56. številka.
V Trstu, v sredo 15. julija 1891.
Tečaj XVI.^;>,
„E D I N O S T*
»ihaja dvakrat na teden. vsako trtdo In lebete ob 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
m v«e leto gl. «.-; is»*n Av«t. ».— gl. za polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ ta ietrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Trat« po * nov.,
t 3 orio i in r AJdovičlni po « no*. Nt saroobt brez priložen« naročnin« m •ipravništvo n« oilra.
EDINOST
Oglasi in osnanilft ne račune po 8 no* vrNkiea t petita ; za omIov« t debelimi ^ ' ~ "kami ae plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih vratic. Pailana, jam« lahvala, oimrtnle« itd. te račune po pogodbi,
V«i aopiai ae pošiljajo uredništvu ▼ uliei Carintia it. 25. Vaako piamo mora biti IrioikovaiiO ker nefrankovana ae ne apre-jeinajo. Rokopisi ae ne vračajo.
\»ročnmo, reklamacije in inaerate pre-,emn upravnlitvo v ulici Carintia 28, Odprte reklamacije o prnate pofttnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V «4i.o*t j« m t
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Oasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode naVod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne- podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravništvo.
Crescit eundo.
Pri jedi pride slast, veli nek pregovor, kateri bi se v (tedanjem času podaval tudi mestnim starešinom v Trstu in lahonski •tranki sploh. Nedavno ae je v mestni zbornici mej gromovitim ploškom občin-atva na galeriji pročita! odlok veleč. trž. koperakega škofijskega ordinarijata, a katerim ae je znanim neatrpnežem v mestnem cboru naznanjalo, da je slovenščini v pre-atolnici sv. Justa odklenkalo.
Mesto jutranje propovedi v slovenskem jeziku ob nedeljah in praznikih, h kateri je zahajalo mnogoštevilno pobožnega Ijudatva slovenskega rodu iz mesta in okolice, tako, da je zmirom bila obširna cerkev malone polna poslušalcev, dobimo s 1. prihodnjega oktobra v prestolnico laškega prepovednika, ki bode praznim stolem in zraku razkladal svojo nabožno učenost in krščanski nauk.
PODLISTEK.
Poddraga.
i.
(Konec).
Zemlja je laporjeva, na nekojih krajih pomešana ilovnato, po hribovitih krajih nahaja se, kakor se je že dokazalo, žve-pleni kis.
Najznameniteji hribi so: bv. Sancirb i Volčiča (550 m.) Brezovica. Stanibreg i Sojik (čez 400 m.) Poddražka občina pripadala je pred letom 1850. St. Vidskemu županstvu, a istega leta v avgustu postala samostojna županija. Pripadala je nadalje do leta 1890. 19. aprila St. Vidskemu vikarijatu. Ljudstvo prosilo je že blizo 40 let za samostojno duhovnijo ; a ker se je ni hotelo veličati, izjavili so prestop v pravoslavje. To prevzročilo je v deželi mnogo hrupa — provzročilo tudi strogo preiskavo mej občani, katere bo se vdele-žiti morali vsi v občini bivajoči stanovniki od 14. leta dalje. Vendar ni preiskava dokazala nobenega hujskača, pač pa povsem vzajemen dub.
