gk dališča v Radečah pma ,•, Če bosta obe družini topliške »Svobode« umeli razviti svojo dejavnost to se svojega dela resno lotili, tedaj uspehi ne bodo izostali. Seveda na se spet poraja vprašanje obiska. Morda bo tokrat ob tej Igri, drugače kot no navadi. To pa bomo videli Jco bodo igro uprizorili. •*** Ze več člankov je v »Zasavskem vestniku« govorilo o delu Mladinskega gledališča v Radečah, le malo pa jih je govorilo o uspehih mladega društva — mladega po obstoju In po članstvu. Pred kratkim so se tl naj-mlajš) Igralci, ki so pri rade-škem občinstvu zelo priljubljeni. spet pojavili na odru. To sl ufffSs-iTfs: v glavnem iz vrst tistih, ki 5« ac v niso nastopili na odru. Precejšnje težave, ki so se Že prva predstava je bila kar dobra. Vsaka naslednja — bilo pojavile v zvezi z uprizoritvijo Jjh je Mdo- te igre, so se z dobro voljo re-, tetno bolje . žiserja in Igralcev odpravile, ta- vo^v°nl£!m M osebne pohvali*, ko da so Radecanl »Kraljično z ne more(n 1W te- in AiBo ki^iKg TrbovAjc ga, da ne bi v Imenu članov Mladinskega gledališča pohvalil tov. Rainerja, ki je vložil mnogo truda za uspešno Izvedbo Igre. Omeniti moram tudi tov. Novakov«, ki je povsod in ob vsaki priložnosti priskočila na pomoč. Obema so igralci ob neki predstavi Izročili priznanje za njun trmi. Nadalje gre zahvala tov. Honjl Peščevi, tov. prof. Pešcu In tov. Ivanu Pešcu, icl so pomagali pri uprizoritvah. Med novtmi Igralci Mladinskega gledališča jih je nekaj tudi iz vrst delavstva. Razveseljivo Je, da so v kulturnem delu našli razvedrilo, kar nam spot vttva upanje, da bodo le tl h gledališču pritegnili nove člane in v njih zbudili zanimanje na gledališko umetnost. Vse to nam dokazuje, da se Mladinsko gledališče, id deluje kot odsek radeške »Svobode«, drži načela delavskih kulturnih društev, to načeto pa je: »Kulturo l judstvu L T sveta s sceno pr) »Kraltlč-•U« se je osnovala tc mladincev tadl scenska skupina, ki le pod vodstvom tov. Burgerja svoje iW» vestno ta pravočasno Josip Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevani«) mmmscl s 5. Lisica s treščico, gosjo, puranom in nevesto Zvitorepca Je premišljala ta premišljala, kako bi ustregla lačnemu želodcu, po katerem ji je krulilo vedno bolj in bolj. Eh kaj, v Gorjance pojdem, sklene naposled, tam so še vsaj ljudje, ki imajo kaj srca ta še verjamemo moški besedi. Poiskala si je lepo, suho treščico ter ubrala pot pod noge. Pri-šedši do samotnega gorjanskega doma, je potrkala na vrata, milo proseč: »Usmilite se uboge lisičke sestričke; naj prenočim pri vas, ljudje!« »Ej, pri nas je že tako brez tebe tesno!« »Saj vas ne bom nadlegovala; sama ležem na klop, repek stisnem ped klop, a treščico položim pod pečko.« In usmilili so se beračice, ki je storila, kakor je obljubila: sama je legla na klop, rep pod-hulila pod klop, treščico pa položila pod pečko. Rano zjutraj je Zvitorepka potihoma vstala, sežgala suho treščico ter jela rentačiti': »Kje je moja tre- ščica? Ah, moja lepa treščica, niti za tolsto gos ne bi je dala!« Kmet — kaj si hoče — ji da za treščico tolsto gos. Zvitorepka vzame gos in koraka po svoji Poti veselo prepevajoč: »Leži, leži stezičica, Po njej tečč lisčica — sestričica. V rokah nese treščico, Za treščico — gosico.* V rokah nese treščico — gosico, Za gosico — purico.« Trk, trk, trk! — potrka na duri tretjemu kmetiču. »Kdo trka in kljuka?« »Jaz, lisička sestrička: prosim vas, prenočite me, ubogo sirotko. ki nima svoje strehe!« »Ne moremo; še nam tesno hodi!« »Ej, saj ne bom sitnosti prodajala; ležem na klop, repek stisnem pod klop, a purico spravim pod pečko!« Usmilili so se zakasnele popotnice; ona leže na klop, rep podvihne pod klop, a puro shrani pod peč. Ko zarana petelini odpojč, plane previdno z ležišča, zadavi purico ter jo za zajtrk pohrusta. Nato pa jame ve-kati na vse pretege: »Kje je moja purica? Oh, moja ljuba purica, niti za najkrasnejšo nevestico je ne bi dala!« Kmetič — kaj si hoče — ji dd mlado nevestioo. Zvitorepka jo spravi v meh, pa si zaokroži: »Leži, Ježi stezičica, Po njej teče Isičica — sestričica; V rokah nese treščico, Za treščico — gosico, Za gos co — purico, Za purico — nevestico.