st. 19 MtoinHi Ichafa, livremil pondelfek, v»ak dan zfutraf. Uredniltrot ulica Fraadštca Asiikega it 20, I. nadstropje. D opi ti naj te ?oiuj«jo uredništvu. Ne#r- * ^ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« \4[( *o. — O&ioron* o ProL F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost. tiskarne Edino« cnaša ta meseo L 7,—, 3 mesece L 19.50, r iL 32,— in celo leto L 60 - -Za inoretnstvo mesečno 5 lir već. — Tel- a uredniftra in uprare nt. «« * « vratu, v Četrtek s. aprila 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo * širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacij« se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Stev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Rnzpraulftinia o manjšinskem uprafenju Če pametno in stvarno razmišlja in govori, moreš tudi z drugomišljenikom razpravljati mirno, stvarno in — koristno.^ Tak človek, ki trezno, resno in brez tistih, predsodkov promatra važni manjšinski problem, je novinar FederLo Pagnacco, čigar izvajanja v glasilu bojevnikov smo posneli včeraj. S svojimi naziranji o tem vprašanju, o politiki, ki naj bi jo izvajala Italija napram svojim narodnim manjšinam, se Pagnacco razlkiuje od povprečnih italijanskih politikov in novinarjev toliko glede stvari same, kolikor tudi glede načina razpravljanja. Žito-imaš, ko si preči-tal njegova razmatranja o manjšinskem problemu, ugodno zavest, da moreš razpravljati s človekom, ki zna pametno presojati in odkrito govoriti resnico, četudi ve, da ne bo prijetno zvenela onim, ki imajo moč t rekan, in pa množici, ki jim slepo sledi. Iz naše včerajšnje pripombe k izvajanjem g. Pagnacco je že razvidno, da so nam veliko zadoščenje, da pa vendar ne soglašamo z vsakim njegovim nazorom. Mncgo tega govori na italijanski naslov, kar govorimo mi vedno in dosledno. Predvsem naj opozorimo na njegov odgovor na vprašanje: ali morejo drugorodni državljani Italije biti nevarni za državo? Odgovor je pavilen in logičen. Izjavlja odkrito, da je nezmiselno govoriti o kaki nevarnosti že radi malega števila drugorodcev napram veliki in mogočni državi. Nevarnost za in-terese Italije pa da bi mogla nastati iz zgrešenega postopanja z narodnimi manjšinami, iz — kakor izrecno pravi — slovenskega in nemškega iredentizma. V podkrepitev tega svojega nazora navaja Pagnacco argument, ki je tudi nam vedno v peresu. Nemci in Slovani Italije imajo onkraj meje soplemenjake in Italija ne more preprečiti z nobeno silo, da ne bi ti sočustvovali s srvojimi soplemenjaki v tej državi in — beseda g. Pagnacco — podžigali slovanski in nemški iredentizem. Z o žirom na to možnost oporeka Pagnacco odkrito tisti znani trditvi, da je vprašanje postopanja z narodnimi manjšinami zgolj notranje vprašanje Italije, v katero se ne sme nihdo vmešavati. Res je sicer — pravi •— da oficijelno ne. Mora se pa računati z javnim mnenjem, s političnim pritiskom. V tem vidi Pagnacco veliko nevarnost za interese Italije v bodočnosti, ko pravi, da bi Italija težko občutila tak moralen pritisk v izvajanju svoje bodoče vnanje, evropske in svetovne politike, ker bi jo odtegal raz-sežnejšim in bolj oddaljenim problemom! Pagnacoo meni, da more Italija preprečiti to nevarnost s pametnim in dobrohot liim postopanjem z drugorodnimi manjšinami. Prizna naj jim pravico do šolanja v materinskem jeziku, smatra naj jih kot enakoveljavne in enakopravne državljane. Poadižje in Julijska Krajina naj ne bosta pregraja, marveč mosta sosedstva in stikov med italijansko in slovansko, oziroma nemško civilizacijo! Vse to so misli ki jih tudi mi vedno pišemo v svojem odporu proti sedanji manjšinski politiki v Italiji. V polnem miselnem skladu smo z g. Pagnacco. Tem bolj mora-momo obžalorati, da se je z nekaterimi drugimi izvajanji oddaljil od te pravilne črte Tam namreč, kjer se tudi on udaja prevladujoči ideologiji, po kateri pride do poita-lijančenja drugorodcev po naravnem procesu. Samo se upira vsakemu nasilju, vsakemu umetnemu izsiljevanju. AH pa se ne zaveda, da s tem zahaja v protislovje s svojim lastnim nagl»šanjem, da imajo drugorcdci pravico do šole v svojem materinskem jeziku? Kako naj se raznarodi zaveden narod, ki ima svojo šolo, to glavno sredstvo za širjenje svoje narodne kulture, .,0o, A£na?C° Sa,m Prizn*va našemu narodu?! Obsoja vsako nasilje in vsako umetno sredstvo, obenem pa se zanaša na «tisočera sredstva*, ki jih ima država na razpolago za poitalijančevanje diugorod-cev. Tudi lu je protislovje v stvari. Če že zaupa, da naravni proces mora dovesti do cilja in obsoja zato vsako nasilno in umetno izseljevanje, bi moral odkbnjati tudi vsa tista «tisočeta sredstva«. G. Pagnacco ne moremo prihraniti očitanja, da se tudi on vdaja iluzijam. Naj bi se rajše postavil na stališče računanja z realnostjo. Naš narod živi, hoče živeti, ima voljo in moč za življenje. Zato pa tudi pravico!! Govoril naj bi svojim sopleme-njakom; ne odrekajmo jim te pravice! Ne odreka j mo jim, kar potrebujejo za svoje navodno in kulturno življenje! O tem, kar potrebujejo, pa prepuščaj mo odločitev njimsamim, seveda vedno v okviru države! . kilo edino pravo, pametno, pravično in krščansko stališče, po katerem naj se uredi manjšinska politka v naši državi in v njeno konst Taka manjšinska politika more biti izdatno jamstvo proti nevarnostim za koristi Italije, o katerih govori gospod Pagnacco sam in pravi, da bi nastale, če bi se soplemenjaki narodnih manjšin v drugih državah morali zanimati zanje radi nedobrohotnega ali celo nasilnega postopanja z njimi! K izvajanjem g. Pagnacco je napisal «Piccolo» nekaj pripomb ter jim je s prožnostjo, ki je že lastna njegovim «nazira-njem» in «uverjenjem» indirektno pritrjal. Gre — je menil, — za to, da se dosežejo praktični uspehi. V Italiji da treba pred vsem umerjenosti. Italijani da so narod, ki se le prerad udaja podžigom čustvenosti. Je med njimi takih, ki jim ni nikdar dovolj strogosti proti drugorodcem, ne glede šolstva, ne glede njih jezika. On pa meni, da se more vse te stvari razpravljati v duhu umerjenosti in uvaževati zahteve