Poddraga pripada nadalje dekaniji Vipavski, soimenega sodnega okraja. Pod-
Pri dosedanjih slovenskih propovedih pri sv. Justu prisustvovalo je v jutro brez pretiranja več vernih in pobožnih poslušalcev, nego jih je navzočih pri obeh propovedih v laškem jeziku, koje se imajo vsako nedeljo in praznik v cerkvi av. Justa in v jezujitski. D&, pri italijanski pridigi v prestolnici po slovesni sv. maši ob desetih videl sem često prazne atole, čeprav se je četrt ure popred pri malt ljudstva kar trlo, kar priča o verski mlačnosti laškega občinstva! Lepo pa je bilo videti v jutro naše verno slovensko ljudstvo, pazno poslušajoče domačega govornika. Ne pretiravam, ako rečem, da je jutranja slovenska propoved vsako nedeljo in praznik mej našim ljudstvom v mestu in v spodnji okolici šla od ust do ust; mati in oče pripovedovala sta doma, kar ata lepega slišala pri tej propovedi, koja \e postala popularna, kakor so postali uprav popularni iste propovedniki n. pr. častiti gospod Ucman in drugi. Uprav radi tega, ker vemo, da se je s to naredbo naš slovenski živelj zadel v srce, v najslajše njegovo čute, ker vemo, da je uprav ta propoved veljala za neko misijonsko pridigo v Trstu, h kateri je naše ljudstvo mnogobrojno iu željno prihajalo — osupnil nas je nenadni odlok veleč, škof. ordinarijata, s kojim se ta prepo-trebna in ukorenjena cerkvena slavnost odpravlja. Lehko je reči, da ima naše ljudstvo druge slo renske cerkve in propovednike v Trstu in okolici, h kojim lehko zahaja — izgovor ta dober je za one brezsramne neobrazenco in brezver« nike, ki ob vsaki priliki rogovilijo proti katoliškim obredom po časnikih ali pa drugod — ali zavest, da v prestolnici tržaški, v cerkvi tržaškega patrona, se ne bode več slišala beseda v slovenskem jeziku : ta zavest dirnola je nomilo vsako slovensko srce, ako se tudi ne prišteva narodno navdušenim. Da je bil milostljivi g. škof po poglašenju onega odloka mej Svojimi ovčioami, ki so imeli navado zahajat k tem
nebje je tukaj jako milo, le o zimskem času požgačka nas večkrat toli zloglasna Vipavska burja.
Ljudstvo naše je jako mirnega, prijaznega značaja, koja zunanja oblika kaže se v prelepem nravnem obnašanji, delavnosti i zmernosti. Ljudje govorč, kakor je trdil pok. Erjavec, najčistejšo slovenščino v Vipavski.
II.
Oglejmo si malo vas! Cerkve so tukaj tri: sv. Urbana na Dobradu, četrt ure oddaljena od Poddrage proti Vipavi.
Sv. Mohorja i Fortunata v vasi; tri-četrt ure nad vasjo na samotnem griči pa stoji cerkvica sv, Sanoirba (sedaj ne v posebno dobrem stanu).
Cerkev sv. Urbana bila je bajč glavno. Leta 1858. sta vstanovila tuk. rojaka Josip Trošt, c. kr. nadžupnik in Elija Trošt, župnik v St. Vidu pri Ptuji, bencficijat s 3000 gl. kapitala v cerkvi hv. Urbana za tuk. občino ter želela, da bi bila glavna cerkev sv. Mohorja i Fortunata v vasi. Sedajna glavna oerkev uv. Mohorja i Fortunata se je 1889. 1. razširila, 1840 I. zvek-šala, prizidal se jej je zvonik leta 1854.
Prvi duhovnik v Poddragi je bil g. Tropau Urban 1. 1770. Pred tem letom
pridigam, opazil bi bil na prvi pogled slab utis Svoje naredbe, ne otU bi mu opravičeno mrmranje in nezadovoljnost, koja je ta odlok mej njitni vfcbudil. S slovensko propovedjo in mašo vzame se slovenskim ovčicum prava svetinja, katere so se trdno oprijeli in posledice odloka naravno ne morejo biti druge, nego še večja verska mlačnost, kakor sedanja, o kateri se toliko toži in izvestno po pravioi.
Uprašamo pa : kdo je to vekšanje verske mlačnosti zakrivil P Mi nismo v to poklicani, da bi rešetali in presojali ukrepe katoliških škofov in višjih pastirjev. Vera naša nam zapoveduje, da jih slušamo. Dobro vedoč pa, da več oči več vidi, uvidevamo uprav mi zle posledice znanega odloka, ki je našemu ljudstvu, njega narodnosti in veri, že sedaj škodljiv ter postane škodljivejši v nedaljni prihodnosti.