« »Ne pošljite me, reve, v temno noč! Prav nič vas ne bom nadlegovala; sama ležem na klop, repek stisnem pod klop, a mešiček položim pod pečko.« Naj si bo, si mislijo ter ji od pr 6 vrata; ona leže na klop, rep podhuli pod klop in meh dene pod peč. Kmet izpusti ponoči skrivaj nevesto iz meha, a namesto nje potlači vanj psa. Zjutraj si lisica naprti meh. Občni zbor .Rudarja* v Hrastniku Po desetih mesecih plodnega dela je imelo športno društvo »Rudar« v Hrastniku prvi redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila polovica članov. Iz poročil predsednika tov Roberta Šterna, tajnika Mirka Hribčka in načelnikov sekcij je razvideti, da je bilo društvo kljub skromnim začetkom zelo delavno. Najbolj aktivna nogometna sekcija je odigrala pretečeno ’.eto 27 tekem Od teh je bilo 17 prijateljskih, 7 pokalnih in 3 prvenstvene Poleg teh tekem pa je imelo tudi rezervno moštvo 5 prijateljskih srečanj. Skupna bilanca golov 69:50 v korist nasprotnikov Ce upoštevamo. da se je v Zg Hrastniku Po več kot petnajstletnem mirovanju začel spet organizirano gojiti nogomet ta rezultat za ubere svojo pot. a med potjo mlado sekcijo ni porazen. V teh Trk, trk, trk! — potrka na dur; četrtemu kmetiču. »Kdo je vne?« »Jaz. lisička sestrička; pro-Trk, trk, trk! — potrka spet s*m_ prenočite me!« na vrata drugemu kmetiču. »Kdo je vne?« »Jaz. lisička sestrička; prosim, prenočite me!« »Saj je še nam samim pretesno!« »Oh, prav nič vam ne bom v nadlego: sama ležem na klop, repek stisnem r* 1 klop, a gosko položim pod pečko.« Odprli so »Saj je tesno!« še nam samim pre- REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Tudi na naš nagradni magični kvadrat v zadnji številki »Za- ~ savskega vestnika« so nam po-sladkousti molcdovalki vrata in ona lože na klop, rep prifrkne pod klop, gos pa shrani pod pečko. Ob jutranji zori se vzko-leba pokonci, zadavi gos ter jo pohrusta, a nato jame razvneto kričati: »Kje je moja gos? Oh, moja lepa gosičtea, niti za najtežjo purico ne bi je dala!« Kmet — kaj Sj hoče — ji da za gos pitano puro. A Zvitorepka vzame puro, koraka po svoji Poti ter zapoje v mlado jutro: »Leži, leži stezičica, Po njej teče lis čica — sestričica-, slali naši pionirji in pionirke lepo število pravilnih rešitev, Id smo jih bili — kakor vedno — veseli Pravilna rešitev te besedne uganke ?e glasi (vodoravno ta navpično): 1 kolo; 2. otep; 3. leča; 4. opal. Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado pionirki Mariji Petek, učenki 1. a razreda gimnazije v jame besedičiti: »Nevestica, za poj mi pesmico!« »Hov, hov, hov!« zarenči pes, a lisica se tako prestraši, da ji telebj meh zviška na tla. Meh poči, iz njega pes skoči in jo ulije za Zvitorepko, da mu komaj unese pete v bližnji gozd. Tam smukne v luknjo ter se jame kesati: »Oh. moje oči, kam ste gledale, ko sem tako silno bežala?« »Ej, lisička, pazile smo, da se nisi spotaknila!« »A ušesi, kaj sta delali vi-dve?« »Ej, poslušali sva, če tl je pes že blizu za petami.« »In ti. rep, kaj sl delal, ko sem bežala čez dm m stm?« »Hm. kaj bi delal!« pravi rep, »zapletal sem se ti med nogami. hoteč, da bi padla ter prišla hudemu Cuježu v zobč.« »A-aa. ti klek nemarni, čak, naj te pes poje.« In pomolivši rep iz luknje, vzklikne: »Hej, Čnjež, evo tl lisičjega repa!« A Čujež, ki je bil še silno jezen, da ga je nosila Zvitorepka v mehu, je čakal ta oprezal pred luknjo ter je res pograbil lisico za rep. Premikastil in ogrizel jo je tako hudč, da je kakor mrtva obležala pred luknjo. tekmah so se zlasti odlikovali Zorčič z 21 Šketako z 8 in Urlep s 7 gol; Na j večji uspeh je doseglo prvo moštvo, ki ga trenira tov. Butkovec, proti II. moštvu ljubljanskega »Odreda«, ko ga je zasluženo premagalo z 1:0. Nič pa sta se končali neodločeno. Razlika v točkah je 57:71 v korist nasprotnikov. Med boksarji so se odlikovali: Drljača s 4 zmagam' in 2 porazoma Gun-zej s 3 zmagami, enim neodločenim in enim izgubljenim srečanjem, Škrab je v sedmih borbah petkrat zmagal. Oroš je v 6 prvenstvenih mečih odločil štiri v svojo korist, eno srečanje pa se1 je končalo neod oče-no, Barič zaznamuje