drugorodcev primerno njih praktičnim potrebam. Kakor pa da se je sam ustrašil tega malega žarka pravega spoznanj at> prihaja «Piccolo» v svojem včerajšnjem izdanju z dolgim tolmačenjem (omahujoč, po svoji stari navadi, med «da» in «ne») svojega stališča napram manjšinskemu problemu. O tem jutri nekoliko. Seja poslanske zbornice RIM, 1. Dopoldansko sejo je otvoril predsednik on. Ca.serta.no ob 10. uri. Na-* dalje val a se je razprava o proračunu ministrstva za javna dela. Govorila« sta poslanca Rianc in Vaasallo. Seja je bila zaključena ob 12.25. Na popoldanski seji je on. Arnom govoril o razmerah na jugu države. Za njim je povzel besedo minister za javna dela on. Giuriati. Seja senata Razprava o načrtu za reorganizacijo vojske RIM, 1. Danes se je v senatu nadaljevala razprav^, o načrtu za reorganizacijo vojske. Vojni minister Di Giorgio je v svojem daljšem govoru poudarjal, da se je nadejal, da bo italijanski narod posvetil največjo pažnjo temu načrtu, nikdar pa ni mislil, da bo zanimanje zavzelo povsem političen značaj. Prehajajoč na «nernice načrta za reorganizacijo vojske je rekel vojni minister Di Giorgio, da se mora vedska mirovnega stanja takoj spremeniti v armado, pripravljeno na vojno. Danes nam ne more nihče jamčiti, da »e borad v slu čaju nolve vojne moral« boriti le na en fronti, kajti spričo sodobne vo^ie tehnike so naša ofcrežja in otoki najbolj izpostavljeni. Nikakor nočemo prikrivati dejsfcv»; da moramo v slučaju vojne mobilizirati več cfivizij kakor v svetovni vojni. Radi tega moram al pripraviti največjo kottčćno vojnega materijala in tehničnih sredttev. Seja ministrskega sveta RIM, 1. Danes ob 10. uri se je sesdaJ ministrski svet. Predsedoval je ca. Musao-lini. Navzočrti so bili vsi ministri razen ministra za javna dela, cm. Giuriati-ja, ki je prisostvoval razpravi o proračunu ministrstva za jatv&a dela v poslanski zbornici. Ministrski svet se je bavii z vnrsianji običajne uprave. Na dnevnem redu je h&o tu-i vprašanje črtanja zaostalih davkov na Reki ter ureditev pravnega položaja uradnikov bivše aivistrijske pomorske uprave v Tustu, ki so sedaj prež*i pod upravo trgo vinske uprave. Seja je končala ob 13. uri. Prihodnja bo vršila v soboto, 4. aprila ob 10. turi. Italijaoska-nemSki modus viveudU po-ddjSan RIM, 1. Ker ni trši še dosežen sporazum na pogađan jih za sklenitev trgovinske pogodbe med ItaKjo in Nemčijo, se je sklenilo podaljšati »modus onaina družba, komunistični režim. S svojo propagando o internacijonaliznui so zanesti naši komunisti v nekatere kraje breszprimerno mržnjo proti vsemu, kar se nahaja v posredni ali neposredni zvezi z narodnostjo azir. z narodnim vprašanjem. Slovenskega učite&ja so imenovali priga-njača butržuazije, slovensko šolo vzgoje-vakiico meščanskega naraščaja, -slovensko kulturno društvo ognjišče reakcionarnih «narodrtjakarjev», slovensko kulturno prireditev šovinistično provokacijo. Ko so naši poslanci v parlamentu protestirali proti odpuščanju slovanskih učiteljev in zapiranju islovanskih šical, so komunisti odgovarjali v svojem glasilu: Le proletarska revolucija bo dala našemu ljudstvu narodne šole. Ko so naši zastopniki in naše glasilo nastopili proti odpuščanju slovanskih uradnikov in izganjanju našega jezika iz državnih uradov, so odgovarjali komunisti: Le komunistična revolucija bo prinesla našemu ljudstvu jezikovno svobodo. Ko smo zahtevali o priliki preganjanja naših društev zakonito enakopravnost in svobodo naših kulturnih organizacij, iso komunisti trobili našemu ljudstvu: Smešno je zahtevati kulturno svobodo v meščanski državi. Le komunistična revolucija bo prinesla našemu tjudslvu odrešenje. V tem gigantskem boju našega naroda za ohranitev lastne individualnosti, za ohranitev in ispopolnjevanje lastne narodne kultrae so komunisti smešili naše voditelje in naše glasilo, češ da se borimci le za amiM slovenjski jezik*, za uresničenje reakcijonamega narodnega programa in da pozabljamo na gospodarsko stanje na- j šega naroda v okviru državnih mej Italije.! Smešili so narodno trpijenje in stremljenje! našega delavca in kmeta, ker se nista prodala internacionalnim komunističnim agitatorjem. Sest let smo dokazovali našim komunistom, da je narodno vprašanje našega ljudstva v Italiji življensko vprašanje, vprašanje vsakdanjega kruha. Sest let smo jim dokazovali, da je vprašanje naših šol eminentno socijalno vprašanje; šest let smo jim dokazovali, da je narodna borba našega ljudstva kulturna, gospodarska bor-] ba, vredna naj več j Si naporov, največjih j žrtev. A komunisti so pitali v tej dobi naše ljudstvo le z gesli o internacionalizmu in! komunizmu, le s prerokovanji o proletar-ski reviofluciji, ki bo baje v kratkem iz-i bruhnila in ustvarila v Julijski Krajini zemski paradiž. Kaj pa sedaj, ko ni prišla komunistična j revolucija in so zavladale črne srajce? No, brihtnd komunisti so se vrgli na proučavanje narodnega vprašanja. O tem nam1 priča Članek «K taktiki v narodnostnem1 vprašanju na Primorskem* v 1. številki •Zapiskov* Delavsko-kmetske Matice. Pisec članka pravi med drugim: «Kmet na vasi je potisnjen gospodarsko, poJeg tega pa Se ae ume uradnega jezika in se ne more braniti pred tujo oblaistjo. On čuti zapostavljanje v rvsakem uradu: pred sod-nijo, pred davkarijo, pred karabinerjefnit, pred prefektom, na železnici itd. Ni res, da je kmetu vseeno, da-li ima slovensko ali italijansko sodo. Ni mu pa tudi vseeno, ali pošilja svoje otroke v srednje šole v Videm, nam ©sto v Trst ali v Gorico. Ni mu vseeno, aH njegove organizacije svobodna delujejo ali ne itd* Predajajoč na taktiko komunistov v narodnem vprašan ju v Julijski Krajini pravi pisec: 'Mi moramo torej kot stranka nastopati v vseh svojih organizacijah in v v.seh javnih institucijah, kjer se lahko sliši na* odločno proti redukciji sloven- skih 5ol na Primorskem, proti redukciji i-n 1 šilcainam slovanskega učiteljstva, proti po-, j italijar:čevanju slovanskih šol, preiti na.-jsta ljanju italijanskega učiteljstva na sio-i van^lch šolah v čisto politične namene in I za rabo slovanskih jezikov pred sodiščem lin v vseh uradih, ki jih potrebujejo) Sk>-i venci m Hrvati.