Prvo posledico tega odloka smo že zgoraj povedali. Naj nam kak pregoreči katoliški doktor ne očita, da aejemo brez-verstvo in liberalstvo, a molčal bi, ako bi sam čul, kakor smo čuli mi na laBtna ušesa pikre tožbe in nič kaj pristojne besede soper omenjeni odlok in to mej priprostim narodom, ki je celo pretil, da se v prihodnje ne bode več udeleževal krščanskih propovedi v cerkvi, ker se mu zabranjuje celo Vsemogočnega častiti v svojem jeziku. Kdo je pač prousročil ali vsaj bil povod znanemu odloku, ki je napravil tako veselje v tržaškem Izraelu ter brez dvojbo brezvercu Spadoniju na jezik prizval ponosni}: vixiP!
Kolikor se nam dozdeva — motimo ae pa lahko — izoimil se je ta odlok iz neke tajne pogodbe po znanem geslu : „do ut des". Najbrže je škofljstvo samo, nadlegovano po vednih protestih magi-stratne gospode, in oBobito z namenom, da pridobi kako izdatno podporo za zidanje nove cerkve v Rocolu, popustilo magistrat-nemu pritisku ter izdalo oni odlok, pri tem si pa pridržalo pravico, da se bode v novi cerkvi propovedovalo in pelo tudi v
slovenščini, meneč : kar zgubč Slovenci v mestu, pridobč v novi cerkvi v okolici.
Istinitosti te vesti ne pritrjujemo, ker jo1 nismo gotovi. Ali — nihil sub sole novi — tudi ta bi v denašnjih baranta-ških časih ne bila povsem nova z jedino razliko, da bi se od atrani veleč, škofij-stva — po našem in splošno slovenskem prepričanju — lahonaki gospodi, najhujši nasprotnici katoliške vere, ne bila smela dati taka koncesija, ki sega naravnost v srce slovenskih ovčic ter je smožna iste zavesti v versko mlačnost.
Nekdaj so bili verniki, a cerkvA niso imeli, dandanes je pa božjih hiš zadosti; tem bolj se pa mej nami krči število cerkev obiskujočih pobožnikov. V primeri z drugimi narodi, živečimi v Trstu in njega okolici, pa lehko s ponosom kažemo na okolnost, da je naše slovensko ljudstvo najbolj pobožno ter da uprav ono napolnjuje večji del cerkvi in spovednic v mestnih hišah božjih, doČim se oholi Lahoni norčujejo iz vere in nje oznanjevalcev.
Uprav zategadelj, in ker je dolžnost višjih pastirjev potrditi vernike v njih verskih čutih ter jim podajati prilike, da gojč ta zlati čut sv. katoličko vere, pro-testujemo proti omenjenemu odloku in jako obžalujemo ta nepremišljen sklep, ki škoduje veri, odvzemajoč priliko, gojiti versko čutstvo pobožnemu narodu; škoduje narodnosti naši, ker jo izpostavlja zasmehovanju po tujcih in narodnih naših nasprotnikih (dokaz v to nam je rokoploskanje in odobravanje židovske klike na galeriji mestno zkornice); — koristi pa najhujšim sovražnikom Slovanstva in vere katoliške, kajti isti sedaj žive v prepričanju, da je njihova obveljala ter da se celo cerkvena višja oblast klanja njih slepi strankarski straBti in prevladajoči moči.
Tem zagrizenim sovražnikom slovan-vanstva in svete vere zrastel je Že sedaj greben ter jeli so že krepko delati na to, da širijo svoje strankarsko polovičarstvo tudi v druge hrame božje. Dosedaj
hodili so Poddražani k službi božji v Št. Vid; tudi mrliče svoje pokopavali so do 1844 1. tam. Tega leta sezidali so si va-ščanje pokopališče z mrtvašnico.
Crkev sv. Sancitba zidala se je 1642
1. O tem svetcu govori bajka, da so tAm nekje v Zavlah pri Trstu repo vanj metali ter ga s tim tako žalili, da je zbežal od njih ter pribežal k boljšim ljudem v Pod-drago. Ker so pa tako grešili nad svetcem, imajo od takrat repo zelo drobno!
Kakor se je godilo glede službe božje, isto tako godilo se je i z deco. Tudi ta morala je do leta 1863. pohajati St. Vidsko šolo.