štiri zmage, eno neodločeno srečanje, dva poraza, Volfand pa štiri zmage in tri poraze. Omeniti je treba.'da sta imela Barič in Volfgang vedno najtežje nasprotnike. Treningi so kliub neprimernim prostorom potekali še precej redno, saj so nekateri člani, ki so imeli popoldne službo, vadili celo dopo’dne Letos čakajo boksarsko sekcijo težje naloge in močnejši ‘nasprotniki. Prepričani pa so. da se bodo tokrat bolje odrezali, saj so prvič v popolnem sestavu V naslednjem je blagajnik poročal, da je imelo društvo 576.088 din dohodkov in 475.159 din izdatkov. nik Boksarske zveze S'ovenije, tov. Slana kot zastopnik »Bratstva« iz Hrastnika, tov Butkovec kot zastopnik »Rudarja« iz Trbovelj, ki je tudi trener igralcev, ter še posamezni člani društva. Iz te debate bi sklepali, da je društvo na pravi poti, da sl prizadeva vzgajati svoje člane v športnem duhu in da bo še letos razširilo svojo dejavnost z ustanovitvi]o novih sekcij. Po daljši razprav* je občni zbor sklenil, da bo društvo ustanovilo še kegljaško, lahkoafetsko, odbojkarsko in namiznoteniško sekcijo. Seveda bo treba tudi v Hrastniku začeti graditi prepotreben Športni dom, kajti društvo razen skromne sobe v kateri vad; boksarska sekcija, ne razpolaga 7 drugimi prostori. Na občnem zboru je bilo povedano več zdravih pobud za nadaljnje delo izrečeno na tudi nekaj objektivnih kritik, ki grajajo slabost: in pomanjkljivosti v posameznih sekcijah V znak priznanja za uspešno delo so člani soglasno izvolili stari upravni odbor, dopolnjen z nekaterimi novimi člani Pre- V plodni razpravi so sodelo-1 pričani smo. da bo društvo v | vali tov Presingei kot zastop-1 tem letu doseglo še lepše uspe-manj mar 11.vi niso bili nik Celjske nogometne podzve- he, kar mu vsi od srca želimo. pionirji, ki jim požrtvovalno pomaga tov. Žveplan. Njihova bilanca je pozitivna. Odigrali so 13 tekem. Od teh je bilo 6 prvenstvenih. 3 pokalne in 4 prijateljske Sedemkrat so zmagali, dve tekmi sta se končali z neodločenim rezultatom, štiri pa z izgubo. Nasprotniku so 27-krat potresli mrežo, sami pa so prejeli 18 golov To so zadovoljivi rezultati, ki obetajo da se društvu, kj ima devetintrideset mladih nogometašev, ne bo treba bati za prihodnost Posebno še, ker so pionirji zelo požrtvovalni in jih marljivo vadi tov. Butkovec. Tudj boksarska sekcija je bila prizadevna. Mladi boksarji so nastopili na šestih prvenstvenih ta enem prijateljskem srečanju. Žal se je sekcija izpopolnila šele po končanem prvenstvu in ima sedaj boksarje za vseh deset kategorij, medtem ko je morala prej številne borbe predati, ker ni imela tekmovalcev za vse kategorije ze, tov. Podbevšek kot zastop-1 V. T. Smučarski tečaj na Partizanskem vrhu Odbor za fizkulturo pri Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah je organiz.Tal izvedbo sedemdnevnega smučarskega tečaja pionirjev iz vsega okraja na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. V tečaj je bilo sprejetih 44 pionirjev iz društev Partizana, Smučarskega kluba »Trbovlje«, »Dobrna«, »Dobovec«, smučarske sekcije »Proletarec« iz Zagorja, »Bratstva« iz Hrastnika in nižje gimnazije v Trbovljah. Tečajniki so vadili pod stro-kovnm vodstvom izkušenega vodstvom smučarskega učitelja Toneta je- vaicev za vse Karegonje Bok- rina, profesorja telovadbe Maksa np • . , - — sarji so pet srečanj izgubili, dve PodlunšW pravilno povezanTnoa™ “ tem, ker so v varstvu izkušenih vaditeljev, ki jiipi vsak gib na smučeh praktično pokažejo na terenu. Prav slikovito je videti 44 fantov in deklet, vsi postroje-m v eni vrsti m pripravljeni, da na dano znamenje zavozijo po lepem terenu Medvednice. Zelo zanimiva je bila popoldanska prakt.