* Gospodje komunisti! Po šestletni inter-nacionalistični propagandi in šestletnem ' smešenju našega boja za ohranitev kulture i našega naroda prihajate na dan s «taktiko ; v> narodnostnem vprašanju na Prtmar-1 skem*. Sele sedaj -ste doumeli, da je naše ! ljudstvo v narodnem oziru tlačene ? Šele sedaj ste doumeli, da ni našemu kmetu in ; delavcu vseeno, da-li ima slovensko ali italijansko šolo? Šele sedaj ste doumeli, da ni našemu ljudstvu vseeno, ali njegove ''kulturne organizacije svobodno delujejo ali ne? AH .? 1 Ali se ne zavedate, da ste s svojo šestletno internacijonalisitićno propagando ubijali kulturna stremljenja našega naroda in podpirali na.jreakcrjonarnejše asimilacijske težnje, ki jih je proglasil zloglasni Gentile v svoji šokki reformi za svete v okviru narcidno države Italije? Prekasno ste prišli, gospodje komunisti, 6 svojo ki jo na ta način v stvari prizadeva delavcem; da odstranjuje iz vodstva stare izkušene delavce, a na njih mestu favorizira mlade, nezrele in neizkušene elemente, samo | radi radikalnejšega videza: potem vidimo na prvi pogled, kako glo- J boko novi program zase za v samo srce stran- : kine organizacije, kako te zahteve niso j vkoreninjene v politični taktiki, posebno, ako j se ozremo na prošli dve leti. Razmerje komunizma napram Čehoslovaškemu narodnemu vprašanju in moskovska rešitev je stvar sama zase. Pokazalo se je že ob novembrskem kon- ! gresu, da mora Moskva spremeniti svoj« gledišče, ako noče v Čehoslovaški komunistični stranki izgubiti veČine svoj:h pristašev. Sedaj pa Zinovjev ponovno izjavlja, da komu- i nistična internacijonala ostaja na svojem stališču ter odkrito poziva čehoslovaške komuniste k revolucijonarnejšcmu in drznejŠemd postopanju v narodnostnem vprašaniu. Iz pi- i save «Rudega Prava* je razvidno, da se če- j hoslovaška komunistična stranka popolnoma ; zaveda, da se kriza, ki je izbruhnila pred ne- j koliko meseci, ne bo 1'kvidirala tako hitro, j marveč postane v kratkem še ostrejša. Ni dvoma, da je desničarska komunistična smer doživela v Moskvi nov poraz, ali s tem je to pot zadet tudi komunistični centrum, ki se je doslej držal na strani, ohranjajoč v stranki svoj precej velik vpliv. Na ta način je center postavljen pred alternativo, da se prej ali kasneje odloČi ali za desn'co, ali za i levico. To ve dobro tudi «Rude Pravo», pa ! je ravno te dni prineslo oster članek proti ; Šmeralu od prononsiranega levičarja Neurata. j V članku se odkrito govori o razsulu, ki se ! bl:Ža komunističnemu centrumu Toda ta članek se takoj ublažuie z uvodnikom, v katerem je rečeno, da današnje vodstvo ne ve- J ruje v razkol komunistične stranke v Čehoslovaški. Pravega razpoloženja pa ne more zatajiti tudi ta optimistični članek, ki oiše med drugim: »Morejo pač odpasti poedinci, i ki se ne strinjaio z boljševiško linijo komu- j nistične internacijonale. kar pa samo doka-j zuje ponovno, da so mnogi komunistični prvak' za levico malo zanesljivi.^ Težko je predvidevati, kdaj se razčisti sedanja zmešnjava v češki komunistični stranki, j VOJNIM OŠKODOVANCEM OBČINE SV. LUCIJA Krajevna organizacija političnega . Na sporedu so sledeče točke: i 1) Ciciban in čebela — deklamacija; 2) a) Ptički, b) Kaj ne bi bila vesela — dekliški zbor; 3) Čajkovski: Otroške skladbe (gesli n klavir), a) Jutranja molitev, b) Koračnica, c) . Pogreb punčke, č) Škrjanček, d) V cerkvi; 4) Cvet iz sence, — dvogovor. — Odmor. — j 5) a) Ko smo spali v tihi noči, b) Oj, Jelena, j Jelena — dekliški zbor; 6) Kitajske pravljice; | 7) Kaliwoda: Duet za gosli; 8) Lutke: a) Oba junaka, b) Kmet in fotograf, c) Bavbav. Lutke so za našo deco prava novost; mrtve igračke ožive, se gibljeno in govore! Prosimo odrasle in večje otroke, naj zavzamejo sedeže in stojišča bolj zadaj, da bodo mali otroci imeli sprednje prostore. (Vstopnina je jako nizka: L 1 za odrasle, za otroke 50 sto t-). — Prireditelji hočejo podati naši deci lep in primeren užitek, zato so določili tako vstopnino, ki jo lahko plača sleherna mati. Ne vodite otrok v kinematografe, ki kvarij-o otroku duševno in telesno zdravje, temveč jih peljite v nedeljo k Sv. Jakobu, kjer bodo slišali lepo domačo besedo. _ — Smrtna koo. Včeraj so jpokopali enega najvzornejših kmetovalcev in gospodarjev v naši okolici: Ivana Turka, posestnika v Škor-klji. Pokojnik je naravnost vzorno upravljal lepo posestvo, ki ga je podedoval po pokojnem stricu Josipu Turku, večletnem odborniku našega političnega dru&tva, z vso dušo udanem svojemu narodu. Pokojni Ivan je bil sijajen zgled neumorne delavnosti in najčistejšega poštenja tudi v političnem pogledu. Svojo Številno družmo je vzgajal v strogo narodnem duhu. Smrt njegova poeneni hud udarec za otroke, ker so pred par leti izgubili mater in tudi veliko izgubo z« narodno stvor v onem okrožju. Ogromna udeležba na pogrebu iz vseh plosti našega življa j« govorila o izrednem spoštovanju, ki ga jo užival Ivan Turk vsesplošno. V imenu našega političnega društva «Edinost« je spremil pokojnika na njegovi zadnji poti poslanoc dr. Witfan. Bog podeli pokojniku večni miri Spoštovani družini izrekamo globoko sožalje. — Protestna stavka v toka^afem tehničnem zavodu. Včeraj se v tukajšnjem tehničnem zavodu ni delalo. Delavci so priredili dveurno stavko, in siccr od 7. do 9. ure v znak protesta proti disciplinarnemu kaznovanju treh članov notranje delavske komisije s strani vodstva zavoda. Ob 9. uri so se hoteli delavci podati na delo, toda vodstvo je bilo sklenilo, da se delo prekine, in tako se je stavka raztegnila na ves včerajšnji dan. — « Kontrolor »^'"f1" vosov». Nocoj točno ob 8.30 uprizori «Čitalnica» pri Sv. Jakobu to znamenito komedijo, 'ki je šla že preko vseh odrov velikih gledišč. «Kontrolor spalnih vozov ni burka brez vsake vrednosti. Komedija je to polna duhovitih domislekov in zveriže-nih zapletljajev in obenem žgoča satire na tašče, katere pisatelj sovraži iz dna svoje duše. V sovraštvu do tašč je podobna ta komedija «Madaxni Bomvardij«vW, vendar pa to presega po duhovitostiJ Kdor se je smejal pri »Madami Bonivard«, se bo krohotal pri ♦Kontrolorju spalnih vozov*. Igra se igra v imenitni zasedbi. Komedijo režira g. Marij Sila, ki igra obenem tudi glavno vlogo. Vloga tašče je v rokah g.e Silove, ki je v taikih vlogah ne-prekosljiva. V ostalih vlogah nastopi še g. Terčič, dalje znani naš komik «Celestin», g. Stepančič, g. Gvardjančte i. dr. V ženskih vlogah pa gg.