Zato je nasvetoval obče čislani i za šolo vneti tadanji župan, pokojni G. MašiČ, da se je sezidalo šolsko poslopje, (za koje se je moralo dati 4000 gl.), čegar stroške je pokrila občina z naklado. Kes, trud je bil velik, a Poddražani, vneti za občni blagor dece svoje, sezidali ao kljub vsem oviram 1862. 1. lepo šolsko poslopje.
Veseljem je zabeležiti, da obstoji v Poddragi že 25 let „Narodna kmetijska čitalnica", k oje bukvarnica hI ujo daleč okrog. Radi tega je ljudstvo dovolj izabraženo, nobenim razvadam ne udano. Ob nedeljah i praznikih ne zapaziš
ljudi, ki bi trudne ude svojo polagali po sencah, marveč zatekč se v narodno zavetišče, da pozvedo iz časnikov raznovrstne tedenske novosti, da si bistrijo i vedre um raznim pogovorom, da Bi blažijo srce čitanjem raznih poučljivih knjig, da so navajajo na krepko i jedrnato izgovarjanje.
Veselim srcem zapišem, da se vsako leto prebere iz čitalnico našo nad 300 knjig. Tukaj vendar n« zadostujejo le Mohorjeve knjige, kakor je nedavno trdil nek junak v cenjenem mi Vašem listu !!
Kako navdušenostjo govorč še sedaj sivi starčki o raznih Časih ; drug druzega so navduševali, nikjer, blizu ne daleč, ni bilo narodne slovesnosti, da bi Poddraga ne bila mnogobrojno zastopana.
Kakor imajo odrasli veselje do čitanja, isto veselje kaže se i pri nežni mladini, kajti v višom oddelku skoraj ni učenca, koji ne bi pročital vseh knjig iz šolske bukvanice.
Človek, kojega zanimajo njega dola, kojega omilijo poučne pripovesti, koji tako lepim vzgledom Bveti družini svojej, sosednim vasem svojim, ni hudoben !
Omeniti mi je še zanimivo diplomo tukajšnjega posestnika G. Mašiča. Dasi je diploma že stara 239 let, vendar je grb
jim je bila jedina želja izbaeniti slovenščino iz stolne cerkve, in, ker se jim je to po dolgem napenjanja posrečilo, stopili so ta teden korak naprej, meneč: s koncesijami da se vse doseči.
V	seji mestnega zbora od 8. t. m. bil je na dnevnem redu tudi predlog delegacije ob ustanovitvi nove župne cerkve v bližnjih Barkovljah. Cerkev bi stala kacih 70 —80 tisoč gld. ter bi občina pri zidanju pripomogla z zneskom 15.000 gld. A to le s pogoji namreč: da se služba božja v tej cerkvi obdržava a a m o v latinskem jeziku ter da se ima vsaj vaako drugo nedeljo laška pridiga.
Torej niso zadovoljni, da se v mestu po vseh cerkvah vrže propovedi v laščini (razun cerkvi sv. Antona novega in sta* rega, pod koji spada dober del slovenskih okoličanov in mestjanov, za koje se pro-poveduje tudi slovenski): — že v č i s t o slovensko okolico hočejo vsejati lju-liko svoje slepe strasti ter celo hižo božjo uporabljati v svoje raznarodujoče smotre, potem, ko so nam pohabili in zmešali žole tako, da so bolj podobne babilou-skemu stolpu, nego učilnioam!
Svetnik Spadoni ae je celo temu predlogu protivil v svoji preveliki jezi na okoličane in ponorčevavši se nekoliko iz duhovnika Pahorja, ki mu je nekaj, a prav nerodno oporekal, predlagal je, da se preide na dnevni red, kar pa ni obveljalo, temveč sprejet je bil predlog delegacije.