čna vaja o nudenju prve pomoči smučarju, ki sj je pni smuku zlomil nogo Tov Ra-dej je tečajnikom najprej obra. Zložil celoten potek te pomoči, nato pa ,0 praktično demonstriral pr; nekem tečajniku. »Ponesrečenec« je bil v pičlih petih minutah na vozilu — sestavlje- Tudi na Kumu so imeli smučarski tečaj Smučarsko društvo Trbovlje je pr.redilo predzadnji teden smučarsk tečaj na Kumu, ki se ga je udeležilo 20 članov in mladincev Poleg teh tekmovalcev so se udeležili tečaja še tekmovalci Smučarskega društva »Dobovec« in tekmovalci smučarske sekcije ŠD »Dobrne« iz Trbovelj Kljuib Trbovljah, ki naj pride v naše P^Mikanju snega se je tečaj uredništvo po obljubljeno knjiž Rigi j-t* UM-LLU- Po slabi tovarišij: boli! rada glava n.o nagrado. NAGRADNA SKRIVALNICA ZA PIONIRJE Posojilo — labirint — pritok — kavarna — višina — Jira-sek — navada — poglavje — vabilo — polica. Iz vsake besede vzemite po tri črke zaporedno ter sestavite iz njih znan slovenski pregovor. — Bo morda to težka naloga? Mogoče — pa vseeno poskusite! Veseli bomo p-onirjev, ki bodo uganili ta pregovor Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelie. dne 13 februarja opoldne. Seveda bo tud,- tokrat dobil izžrebani rešitelj uganke od nas lepo knjigo v spomin. uspešno končal | Društvo ma v tej sezoni v načrtu še več tekmovanj, na katere so se njegov, člani dobro pri-, pravili Eno izmed največjih tekmovanj, kar jih je bilo do sedaj na področju Trbovelj, bo nedvomno Štajersko prvenstvo v smučanju na Kumu na katerem | bo sodelovalo okrog 200 tekmo-I valcev Drugo, večje meddruštveno tekmovanje bo tradicionalni veleslalom na Mrzlici ter meddruštveni trad cionalni »Ocepkov smuk« na Kumu, ki je posvečen tov Ocepku, ki je postal : žrtev prometne nesreče, je pa bil j eden od glavnih organizatorjev ' smučanja v Trbovljah ter predsednik predvojnega Smučarskega društva »Kum« — Nadalje ima društvo predvidene skoke na 30-metrski skakaln'ci v Gabrškem ! nad Trbovljami, klubsko prvenstvo ter več pionVskib tekmo- vanj. Vprašanje pa je seveda, če bo toliko snega, da bomo ta tekmovanja lahko izvedli. U. PLANINSKO DRUŠTVO ZBORUJE Po lepo uspelem občnem zboru, ki ga je imelo Planinsko društvo Trbovlje v minulem tednu in na katerem so razčistili vrsto vprašanj, kj se tičejo društva ter določili smernice za nadaljnje delo, bo zborovalo agilno Planinsko društvo Kum v sredo, 9. februarja, v Rudniški restavraciji. Občni zbor bo ob 17. uri — Društvo, ki postavlja na Kumu novo pl a, ninsko postojanko, bo imelo na Razpored dela je bil strogo določen. Tečajniki so zjutraj ob 7. uri vstajali nato se umivali in očistili ter zajtrkovali, ob 8 uri pa odšli na teren Vsako do- povezano nogo. Tečaj so uspešno zaključili, na njem so pionirji pridobili po-trebno tehnično in teoretično izo-brazbo za nadaljnje urjenje v tem lepem zimskem športu, ki ga u na teren vsako go- , v našem okraju spričo ugodnega ?čn eJh- ° pos"eif?° praDk' terena v*e premalo gojimo. 9 Ucm vadb, ,m sicer do 13. ure Po Snežne razmere sicer niso bile kosilu kratek počitek - nato pa najboljše, zaradi česar so imeli praktične vaje - midenie prve tečajniki zadnja dva dneva le te-pomoč! poškodovancem al, pa , oretčni pouk, vendar je bilo do- , ko I volj snega za izvedbo praktične- prosto smučanje do 17. ure se je delila popoldanska malica. Do večerje so imeli tečajnik, teoretični pouk o smuku itd. ter do 20,30 razne igre, šah in podobno. Nato so odšli spat Tečajniki so imeli v Počitniškem domu rudarjev lepo urejene sobe, ki so vse ureiene s toplovodnim ogrevom, prav tako so dobili okusno in obilno hrano ter ostalo postrežbo Če st gledal četo mladih smu- ga dela. Brez dvoma bo pobuda in vsestranska pomoč OLO — Trbov« Ije mnogo prispevala k večjemu razvoju smučarske dejavnosti mladine. Da je do organizacije tečaja Prišlo, je zasluga vodilnih ljudi Okrajne zveze »Parižana« in Smučarskega kluba »Trbovlje«. Posebno vnemo za izvedbo teča-. ia je pokazal podpredsednik občnem zboru priložnost poročati 1 čarjev, ko so prejšnjo nedeljo po- Okrajne zveze Partizana tov Mi- o svojem plodnem delu, ki bo zanimalo slehernega trboveljskega planinca, zato bo udeležba gotovo polnoštevilna. N' pozabite: vsak naročnik »Zasavskega vestnika" je zavarovan nosno korakali z .drtcamv« po ne Kužnik, k: je smučarjem pred glavni trboveljski cesti prot, odhodom pojasnil namen izvedbe Planinski vasi m dalje na Parti- tečaja in jih tud; med poukom zanski vrh, si zda’eč nisi mogel dvakrat obiskal na terenu. Tečaj-nushti, kaj vse že zna;o pokazati nike so obiskali še predsednA t; mladi smučarji. No, o tem sem LOMO tov. Lojze Dular predse prepričal, ko sem tečajnike sednik odbora za fizkulturo tov obiskal na terenu Poleg raznih Karel Rupnik in predsednik »Par^ prav dobro izvedenih kombina- tizana« v Trbovljah tov Mato dj so pionirji pokazali dosti po- Filipič Svojih malčkov pa niso guma, saj so vozili kot Gorenjci, pozabile tudi njihove mamce in k\so kak? .