čne Stepančičeva, Kreševičevar Pregarčeva, Hrovatinova i. dr. — Kdor hoče prebiti par veselih ur, ta pride nocoj k Sv. Jakobu. — Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v dvorani D.K.D. — Drugi koncert «Hirije». Drugič že nastopi v letošnji sezoni pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jakobu z izbranim programom, kot si ga bolj harmonično zaokroženega pač ne moremo želeti. Čast društvu, katero si upa nastopiti danes, ko se zdi, da nazaduje gojenje naše pesmi, s programom, v katerem je devet umetniško visoko stoječih zborov iz moderne slovenske glasbene literature. Ni tu mesto, da bi pisali obširno oceno zborov, ki se bodo izvajali, pač pa lahko omenimo na splošno njihov značaj: 1. Lajovic: Pastirčki*. Sedmero pastirčkov si vzbuja spomine na sedmero pustih paš, na sedmero suhih krav. Resnost, ki je spremljala pesem v prvem stavku, se iz-premeni v veselo zadovoljstvo, ko pravijo pastirčki, da gonijo sedaj sedmero tolstih krav na polno pašo. Saj smo prebili — pravilo v tretjem stavku — sedem suhih let, sedem pustih paš, prepasli smo sedem suhih krav, pa ni nihče niti «jojj» dejal. Njihovo veselje je prikipelo do vrhunca, pesem zaklučijo z vriskom. 2. Lajovic: «Kiša». Nežna pesem, kot prvi dih pomladi. Dežek pada m travnike rosi, a duša njena plače. Pa ji pravi: Aii si izgubila robček, dam ti drugega; ali si ljubila? Glej, saj te ni bil vreden. Skoda je pokvariti b^ i lice z grenkimi solzami. Dežek je prenehal, solnce zopet greje in skozi solze se sirei njena dušica. 3. in 4. Adamič-Kokošar: • Ljubezen brez upa», in «Na gori». Dve narodni pesmi, katerih motive je zapisal pok. žuonik Koko-šar in iih mojstrsko harmoniziral Adamič. Najlepše kar imamo Slovenci na polju harmonizirane narodne pesmi. 4. Adamič: «Kje «i dragi?» Krasen in globok ženski zbor s spremljevanjem klavirja, katerega je izvajala «Ilirija» že na zadnjem koncertu z velikim uspehom. 6. Adamič: «Uspavanka». Glej, solnce je zašlo v svoj zlati gradič in luna vstaja, aja tirtaja. Izraža na nedosegljiv način nežne o"bčutke matere ob zibelki otroka 7. Adamič: «Jurje vanje*. Vesela otroška, pomladanska pesem, ki pozdravlja prihod zelenega Jurija — pomladi — z rajanjem ob zvoku pi-ščali. V duši je čudo nad zopetnim porajanjem prirode. 8. Mokranjac: «Rukovet 11». Ta zbor je biser harmonizirane narodne pesmi jugoslo-venske in se je še povsod izvajal z največjim uspehom. Mokranjčeve harmonizirane narodne pesmi so zanesle občudovanje naše narodne pesmi širom sveta. 9. Adamič: «Mlad junak po vasi jezdi® Za klobukom ima tri peresa. Prvo: solnce žarko za sirote; drugo: jasno mesečino za popotne; tretje: čisto, hladno roso pa za njive. Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolače za devojke, a devojCce za-junake. 10. Lajovic: »Medved z medom» na Zupančičevo besedilo. Skoči bratec na medveda! Pa zakaj? Ukradel nam je lonec meda! Pa zakaj? Lačni so mu medvediči! Pa zakaj? Prazni so še vsi grmiči! Pa zakaj? Saj ne upajo si cvesti. Pa zakaj? Sneg bi utegnil jih zamesti, itd. — Vsakomur je gotovo znana «Giciban». Lajovic je ustvaril na tej pesmi eno svojih največjih umetnin. — Ponavljamo: i spored je tako obširen in tako lep, da bo drtt5:i'o getovo želo v nedeljo velik uspeh. "rvfkv? društvo «L" soboto, se bodo smatrale za sprejete., — Odbor. — V petek, točno ob 20.30 glavna vaja na odru. Kdor se ne udeleži te vaje ,ne bo nastopil. — Odbor. — Mladinsko društvo priredi v nedeljo 5. t. m. izlet na Kucelj in v Trnovski gozd. Odhod s kolodvora Sv. Andreja ob 6.10 zj. z osebnim vlakom do Batuj, odkoder na Kucelj in dalje v Trnovo. Po počitku povratek v Gorico ter z večernim vlakom v Trst (ob 21.25 zv.). Kosilo in drugo iz nahrbtnika. — M D.P, - Trst. - (Ženski odsek). Danes ; ob 8. redni sestanek s predavanjem »O postanku narodne umetnosti». — Načelnica. SPORT Naša športna društva. V «Edinosti» od preteklega četrtka se upravičeno vprašuje športni sotrudnik g. G., ali naj nain bo sport cilj-namen ali le sredstvo, ter poziva S. U., naj to vprašanje podrobno prouči in potem definitivno reši. Dejstvo, da so v nekaterih naših športnih društvih člani, ki ! našega jezika ne poznajo, da, ki ga celo prezirajo in zaničujejo, je privedlo g. G. do zaključka, da zahteva rešitev vprašanja: sport kot cilj ali sport kot sredstvo, j K tej stvari naj mi bo dovoljeno nokoliko besed. V kratki dobi obstoja naših športnih društev v zadnjih dveh, treh letih in v še krajši dobi obstaja Športnega Udruženja imamo zabeležiti celo vrsto pojavov, ki upravičtijejo gornji poziv g. G. — Idejo ustanovitve naših , športnih društev in krožkov je sprejela javnost z navdušenjem, pri igrah in tckmrh prisostvuje vedno več naših ljudi. «Edinost» je večkrat konstatirala zanimanje našega ljudstva za športno gibanje naše miadine. Ustanovitev Športnega Udružen a je dokaz, da imamo že celo vrsto društev in krožkov obenem pa, , da imamo tudi požrtvovalnih ljudi, ki hočejo vsemu našemu športnemu življenju dati obliko, spraviti naš sport v sistem. — V predvojni dobi smo se mnogo bavili s sistematično društveno telovadbo in ko sem pred par dnevi čital poročilo o občnem zboru enega takih naših društev, mi je zopet bila v vsej svoji jas-*nosti pred očmi vsa ona korist, ki jo prinašajo ta naša društva mladini z izpopolnjevanjem njene telesne moči in lepote in z vplivanjem na razvijanje najlepših duševnih lastnosti. Naj omenim tu le nekatere duševne lastnosti, ki jih telovadna društva razvijajo po svojih, posebno mladih, članih: srčnost, odločnost, pogum, hrabrost, vztrajnost, vzdržnost, varčnost, točnost, strogost, poštenje, resnicoljubnost, vljudnost, zmisel