No, Barkovlj&nje dobe svojo oerkev, v kateri se bode pa, ako obvelja sveta volja magistratova, oznanjevala slovenskim vernikom beseda božja poleg slovenščine vsako drugo nedeljo tudi v zveličavni laščini, kakor da se brez te ne pride v nebeško kraljestvo. — Obredi ae bodo v nji vršili samo t latinščini — torej niti peti ne bodo slovenski Barkovljanje smeli v svojem jeziku ; — vsaj tako moramo umeti ta pogoj, ako pomislimo na Spadonijeve ko-meute, s katerimi je opisoval „grozovitost", da se je v Barkovljah že na koru pelo slovenski I Iz rečenega je zadosti jasno, kako daleč že sega strast, ki hoče na vsak način v Trstu in njega okolici dovršiti svoje pogubonosno delo potujčevanja. Kmalu pride čas, ko bode moral Slovenec t Trstu prositi pismenega dovoljenja, da sme izmoliti v kaki tržaški cerkvi slovenski očenaš !
Kam pridemo, ako bode Slo tem potem naprej P Izdrli so naš jezik iz šol in polagoma ga nadomestujejo z laŠČino, začenši že v prvem razredu v povsem slovenskih krajih; iz naročja slovenskih mater trgajo nežno deco z vsakovrstnimi slepili in darovi, da jo odtujijo lastnemu narodu in jeziku; v uradu veljamo sploh za „sČave" in naš glas se ne sliši. Zdaj nam pa silijo svoj jezik še v oerkev, kamor
na njej tako čist, boje še tako svitle, da bi človek menil, da se je to zgodilo v letošnjem letu.
Prevod diplome slove: Cesar Ferdinand III. je na prošnjo od 7. malega travna 1652, katero sta Peter Marijani in Pavel Hoffinan, škofa ogrska, podpisala, Tomaža Mašiča in po njem njegovega pravega brata Matevža in vbo njuue dediče in naslednike obojega spola vsih časov zarad posebnih zaslug glede na cerkev in državo v vrsto žlahtnikov (plemenitašev) ogrske dežele in vseh tistih krajev, ki so tisti čas spadali pod ogrsko z vsemi pravicami in privilegiji povzdignil dnč 29. mat. cravna 1652.
V	ziiamenje te podeljene milosti je privolil narisani grb (Wappen) imeti ter ga v vsih navadnih časih in krajih nositi in rabiti.
Ta diplom bil je Tomažu podeljen po Jurju Lippvu, nadškofu.
To diplomo prevel je semeniški vodja, pok. g. Kocijančič.
Sedanji posestniki so opustili vse te pridevke, ker ne gledajo toli na plemenito ime, pač pa na plemenito srce, kar je veče vrednosti, kakor prvo!
edino smo imeli še prosto zatekati se ter priporočati milemu Bogu našo osodo in kjer se nam je edino delila pravica v narodnem jeziku. Še to nam odvzemajo, še tu nas raznarodujejo ter nas šiloma tirajo od nje, kajti tudi v cerkev bi hoteli v prihodnje tirati politiške strasti, koje bi ne smele nikdar imeti uhoda v to sveto mesto.
Naj to prepreči, komur je dolžnost, kajti gorje, ako do tega pride, ker narodnost in vera sta si v cerkvi vsporedna!
Ljubomir.
Naš Lloyd pred državnim zborom.
Povodom obravnave o pogodbi z Lloydom v državnem zboru našem izustil je poslanec Lueger jako zanimiv govor, katerega tu priobčujemo kolikor možno razsežno.
Vsi gevorniki — pravi dr. Lueger — doteknili so se slabe uprave pri Lloydu. Govornik se obrača proti nekaterim izjavam poslanca Neuberja in ne more razumeti, kako more g. Neuber kot trgovec sklepati pogodbe s firmo, o kateri ve, da je nesolidna. „Jaz smatram gospoda trgovskega ministra «a jako pametnega in učenega in mislim o njem najboljše, kar se sploh od moža pričakovati more, ali po mojem menenju je gosp. baron Morpurgo vsa k ako še prefrigan e j š i kot gosp. trgovinski minister, in prepričan sem, da bode gospod trgovinski minister na škodi, ako se bo gledć trgovine pogajal z gospodom baronom Morpurgo Veliki del ugodnosti, koje naj bi se obrnile LIoydu na dobro, zahteval bode najbrže g. baron Morpurgo za-se. Lloyd je zaiel v sedanje financijelno po-loženje po svoji lastni krivdi in po neza* slišano slabem gospodarstvu; in vender se od državnega zbora še zahteva, da se temu zavodu privoli iz javnih denarjev tako subvencijo, kakoršna se tu predlaga. Ogri imajo po novi pogodbi dobiček letnih 228.000 gld, in ljudstvo poreče: Nas pa se je zopet namazalo in od vse te zadeve imajo le Ogri dobiček.