^uža mmmm i&ešs&H■m v m WBX I .-1 :■■ • ' I A mm 'HL&M 'Mkv fiPtimt fc,-*'1' 5m . .' ': ■ :. a/w.'.4 Zagorsko Športno društvo Proletarec bo 18. februarja polagalo obračun dela za preteklo sezono. Prav bo. če se tudi nr. z nekaj vrsticam! spomnimo tega osrednjega predstavnika zagorskega športnega življenja pregledamo nekoliko težave tega društva in se pozanimamo tudi za njegove načrte v letošnjem letu. Prvenstvena naloga bodočega upravnega odbora društva in gradbenega odbora bo dograditev Športnega doma v Zagorju sai n. pr zagorski športniki danes nimajo niti enega primernega prostora za sestanke in podobno. Zidati bo treba začeti poleg Športnega doma tudi velik-dvorano (28X16 m), saj danes skoraj vsi športnik; v Zagorju člani SD »Proletarca«, nikjer ne trenirajo, ker ni prostorov Izjemi sta košarka in boks ki sta si za letos uspela zagotoviti ob veliki prizadevnosti članov upr odbora TVD »Partizana« veliko dvorano Telovadnega doma za trening Precei denarja ki bi ga lahko imelo ŠD »Proletarec«, gre danes mim0 društvene blagajne. ker še ni dograjena oziroma še niso pričeta dela pri gradnj- prepotrebne ograje okoli stadiona. Igrišča so v zelo slabem stanju, sai ni nikjer denarja za njih vzdrževanje! Zagorje nujno potrebuje plavalni bazen, saj se mora okoli 14.000 prebivalcev — toliko jih šteje Zagorje danes z okolico — hočeš nočeš — hoditi kopat ali v Savo ali pa v oddaljene Izlake — oddaljene po kilometraži in po financah, o čemer smo ob neki priložnosti že pisali. Gradnjo tega bazena narekujejo že osnovna načela higiene, zato je predlog zagorskih športnikov, članov SD »Proletarca«, umesten in vreden pohvale. Toda pojavlja se spet vprašanje, kje dobiti denar za gradnjo tega prepotrebnega objekta S tem se konča vsak njihov načrt, vsaka njihova zamisel, saj zagorski športniki — člani SD »Proletarca« — uživajo danes zelo malo moralne im finančne pomočj pri pristojnih činiteljih. V takih pogojih pa smemo reč; sledeče: saj zagorski »Proletarec« vendar ne grad; Športnega doma 6amo za svoj e članstvo, sai ne namerava graditi plavalnega bazena spet samo za člane svojega društva — nasprotno: naprave in objekti »Proletarca« bodo lahko služili vsem — od prvega do 14.000. prebivalca Zagorja in njegove neposredne okolice! Prav iz teh razlogov je SD »Proletarec« pričakoval in bi zaslužil veliko veliko več moralne im finančne pomoči In če ne bodo zagorski športniki dobili večje pomoč; hi naleteli na večje razumevanje pri odločilnih organih kraja, tedaj bo kmalu ogroženo delo osrednjega predstavnika zagorskega športnega življenja, močno prizadeto pa bo tudi delo za fizično krepitev in čuvanje zdravja naših delovnih ljud in mladine kar je vendar ena izmed osnovnih halog nas vseh zlasti pa še odgovornih činiteijev kraja! V kakšnih pogoiih živi in dela upravni odbor društva, omenimo samo to, da se morajo upravni organi društva in njegovih sekcij ubadati in zaprav’jati čas za vprašanje, kje dobiti denar za prvenstvene tekme — o izvrševanju dejanskih nalog društva in njegovih sekcij da pa v takih okoliščinah sploh ni mogoče govoriti. Iz takih in podobnih razlogov se zanemarja v Zagorju t.udi mnogo drugih problemov, ki dnevno stopajo pred zagorske portn ike-ru d ar j e Upamo — upamo vsaj! — da se bo letošnte leto stanje le obrnilo v nasprotno stran, da bodo športnik: ŠD »Proletarca« le deležni neprimerno večje denarne in finančne pomoči od vseh strani. Na preteklost pa pozabimo! Take in podobne stvari bodo letos, obravnavali na občnem zboru tega društva poleg vseh ostalih težav in težavic, ki jih tudi pri »Proletarcu« ni malo. Pri reševanju vseh vprašanj pa bo treba predvsem trezne presoje — od pristojnih organov kraja pa je treba samo malo več dobre volje. Občni zbor društva bo v kino dvorani »Triglav«. Po zboru bodo predvajal; športne filme Športniki in prijatelji društva: vabljeni! R. BOKS Rudar (Trb.)