za red in disciplino, ljubezen do družine, do naroda in do človeštva. In pri sportu? Ali ni sport le ena panoga telovadnih iger, kjer hočemo samo s koristnim združiti še zabavno? Ali niso športniku potrebne vse gornje lastnosti neustrašnega borca za vse lepo in dobro? Ali je športnik, ki je okruten in surov, ideal športnika? Dobite mi izmed gornjih lepih lastnosti eno samlo, ki bi jo v športnik ne hotel imeti, ki bi se ne trudil z vsemi močmi jo pokazati v največji meri! In izmed športnikov, ki pri naši razpravi trenotno ne pridejo v poštev, t. j. turistov, veslačev, i plavačev, jahačev, kolesarjev i. t. d. ali ne goji vsakdo sporta v prvi vrsti radi ljubega zdravja, radi svoje telesne in duševne čvrstosti in čilosti? In aii niso naši krožki in društva, ki se pečajo s sportom, nastala le iz idealnih, i nesebičnih vzgojnih in dru?abn'h namenov? Prijatelj spoita mi je trdil, da živimo v dobi ! individualizma, ko sili posameznik v ospred,«, in v tem, da je prednost sporta pred telovadbo, kjer prihaja telovadec v poštev le kot član I skupine. Kakor pri sportu se tudi pri telovadbi izticajo posamezniki, ki odnašajo lavorike a namen naših športnih društev ni in ne more biti vzgoja posameznikov v svetovne šampjone, saj tudi naša ptvska društva ne vzgajajo pevcev in koncertnih mojstrov. Zato so konservatorji in slični zavodi, v društvih se največ odkrivajo talenti. — Sport v naših društvih, povdarjamo v naših, po mojem mnenju, ne more biti sam sebi namen. To morajo imeti pred očmi oni, ki stoje na čelu temu našemu sicer potrebnemu in pre- j ikoristnemu gibanju, sicer se bodo množili pojavi, ki jim že sedaj večkrat delajo preglavice (v posameznih društvih in v S. Udruženju. Z [veseljem konstatiramo, da je tu mnogo dobre volje, kar je v čast naši mladini, ki je vedno 1 navdušena za lepo in dobro stvar, le te naše težnje treba pravilno usmeriti, delovanju pa dati prave temelje. Povedali smo svoje mnenje, veselilo nas bo, če se oglasijo tudi drugi, ki drugače mislijo; le če se slišita obe plati zvona, je mogoče postaviti pravi in trajni temelj organizaciji, ki pam je nujno potrebna in ki bo kos svo'ji lepi m -foristni, a obenem neiahki nalogi. Prijatelj sporta. » • ♦ Kdor je razgrnil četrtkovo *EdinosU in pogledal v športno rubriko, se je gotovo nemalo začudil, ko je zazrl nasfov «Kriza v našem športnem gibanju^. Kako pridemo pravzaprav do krize, ko smo začeli gojiti sport šele pred kratkim? G. priporoča, naj se ne vključujejo | v naše čete drugorodci, Zveza mladinskih društev« prepoveduje svojim članom tekmovanje z «VaIooi», «Val» se odpoveduje na-daljnemu tekmovanju za kupo itd. Potem bo ie res, da se trije Slovenci prepirajo, Če sta dva skupaj. Nočem danes raziskovati, kdo od navedenih ima prav. Ni moj namen, da bi prilival olja v ogenj, ki so ga ga zanetila naša športna društva, marveč iščem vode. Ko so začela rasti naša društva kakor gobe, se je začutila potreba po ustanovitvi neke višje instance, ki bi nadzorovala naše športno delovanje in mu dajala navodila. Marljivi športniki so sedli k mizi, izdelali so pravila, sklicali športna društva k sestanku in rodilo se je Športno Udruženje. Oddahnili smo se športniki v nadi. da bo S. U. kos svoji veliki nalogi in da bo naš sport ubral ona pota. ki dovedejo do cilja, ki so si ga postavila društva. A to sc ni zgodilo. Ce se poglobi S. U. v delovanje naših športnih klubov, bo našlo pri vsakem drugačne cilje in vsled tega drugačne metode. Našlo bo društva, ki so si postavila za cilj le sport, tem nasproti pa druga, ki jim je sport le sredstvo v dosego drugih ciljev. Nočem se spuščati v podrobnosti, kdo od teh dveh je na pravi poti. Ravno radi tega mora zavzeti v tem pogledu S. U. svoje stališče, da se bodo mogla naša društva orientirati ali na desno ali na levo. V prvi vrsti stoji vprašanje drugorodcev v naših četah. Oni, ki zastopajo stališče, da ne more škodit*: pai drugorodcev ustroju in namenu društva, dokazujejo, da je — vzeto z lokalnega stališča — stokrat umestnejše, da absorbira slovenska četa par drugorodcev — če se morejo razni —ichi sploh tako imenovati — kakor pa, ako absorbira dru-gorodna četa v istem kraju naše športnike. Drugi se stavijo zopet na stališče, da ne sme biti za drugorodce prostora v naših vrstah. S. U. se do danes v tem pogledu ni še izreklo in vsled tega zbeganost v mnogih .zi in skoz! i prejet športnega duha in ki naj bo onjanizato-rična sila prvega reda. Tema dvema naj tvo-! rijo okvir možje in mladeniči, ki so se že ' udejstvova'i pri sportu n katerih energija jamči, da privedejo našo ladjo iz razburkanega morja v miren pristan. Hinko Pcrlot. • * * Tekma — Adr/a L: Sparta 2:t (2-0) V ncdelio smo itneli pril'AO videti tekmo, ki je po svoji športni veljavi in užitku nadlcri-ljevaia goiovo vse do sedaj odigrane teKine. Le prot' koncu drugega poičasa, ko je trenutni sodnikov nož zarezai brazdo, se je igra skokoma spuščala s svoje višine. Tu se nista borila ne in ne «Spartaa, nego moč in vol,a. Moč, 2jc-Ka obsioja in je bila še pred tremi tedni raztrgana na obeh s volih delih — je po svojem prvem porazu reiormirala svoje vrste, kuAor je prav. Načelniku Venturiniju gre za-•1'uga, da je Sparia postavila v nedeljo četo, ki b- delala čast vsem tekmujočim četam. Ce se c. do držali Sparfaši odslej, kakor v nedeljo, bomo imeli kmalu priliko zaznamovati večje vspehe. ^^ Sparta je igrala lepo kombinirano igro. Odlikovala se je posebno obramba z Venturini-je:i; na čelu, ki je kar rezal prihajajoče strele. Zadovolji sia Ludi krili. Napadalna vrsta dobra, škoda da še prešibka. Sparta razpolaga z ru i in: ranimi igralci. Naj ne menja več formacije, kvečjemu, da z novo silo o;ač» napadalno vrsto. Vratar odličen. L: d 2:1 popolnoma cdgovarja igri. Publika, ui je prisostvovala v lepem številu, je bila v polnem pomenu besede športna. Četudi je ugovarjala proti koncu tekme sedniku, ki je r— mislim — neupravičeno priznal Adriji ko4, potom katerega je zabila 3. goal. Kako je mogel sodnik priznati kot, ko je vendar žoga prihajala iz centra Adrije? Vodil je zopet levi krilec modrih, kateremu je zapiral' pot Spar-taš, da žoga ni šla v vrata, temveč v prazno. 