Govornik se spominja korporativnoga obiska državnega zbora v Trstu povodom krščenja vojne ladije „Cesar Fran Josip" ter pravi, da je takrat v Trstu trojno občudoval. Občudoval je v Trstu o b s o-lutno nedostatnost patrijoti zma, občudoval je blesteČo gostoljubnost barona Morpurga, ki je državne poslance zares sijajno pogostil. Predložila so se jim najiz-branejša orijentalska jedila. Občudoval je pa tudi gostoljubnost propalega avstro-ogr-skega Lloyda. Ko smo si ogledali „štabi-limento teonico", podali smo se na parnik „Impeiatrice", ki je zares lep.
Križali smo pred mestom tržaškim kakor veliki gospodje in poslužili so nam se zares slastnim obedom — še sedaj se z veseljem spominjam vseh teh užitkov —, šampanjca nam niso točili iz steklenic, ampak iz velikih trebušatih vrčov. Bilo je zares sijajno. Ali že takrat sem si mislil: Ubogo ljudstvo avstrijsko, ta šampanjeobodešleti plačalo. Od takrat sti pretekli le dve leti in že nam avstro-ogrski Lloyd predlaga svoj račun. Pravim vain, da šampanjec je jako drag za ljudstva avstrijska in jaz nisem nikakor pri volji plačati zahtevano to ceno. Navadno nam pravijo, da bi bila sramota za Avstrijo, ako bi propala taka družba, kakoršna jo Lloyd. Ne, za Avstrijo ni sramota, ako dopusti, da družba ta propade, r.li sramota je za Avstrijo, da so ae leta in leta trpeli taki odnošaji, kakor so se nam tu naslikali.
Govornik pripoveduje, kako je nekoč v LIoydovi pisarni hotel kupiti karto do Benetek in jo zahteval v nemškem jeziku. Dotični uradnik pa Be je delal kakor da ne razumi tega jezika. Ko ho pa prišle druge osobe in zahtevale karte v italijan-
skem jeziku, ugodilo se je takoj njihovi zahtevi. ,Ko pa je došel tretji in četrti, me je pa razgrelo in postal sem prav po dunajski robat ter sem izzval nezaslišan škandal, kakoršnega morda še ni bilo v pisarni tej. Posledica temu je bila, da mi je dotični uradnik na moje nemško sahte-vanj« izročil zahtevano karto in so morali drugi čakati, ker so pozneje došli. Kdo drugi pa, ki ni tako brezobziren, kakor sem jaz, stal bi tam lahko še danes. Na ladiji, s kojo sem se jas vozil, ni bil ni-jeden uradnik nemškega jezika zmožen. Je-Ii morda v državno korist, da se vzdrži taka družba P Pač pa bi bilo v državno in vojaško korist, ako se družba po-državi. Seveda ne na tak način, da bi poplačali vse nje dolgove, ampak da se za nje pravo ceno pokupi staro Šaro, kolikor jo je, da bode stvari enkrat konec. Odgovori se mi morda, da ubogi delničarji ne morejo za to, ako je slabo gospodarstvo. Iz tega pa ne sledi, da bi morali država, kmet, obrtnik in uradnik odškodo-vati akcijonarje. Denar avstro-ogrskega Lloyda ni izpuhtel v zrak, ampak stekal se je nekje; državi dolžnost je, poiskati kraj, kjer se je stekal. Denar bi se že našel in dali bi ga potem delničarjem; one pa, ki to zaslužijo, zadela bi pravična kazen. Trdi se nam, da tu gre za polovično podržavljenje. To ni res. Pri vsakem državnem zavodu vlada strog red. Ali ta mesta guvernerjev in upravnih svetnikov vidijo se mi nekako pribežališče za propale in nesposobne politike, ali tudi za take poslance — ne, nisem hotel reči poslance — ampak politike, koji umejo preleviti se iz divjega leva opozicije v kratkega uprežnega v o 1 i 6 k a vlade.