—Rudar (Hr.) 10:6 Prejšnjo nedeljo sta se v pri-1 točk. — V tretji borbi jateljskem srečanju pomerili boksarski ekipi iz Trbovelj in Hrastnika. Zmagali so boksarji iz Trbovelj z rezultatom 10:6. Hrastničani niso postavili nasprotnikov za Kovača, Gorenca n Šef ar j a ter je bil tako SP°~ red okrnjen Prikazane borbe so bile — upoštevajoč težave obeh klubov — Pa ustrezni višini. Obema ekipama se pozna da nimata še zadovoljive kondicije. Premoč Trboveljčanov je prišla do izraza v večji napadalnosti in boljši tehnik-: — zlasti v drugi in tretji rundi, kjer so Hrastničani občutno popustili Najpre; sita nastopila Mihelič —Putič (oba Rudar. Trb ) in Tušk—Oplotnik (oba Rudar, Hrast.) v ekshibicijskih borbah. V dveh rund. h sta pokazala oba para — ki sta začetnika — kar dobro znanje Prvi par v konkurenc; sta bila Mihelič—Knez Prvi je bil ofenzivnejši. čeprav je mel za seboj že dve rundi medtem ko se je Knez izkazal v obrambi. Razš’a sta se neodločeno Nato sta nastopila Hojak—Drljača; slednji bi z malo več napadalnosti lahko zmagal, tako pa se je moral zadovoljiti z delitvijo je Bar- tolme izbojeval prvo zmago za domačine proti Šketu, k; je nudil slab odpor razpoloženemu in borbenemu Bartolmj. V naslednjem sta se pomerila Mani —Vilič; zmagal je Marn z boljše plasiranimi udarci Oba sta bi'a slabo pripravljena in nista mogla vzdržati začetnega tempa. Nato sta preizkusila moči Graš —Djanini. Prikazala sta lepo tehnično in premišljeno igro, kjer je zmagal z boljšim; udarci in premišljeno obrambo domačin. Borba Pigac—Oroš je bila precej mlačna, ker sta se oba izogibala spoprijemu. V prvih dveh rundah je bil boljši Oroš medtem ko je v zadnji rundi z odločnim napadom nadomesti: zamujeno in izenačil igro ter dosegel neodločen izid. Borba Sane—Kunaver se je končala z zmago slednjega, ki je edin; zmagal za domačine. Pilnaver je bil mnogo boljši in je zmago zaslužil — Kot zadnja sta nastopila Sefar in Jankovič-kj je igral za Hrastnik. Oba sta pokazala lepo borbo iz bližine in čiste udarce, kar velja zlasti za Šefarja, čeprav je bil za 10 kg lažji — Prvoimenovani so člani ŠD »Rudarja« iz Trbovelj. V. Moštveno tekmovanje v kegljanju v mednarodnem slogu Kegljaško tekmovanje v mednarodnem slcgu se vedno bolj in bolj uveljavlja. Da bo treba več treninga, je pokazalo nedavno tekmovanje v mednarodnem slogu v Zagorju za prvenstvo Zasavja, kjer je premočno zmagala kegljaška ekipa zagorskega »Proletarca« pred »Rudarjem« iz Trbovelj in »Bratstvom« iz Hrastnika. Prejšnjo nedeljo je gostovalo v Trbovljah kegljaško moštvo »Betona« iz Celja, da se pomeri z ekipo »Rudarja«. Tekmovanje se je razvijalo od 8. ure zjutraj pa do 7, ure zvečer ter zad- nja dva tekmovalca nista nastopila, ker so morali gostje na večerni vlak. V skupnem plasmaju so gostje iz Celja zmagali s 5080:4918 klini, z razliko 162 klinov — Posamezni rezultati so bili sledeči: Beton: Tupej 723, Zagorc 734, Matjaš 720, Zorne 700, Vanovšek 766. Šlcorjanc 731, Marinšek 700. — Rudar: Brčon 703, Klopčič 780, Hauptman 688, Dmovšei 699, Soec 727, Simodič 633 in Virt 688. Najboljši tekmovalec dneva je bil Tine Klopčič (Rudar) s 780 podrtimi klini. -ar- Menda imam prav, če našega današnjega piva ne štejem k alkoholnim pijačam saj vsebuje tako malo alkohola, da bi moral človek izpiti velikanske količine piva če bi se hotel z njim opijaniti Bolj pravilno bo. če pivo uvrstimo med dopolnilno prehrano. Večkrat celo zdravnik priporoča uživanje piva, ker vpliva na organizem pomirjevalno in ima tudi precej dobrib hranilnih sestavin. Naše pivovarne kuhajo zadnje čase prav okusno pivo. V Trbovljah smo že nekaj časa brez piva. OJ gostišča do gostišča vprašuješ po njem. pa ti nikjer ne morejo postreči. V nekem gostišču so mi povedali, da pivovarna v Laškem že dva meseca počiva in da bo počivala še mesec. Pravijo da zato, ker n| surovin za kuhanje piva. Proizvodnjo piva štejemo v predelovalno industrijo za predmete široke potrošnje. Ze večkrat smo slišali in brali, da je na račun naše težke industrije, ki smo si jo morali