5 tem da je pozneje sodnik razveljavil ta goal si ie rešil ugled, ki ga brezdvomno uživa kot najbol,ši naš sodnik. Igro je sodil g. V. Kralj. — E. Ž. * * * — T. V. Ii. Sirena. Ker se bodo vršile v najkrajšem časr vaje v veslanju, pozivlje odbor Sirene vse gospode in gospodične, ki mislijo pristopiti v klub, da se čim prej javijo ustmeno ali pismeno na naslov Tržaški ve-slarski klub Sirena Barko vije, Viale Regina Elena 151 ali potom telefona št. 17-13. Iz ^laškega življenja — Strašna smrt otroka. - Padel v kad vrele vode. Predvčerajšnjim opoldne se je pripetila v Škedniu grozna nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev. Dveletni Marijan Car-man, stanujoč pri svo.ih stariših v hiši št. 1237, se je igral v kuhinji, kjer je njegova mati pripravljala žehto. Medtem ko je ženska hip odšla, je malemu Marijanu padla žoga, š katero sc igral, v kad vrele vode, ki je stala sredi kuhinje. Dečko se je nagnil črez nad, da bi pobral žogo, toda pri tem je izgubil ravnotežje ter padel v vrelo vodo. Mati, ki se je vrnila skoro v istem hipu, je rešila dečka iz mučnega položaja ter ga položila v posteljo, misleč, da ne bo hudega. Toda pozneje se je stanje malega Marijana poslabšajo in včeraj zarana ga je mati prenesla v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je otrok na široko in hudo oparjen po hrbtu in levi roki. Mali ponesrečenec je bil sprejet v dermatologični oddelek, kjer je kijub prizadevanju zdravnikov ob 11.30 izdihnil v groznih mukah. — Strešen semoirior m i a dir matere. - Skočila 6 tretjega ^adsriro^ja. Včeraj popoldne okoli 14. ure se je v ulici Navali pripetil pretresljiv dogodek. Mlada ženska je na Grozen n**in napravila konec svojemu življenju. Samomorilka je 24-iema zasebaica tu/aufcu '-osi;-vecchia, stanujoča v hiši št. 21 omenjene ulice, Žen^a se- je iz še ne dobro znanih vzrokov sprla s svojim soprogom. Po kratkem prerekanju je pustila moža samega v kuhinji ter šla vidno razburjena v sobo, kjer je spal nj,en poldrugoletni sinček Steliio. Mož je slišal, kako je zaihtela in kmalu nato vzdihnila: «Oh, ubogi moj otrok!» Izgovorila je te besede s tako obupnim naglasom, da je mož presenečen prihitel v sobo. Nudil se mu je pretresljiv prizor. Ženska je ravno skočila z visokega okna — stanovanje se nahaja v tretjem nadstropju — v globočino. Obiežala je s polomljenimi j udi na kamenitem cestnem tlaku. Neki gospod, ki je bil priča z ulice pretresljivemu prizoru, je poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je dognal, da ima ženska prebito črepinjo in številne druge poškodbe na raznih delih telesa; bila je še živa, a njeno stanje je bilo obupno. Par ur pozneje je v , mestni bolnišnici, kamor so jo prepeljali, podlegla poškodbam. Mož Casavecchieve je povedal, da je bila žena jezna nanj, ker je pred par dnevi šel z neko nečakinjo, 17-letno Nello M., stanujočo v isti hiši, na ples. To je bil glavni povod včerajšnjemu prepiru, ki so ga poostrile tudi nekatere malenkostne družinske zadeve. Prepir pa ni bil hud, zato ni mož niti slutil, da bo imel tako tragične posledice. Tudi osebe, ki so poznale Casavecchieve, so povedale, da sta zakonca živela v lepi slogi. — Slaba zabeva. 17-Ietni pleskar Viktor Verginella, stanujoč v Barkovljah - Bovedo št. 429, si je sinoči po delu poiskal nekoliko razvedrila na nekem javnem zabavišču v Bar- | kovljah Zrbaval se je na gugalnici, a malo časa, kajti nenadoma je izgubil ravnotežje ter telebnil z gugalnice na tla tako nerodno, da si je zlomil piščal leve noge. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico. Is trlažk® — Iz Nabrežiiiskc okolice (Influenca). V nali rež:nski okolici je mnogo slučajev inf.uence in pljučnice. Bilo je tudi več smrtnih slučajev. Od Tržiča do Trsta ch gtavni cesti imamo p« Ie dva zdravnika. In ker je zdravnik, iz Nabre-žine preobložen z delom pri bofriiiki blagajni v Nabrežipi, pri železnici in kot občinski zdravnik za več občin, je logično, da ljudstvo pogreša zdravniške pomoči, 'ki jo paotrebuje. Po-trebno bi bilo torej, da bi dobili še enega zdravnika. Županstvo bi se pri nastavljenju občinskega zdravnika — moralo posebno ozirati na to, da sta sedanja zdravnika iz Nabre-žine kakor tudi iz Sv. Križa preveč zapo-stena pri "bolniški blagajni*. Vsled tega ne moreta biti na razpolago vedno privatnim strankam. S tem bi bilo prihranjeno ljudem tudi mnogo sitnosti in stroškov. — Upamo vdj točen; v tolažbo naj jim bo dejstvo, da namenu primerna tudi za fizike ne more biti razpravica povaem povoljna. Kaj je tatvina? Zakon pravi: «Kdor izmakne v svojo korist Uijo premakljivo stvar iz posesti drugega brez njegovega dovoljenja, izvrši t a/t vino.» Za nas pride vpoštev samo vpraiacje, kaj je predmet tatvine. Predmet tatvine je premakljiva stvar. Gotovo je mislid zakonodajalec pri tem na stvar, kakor st jo Ajudje navadno predstavljajo. Birtveni svoj st vi stvari ki bi bili telesnost in nepro-dirnost. Fiziki b4 rekli, da je predmet tva-rine materialno telo, ki je, kakor vemo, vxtrajrv> in tež no. AH je elektrika tudi premakljiva: stvar v tam sfrribaiu? Vsi smo slišali že v ljudski šoli o električnem toku, m smo »e učili, kako se elektrika lahko prenese z enega telesa na drugo. Po stanovanjih imamo števce, ki nam merijo uporabljeno elektriko (notorično uporabljeno električni en«r-Sfsjc?) in sorazmerno z množino uporabljene elektrike plačujemo odškodnino roerstni upravi. Za široko maso je elektrika, brez-dvotimo premakljiva stvar v gori navedenem smislu. Temu mnenju so se, dasi po daljšem kolebanju, pridružili tudi juristi. Tako se smatra po razsodbi kaskega dvora v Rimu z dne 24. marca 1904. pogodba za dobavljanje električnega toka za prodajo, sfično kakor pogodba za dobavljanje gorilnega. plisxa. Z razsodbo iatega m ©»ta od 27. maja 1913. pa zagreši oni, ki hote iz-premeni števec tako, da lahko uporabi več električnega toka nega kaže števec, tatvino. Že po navedenih dveh primerih je jamo, da se po mnenju