ustvariti, zaostala predelovalna industrija za predmete široke potrošnje. Prav tako pa smo čuli in brali, da bodo predelovalni industriji posvetili večjo skrb sedaj, ko smo si zgradili najvažnejše ključne objekte. Tudi zvezni družbeni plan za leto 1955 govori o tem vprašanju in daje to obljubo. z Iz tega razloga ne razumemo, da neki predmet široke potrošnje naenkrat izgine iz prometa; še manj nam je jasno, kako je mogoče da zmanjka surovin za pivovarsko industrijo, in to v dobi, ko bi morala biti proizvodnja piva v najboljšem teku za sezono, ki je pred nami in se začne v zgodnjem poletju — na drugi strani pa nam je spet znano, da se mora pivo uležati več tednov preden gre v prodajo in potrošnjo. Poraja se vprašanje, kdo nosi res, da delo v pivovarni počiva že dva meseca in še cel mesec ni pričakovati, da bi s kuhanjem piva v tovarni nadaljevali. Če obrat pivovarne res počiva, kaj pravijo delavci tovarne? Ce slednji prejemajo plačo kljub temu da ne delajo — na čigav račun se izplačujejo te plače? Ali jih bo trpel potrošnik piva? Menda vendar ne, če potrošnik ni kriv. da pivovarna ne dela. ker ji manjka surovin. Ali ne bi bilo pravičneje, da tc plače trpe tisti, ki so odgovorni za redno obratovanje tovarne, tisti, kj so krivi, da tovarna nima potrebnih surovin? Surovine si mora danes podjetje samo preskrbeti. Saj danes vendar nimamo več tako imenovanih »dispečerjev«, ki so pred leti samovoljno razdeljevali surovine (in izdelke)! Ne maram delati nikomur krivice, opozoril sem samo na to, kaj ljudje govore. Zato pričakujem; prizadeti pojasni! od tistih, ki nam jih najlaže dajo. J. F. Izpred sodišča Z žganjem je prekupčevala Je m že leta 1953 po okrožnem , | sodišču v Celju predkaznovan Danijela P ■ kmečka ae.avka j zaracj; velike tatvine na 6 me-' iz Lemberga št. 2, se jc neupra- secev zapora. Ta kazen ga pa viieno ukvarjala s trgov.no kot ^no nj popolnoma nič spa-poklicem na ta način, da Je metovaia> kajti dne 5. maja da med letom 1953 pa vse do 27. februarja lanskega leta pri po- 1954 je naše’ na travniku ob ~ j poti v Pra.pročah denarnico B. " Z. z gotovino 4000 din. Namesto da bi najdeno stvar lastnici vr- sameznih kmetih v okolici Lem. berga. občina Šmarje pri Jel šah, nakupila najmanj 80 j nU — ie^ta ga "je še posebej žganja po neugotovljenih cenah, j opozorila na to, če je stvar neimenovani najdenino zatajil in s; denarnico z goto- tamkajšnje j prisoji; dinarjev za nato Pa je navedeno količino -ej _____ «e žganja prodajala v Hrastniku v okrepčevalnici steklarne po 240 liter ter s tem poslom dosegla neugotovljen dobiček. Obtoženka je bila zaradi nedovoljenega trgovanja obsojena ^ na 10.000 din denarne kazni ter skodo 4000 djn-oa povrnitev stroškov kazenskega postopanja Obsojen je bil na 20 dni zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopka — lastnici denarnice pa mora povrniti Prijatelj tuje lastnine TRADICIJA PA TAKA T , . C .. „„ V Delavskem domu v Trbov- nalnem podjetju UJMO I ^ lie. stanuioč v Praorocah št. 23, rano za dneve, ko je hodil med nam; dedek Mraz. Dedek Mraz Vsi potniki so se zgražali So&^Sj.1’tl Nedelja, 30 januarja. Želez- dolgo na svojem mestu dve jel-niška postaja Zagorje. Ura je ki, seveda že brez okraskov, tri četrt na sedem. Avtobus pri- Ljudstvo, ki je obiskovalo kul- ______ _____ ___ ___ pelje potnike Vrsta pred bla- turne prireditve, je mislilo, da odgovornost da se pivovarna ni §njno je dolga. Tudi e.ekt.ična bosta po »treh kraljih« odstra- pravočasno preskrbela s potrebnimi surovinami, če je namreč * V USPEH RUDARJA PROTI EKIPI »13. MAJ« (Zagreb) V nedeljo so v Trbovljah gostovali zagrebški športniki-keg- ljači »13. maj«; tekmoval; so moštveno v mednarodnem in narodnem slogu. V borbi 100 lučajev mešano, mednarodni slog, je nastopilo 6 tekmovalcev. Rezultat je bil 2188 :2155 v ko- luč ugasne. Pred blagajno sta ženska in moški. Vsak da po 200 dinarjev in zahteva karto do Ljubljane. Blagajničarka vzame denar in da samo eno vozovnico. Moški vzame vozovnico ženski iz rok in odide. Zenska tako ostane brez nje. Pri takojšnji intervenciji blagajničarka izjavi, da je vozovnica gotovo padla na