pravnikov elektrika lahko cckrade*. Kaj pa pravi k temu fizika? Stališče fizike napram temu vprašanju se je z ni-predkom fizike biistveno izpremeoriio. Prvotna je veljalo mnenje, da je elektrika nekaka tekočina (ftuktum), in sicer «0 se neksteri odločili sauno za eno tekočino, ki bi odgovarjala pozitivni elektriki, drugi pa za dve različni tekočini. Po teoriji privih bri imeti samo en tok in sicer od potzi-tvnega pola po žici proti negativnemu, po teoriji drugih p* istočasno dva tokai v nasprotnih smereh. Seveda je veljala ta slika o tekočinah -samo kot pripomoček za raiz-lago gotovih pojavov električnega toka ia fiziki niso niti izkušali dati konkretnejši popis teh hipotetičnih tekočin. Z odkritj ^n gotovih električnih pojavov v razredčenih pisnih pa se je polagoma uveljavila atomi-stična razlaga elektrike. Po kovinski žici bi ise premikali z veliko hitrostjo skrajno majhni delci, veliko manjši celo nego najmanjši atomi, takozvani elektroni. Ti elektroni so negativno električni m niso identični z nobeno drugo že poznano tvarino. So pač gola «elektrika^. Ker 90 negativno električni, se premikajo od negativnega pola proti pozitivnemu polu, v naspnotni smeri torej, kakor jo mi običajno pripisujemo električnemu toku. Elektronska, teorija je danes splošno priznana in njeni uspehi za razlago električnih pojavov v provodnskih, še bolj pa za razlago ustroja atomov so naravnost neverjetni. Radi tega jo smemo smatrati za naijboljšo teorijo elektrike, ki smo jo oploh imeli in ki jo bomo v doglednem času Še imeli. Po elektronski teoriji bi bilo potemtakem povsem utemeljeno govoriti o kraji elektrike, ker bi bilo to izmaknite v premakljivih elektronov. Seveda bi se dali navesti 11 '»kiča/ji, kjer bi kdo po običajnem mnenju 0 kradel elektriko, kjer pa ne bi v resnici izmikal, temveč celo dcnra-jal elektrone. sen je na pr. tudi v našem mestu v raibi, kjer se namreč zete hitro izmenjuje smer toka, se vzbuja v drugi žici, ki je ® prvo vzporedna, ^ električen tok, ki je naravno tud3 izmeničen. Imenujemo ga inducirani tok. Tak tok seveda tudi lahko uporabimo, pravzaprav uporabljamo pO naših stanovanjih smo tak tok, ki smo ga brez neposrednega stika dobili od elektrarne. Na«stal je po indukciji v transfocmatorjih. Ako bi torej nekdo a pomočjo lastnega transformatorja izkoriščal energijo tujega električnega toka, bi s tem takisto oškodoval elektrarno, kljuk temu, da ne pridejo elektroni od tujega prolvodičja v njegovo. Praktično pride ta slučaj seveda v poštev samo pri zek> visokih napetostih, ki so nam znane šele iz najnovejše dobe. Vsekakor bi bilo dobro vedeti, ali smatrajo pravniki tudi to za «tatvino*. Meni vsaj ni tozadevno nič znano. To vprašanje je tembolj zanimivo, ker zadevlje tudi brezžični brzojav in telefon. Če je taka uporaba tuje elektriške energije po mnenju juristov «tatvina*, potem jo zar greši tudi oni, ki postavi brez dovoljenja brezžični sprejemni aparat in sprejema z njim poročila oddaljenih postaj. Kajti tuda to ni nič drugega kakor uporaba induciranega toka. Kakšno je zopet sta&če fizikov napram temu vprašanju? Danes je to vprašanje še sporno. V do-iednem času pa zna postati docela jasno, 'o relativnostni teoriji namreč ni razlika med materijo m energija Materija bi bila le poaebna oblika energije, vsa energija pa bi bila vztrajna in bežna. Potemtakem bi bila tudi elektii&ka energija, ki prehaja po indukcija od one žice na drugo, vztrajna in težna. Imela bi glavni svojstvi, ki ju pripisujemo materiji, in bi bila potemtakem lahko predmet «tatvine*. L. C. Univerzalni plugi it 7 in 8 «Sack*. Naša semena in umetna gnojila — vse zajamčeno-— imajo v razprodaji: v RODIKU naš zastopnik g. Ivan Ceh, ▼ SEŽANI gospa Karolina GoJjcvšce*. Tržaška kmetijska dražba v Trstu uiica Raftineria št. 7. i DAROVI Vesela družba Pepčko-v je darovala v gostilni Perkan v Trnovem Lit 30 in 10 Dinarjev za «So!sko društvo*. Gosp Milostnik trgovec IL Bistrica dodal naknadno 5 Lir, da nas na Ravnice ne bo slišati. Srčna hvala! Med odborniki gospodarskega društva v Rocolu zbrano L 100 in sicer L 50 za refekcijo vrtca v Rocolu in 50 L za «5ol&'ko društvo.» Gosp. iMiha Pavlič Crnikal daruje L 10, Anton Stare, Blagarjev L 10 za «Solsko društvo*. Za refekcijo svetojakobške šole so darovali rodoljubi iz Divače in poslali po g. Mlakarju: pet vreč krompirja« eno vrečo repe in 30 kg fižola. Iz Ocizle Klanca smo dobili po tamošnji Kmetijski zadrugi 735 kg krompirja in 107 kg fižola. Darovalcem in nabiralcem presrčna hvala. Gospoda KodriČ J. in Abram K. sta nabrala med veselo družbo v nedeljo znesek Lit 31.55 za Magd. podr. Š. D. Mesto cvetja na grob pok. učiteljice Ivanke Godina, daruje Benediht Godina iz Sv. M. Magd. Sp. Lir 20.— za Magd. podr. Š. D. Filipčič Josip daruje 2 Lit; Besednjak za cigareto g. Gombaču Lit 1.60; in ker je Kodrič zamudil cigareto L 6.45. Vsi darovali za Magd. podr. š. D. Srčna hvala vsem! Denar izročen blagajnici društva. Pri cKrivoprlsežniku® v Biljah nabral Gor-jan za šol. društvo zneseik L 51. — Hvalal pWllWiliaB—II—illBI h !JAKOB SULIGOji urar In zlatar £ Gorica, Via Corfiucccl 19 5 priporoča svojo veliko ■ za'ogo najboljših Švicar- I skih ur vseh vrst in zlatih 1 in srebrnih izdelkov. Vsa po zmernih cenah 1 ffi&aS Toda o tem ne mamam tu govoriti. Pač pa hočem poudarjati, da 9e tatvina, ne nanaša sMMTfao na množino elektronov, v drugih besedah na število amperov, temveč tudi na silo, s katero dirjajo elektroni skozi žico, to je na število voltov. Elektrarni plačuje*, mo elektriško energijk* m ne električnega toka. Množino elektronov lahko primerjamo z množino vode, električno napetost pa z višino iz katere voda pada. O kraji elektrike govorimo torej docela upravičeno v »lučajih, kjer odvajamo z neposrednim stikom s prova i?lno' žico električni tok za lastno uporabo, gredo resnično elektroni od omenjene žice v naše priprave. Toda čitateljem je znano, da prenesemo Lahko elektriško energijo na pr. od cestnega provodučja na drugo žico, ne da bi i bilo to v neposrednem stiku ž njo. Ako gre skozi žico takozvani izmenični tok. kakor- 7hfi spisi Ivana Cankarja. Cvetno soboto izide prvi zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegat Erotiko prve in druge izdaje. Pesmi od 1892.—1896. m Vinjete. Uvod in opombe knjigi je napisal Izidor Cankar. V predgovoru pravi Nova založba, ki je knjigo izdala: «Minik> je več kot četrt stoletja, odkar je izšla prva knjiga Ivana Cankarja; danes so njegova dela večinoma razprodana. Slovenska javnost je £e dolgo želela izdaje njegovih zbranih spisov in Nova založba je ponudbo dedičev, naj bi jih xaložila, z veseljem sprejela, zlasti ker se je zavedala, da nam je Cankar v sedanjem hipu naiega duševnega življenja potreben. Ivan Cartkar ni bil samo naš najboljši prozaist, kt je uspešno stopil s svojo umetnostjo v mednarodno tekmo, marveč nam more tudi danes biti učitelf čistega in iskrenega umetniškega dela. Bil je nedosežen mojster slovenskega jezika in je danes in bo ostal večno živa priča ajegove moči in milobe, njegove lepote in upravičenosti. V vseh mnogoterih menah svojega duševnega razvoja je bil vedno isti sovražnik hlimbe in laži, sebičnosti in vsaice podlosti, prijatelj slabotnih in vele-d trsti i h ljudi, ozuanjevalec idealizma, ki prezira etične kompromise in s svojo vero v bodočnost tudi po razmerah* premagan zmaguje. V izdajo smo prevzeli vse spise Ivana Cankarja, ki so bHi doslej tiskani ali po njem za tisk pripravnem, in jih hočemo objavljati po časovni vrsti njih postanka, a se vedno držati pesnikove zadnje redakcije. Teks-t smo kfub razlikam in nedoslednostim pravopisa popravljali le tam, kjer ga je očividno bila pokvarila ali piščeva ali stavčeva pomota, a se ga drugače nismo dotikali; s tem smo hoteli ustreči tistim, ki tudi lepo književnost berejo z zgodovinskim čutom, in izpolniti pemikovo naročilo: «Jaz hočem, da se vse tako natisne kaftor sem napravil jaz, vse do najmanjše vejice.* Izločili pa smo iz zbranih spisov nezaokrožene fragmente in ona mladostna dela, ki jih pesnik sam ni hotel objav-viti, 'ker se zdi, da za tako izdajo, kakor tudi za izdajo njegove korespondence, čas še ni goden.* Nastednji zvezki se bodo hitro vrstili za prvim. Zbrani spisi »o tiskani na izvrstnem papirju, so tipografsko krasno izvršeni in opremljeni z reprodukcijami pesnikovih rokopisov. Prvi zvezek obsega neka? nad 370 strani in stane vezan v polusnje 76 Din, v polplatno 60 Din in broširan 50 Din. Borzna porodila« DEVIZE Amsterdam od 960,— do 070— B«l-prija od 123 50 do 125 ^); Paria 127.- do l?7.f»0 London od 115.70 do 11? .90 ;NewYork od 24 15 do J4.2 .; Španija oil 343.— do 348,- ; Šrica od 466. — do 469.— ; Atene od 37.— do 38 5"; Berlin do 572. — do 5^0,— ; Bukarest od 10.75 do 11.25; Pnjt od 7\r* do 72.— : Ogrska od 0.0337 do 0.-^42; Dunaj od t.0338 do 0.0348; Zagreb od S8.S0 do 3j.25. VALUTA; Avstrijske kroa* od 0 0335 do 0.0345 dinarji od 38.*» do 33.15 ; dolarji od 24.07 do 24.17; novci po 20 frankov od 91.— do 96.— faut štei- ling od 111.60 do 111.81). Bensčijske obveznice 78.75. Ctroci imajo radi dobro in tečno mlečno kavo, kakor se doseže le s pridatkom zdrave in pristne 1° se proda v Mariboru z električno razsvetljavo, vodovodom, 2 lokala za trgovino s trg. inventarjem, veliko prostu stanovanje, eventuelno s pohištvom. Potrebni kapital 120.000 dinarjev. Ponudbe pod „Ugodna prilika" na Aloma Cumpany, Ljubljana. 20 ki ugaja vsakemu otroku. (275) Skrbne matere naj si to zapomnijo 1 Velik prihranek. Največja Izdatnost. TRGOVINA kuhinjskih potrebščin, velika izbera Ionče-vine, porcelane, steklenine, aluminija, emaj-liranega železa, svetilk in galanterije vseh vrst. F. Sutz - VI a XXX otteUre 6 - Trst (nasproti podr. Ljubljanske kreditne baake) Ufodna cen«. (-'68) P«ttf«iba toftta. reglstrovana zadruga z omejeni n poro5t/a:n tiradu|e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, I. nadst. 56 % S Zlato, srebro, kron«, 5 platin, zobovje 6 kupuje % § Zlatarno A LEE 8 T POUHf # Trst, Via Na zini 45 « Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, v!o?e na tekoči račun in vlo!»e za čekovni promet, ter jih obre^Mjt večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejeme „Dinarje11 n« tekoči račun in jih obrestuje p« tooatforu. Cay?k od vleg zavod sam. Daje posojila u» vknjižbe, menice, za-»tave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ni razociago varatstne celice (safe) Bnđfi! m za stranke ođ 8 V, do 13 In ofi 18 flo 18 Ob nedeljah i® urad zaprt. Štev. teleff. 25 - 67. mserillljie « Jfflnn.fr I a* imm mm Gospodarstvo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ■lica Rmifineria št 7, ima v zalogi: Seneia: zelje zgodnje in pozno nemškega Izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, Jpinačo, redkvico rdččo okroglo, rdečo podolgasto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško lj*iIkot francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnioo. Detelje: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena so preizkusna in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Vrtme lopat« za stikamje. Umetna gnojila: superiosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Btanlim, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Predno kaj nakupite, obiščite 4; Veliko skSadelce pohii^a tvrd k« ALESSANDRO LEVI MIN Via Rettorl St. 1 — Via Naicanlon St. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni koal pohištva v veliki Izberi. GIOVANNI SFERZ Trst, Via S. Francesco d* Assisi 6 Zaloga in izdelovalnica majoličnih in železnih peči in štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in plošč in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. 58 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Glavniu io rezerve 1'uarjev 60. MU j Telefon: 5—18, 22—88 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 */•» na tekočih računih po 4 % 1 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HolpriKlfldnejšn zuezn z Jugoslavijo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: Blagajna Je odprta od 9l/t—121/, In od 14x/a—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::