tla, naslednji potniki pa so videli, da je dala blagajničarka samo eno karto. Tudi jokanje ni presunilo blagajničarke (ženska je šla v rist Rudarja z razliko 33 klinov, j Ljubljano v bolnico in je ime-a — * • - 's seboj le 200 dinarjev, zato je V narodnem slogu moštveno Po 10 tekmovalcev je zmagala premočno ekipa Rudarja s 372:252 podrtimi klini ali 120 klinov razlike. RUDAR : DOBRNA 6:2 Na blatnem in težkem terenu se je letošnje prvo srečanje med Rudarjem in Dobrno končalo z zmago Rudarja. razumljivo da je bila čista prepadena) Tik pred odhodom vlaka pride blagajničarka in osorno povč ženski, da ni imela namena goljufati in ji dš vozovnico, za poroštvo pa vzame podatke iz osebne izkaznice. Dejala je še da bo pri obračunu videla, kako bo z denarjem! Vsi potniki so se zgražali nad takim početjem blagajničarke. Kaže, da vljudnost do potujočih in poslovanje tukaj ni vedno v redu, saj smo naleteli že nekajkrat v našem listu na kritiko o teh rečeh. Prav bi bilo, da se za ta primer pristojni činitelji temeljito {»zanimajo, da se kaj podobnega v bodoče ne bo več zgodilo. -ek. njeni. No, pa sta ostali jelki v dvorani kar do »svečnice« — pač cerkveni rok. Nekulturnost. — Poleg hvalevrednih kulturnih orireditev se dogajajo v Hrastniku tudi nekulturnosti. kakršnih že dolgo tli bilo v hrastniški dolini. V noči od sobote na nedeljo so ponočnjaki, ki so popivali pozno v noč v neki gostilni v Sp. Hrastniku, vrgli pn Kemični tovarni v potok Boben lojtrski voz, pri Vovkov- koloniji razmetal; nek; siroti kurjavo in »prestavljali« cestna znamenja. Dva dni nato pa so spet po-noč; razbili taki objestnež; in poniglavci več šip na Narodni banki in podrli vrtni plot tovarišu Šivicu. Vsem tem nepridipravom je Ljudska milica že na sledi. Materina znamenja Ivo in Ivanček sta šla na sprehod. Med potjo sta srečala hišnega znanca, ki je presenečen vprašal: »Ivo, zakaj pa je tvoj obraz ves opraskan?« — Ivanček, ki je nekaj slišal o tem, je hitro odgovoril: »To so materina znamenja!« Naš obveščevalec m Potujoči kino LP Trbovlje bo predvajal od 12. do 15. februarja 1955 jugoslovanski film »Deček Mita«: V soboto. 12. febr., ob 17. uri na Vačah, ob 19.30 pa v Mlin-šah; v nedeljo, 13. febr., ob 10. nri pri Sv. Jederti, ob 14. uri v Jagnjenici, ob 17. uri v Loki prt Zidanem mostu, ob 19.30 v Zidanem mostu; v ponedeljek, 14. febr.. ob 18 uri v Čečah in v torek. 15. febr., ob 18. uri na Dobrni. Kino »Svoboda - center« v Trbovljah bo imel na siporedu danes, v sredo, ob 17. in 19. uri — in jutri samo ob 17. uri amer. film »NE POJ MI ŽALOSTNIH« PESMI«. Od petka do torka bo predvajal francoski film » ALARM NA JUGU«. V nedeljo ob 10. urj dopoldne p« bo na sporedu nemški film »NIKI« po znižani ceni. Kino »Svoboda - Trbovlje n« bo predvajal francoski film »TARAS BULBA«. Zahvala Vsem« ki so spremili našo mamo FRANČIŠKO JEK0Š k večnemu počitku, ji darovali šopke in vence ter sočustvovali i nami, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se tudi sosedom za vso pomoč. Družina Levpužček—Jefcoš Javna zahvala Moje težke dni v času kočljive operacije so mi lajšali nešteti pozdravi in želje za moje skorajšnje okrevanje, ki so mi Jih pošiljali moji prijatelji, znanci in delovno ljudstvo iz Trbovelj. Brzojavke, cvetje, pisma in pozdravi »o me globoko ganili in obenem tudi hrabili. Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki so s toliko toplino in pozornostjo sledili mojemu zdravljenju. Dr. Virgil Krasnik. OBVESTILO------------ Prvo predavanje v Društvu rejcev malih živali bo imel 16. t. m. ob 17. uri tov. inž. Ivan Oblak in tov. Jakob Božič o pravilni vzreji malih živali v pisarni društva. Drugo predavanje o boleznih malih živali bo imel veterinar tov. Uršič dne 23. t. m. ob 17. uri v pisarni Društva rejcev malih živali na Rudarski cesti št. 3. Preklic Preklicujem žaljivke, izrečene Ivici Cirar Iz Spitala. — Feliks Grabnar, Senožeti — Prečna lg-★ Preklicujem neresnične bese-de, izrečene proti tov. Francu Oprešniku Iz Hrastnika. — Iva« Mlinarič, Hrastnik. * Obžalujem besede, bsreiV-ne tovarišici Ani Kmetič, gospodinji Iz Radeč. — Ro-ii Krašovec. gospodinja h Kado*.