Vsled malega prebitka ▼ proračunu postali smo menda nekoliko srboriti in tako smo dobili to predlogo in v kratkem dobimo predlogo, tikajočo se podunavskega parobrodnega društva, koja je istotako propala vsled krivde lastne uprave. Prebitek v upavi dosegli smo z velikanskimi žrtvami, koje smo naprtili ljudstvu. Dokler mora stara mamica za Bkledico kave, ki jo popije zjutraj ali zvečer, plačevati carino, dokler mora uboga šivilja plačevati carino za petrolej, k ga požge ; dokler se kmetje škodovani po listemu hišno-razrednega davka; dokler ne pripravite kmetu za živino prepotrebne soli po nizki ceni, nimate pravice dovoliti subvencijo avstro-ogrskemu Lloydu.
Govornik se spominja predloga Plener-jevega zastran olajšav pri pridobninskem davku. Čudno je, da predlog ta ne pride v obravnavo. Z olajšavanjem ubogim ljudem naj le čakamo, ali subvencija avstro-ogukemu Lloydu mora se stante pede rešiti. Mi „na gori* smo pa te misli, da državi ni dolžnost podpirati po lastni krivdi propale družbe in zato bodemo glasovali proti predlogi.
Spomenik pokojnemu Dolencu.
Ker od mnogih strani prihajajo vprašanja, v kakem štadiji je ta zadeva, na-prošeni smo, da priobčimo nastopno ulogo, kojo je tukajšnjemu namestništvu predložil dotični odbor:
Visoko c. kr. namestništoo !
Tu podpisani odbor je po svojem predsedniku in tajniku napravil nagrobni spomenik na tukajšnem mestnem pokopališču nepozabnemu pok. Viktorju Dolencu. Spomenik se je napravil meseca junija 1888. leta, a še danes nima nikakega napisa.
Slavni magistrat je povrnil prošnjo za dovoljenje napisa z opazko, naj se prošnji priloži italijanska prestava in spričevalo, da je napis glede pravopisja korektno sestavljen. Odlok ta je hudo razžalil vse slovensko tržaško prebivalstvo, radi česar se je odbor dne 8. avgusta 1888. leta s
posebno ulogo pritožil pri vis. c. kr. na-mrstništvu radi krušenja državnih zakonov od strani si. magistrata. Z odlokom s dne 12. nov. 1888. I. nam je rečeni magistrat prijavil, da namestništvo se svojim dopisom z dne 31. oktobra 1888. ni pripoznalo, da bi bil mestni magistrat s prvo imenovanim odlokom krušil zakone.
Na našo daljno pritožbo na vis. c. kr. ministarstvo za notranje zadeve dobili smo pod dne 25. maja 1889. leta naznilo v italijanskem jeziku, v katerem nam si. magistrat pove, da je c. kr. ministarstvo naredbo z dne 20.januvarja 1889. — prijavljeno z namestniškim dekretom z dne 29. januvarja 1889. št. 1503 — uničilo določbo namestništva ter izreklo, da se je mestni magistrat s prvo imenovanim odlokom pregrešil proti državnemu temeljnemu zakonu, kajti tudi slovenski jezik je deželni jezik v Trstu. Potemtakem da je slavni magistrat zavezan vsprejemati in reševati tudi slovenski pisane uloge. Glede napisa samega pa mestno oblastvo ni ugodilo naši prošnji, ampak nam je pojasnilo, da moremo proti odloku magistrata v 14 dneh rekurirati na mestno upravništvo.
Kako si. mestni magistrat spoštuje ukaze višjih oblasti, pokazal je zopet s tem, da nam je zopet pisal v italijanskem jeziku, ne pa v slovenskem, kakor zakon veleva.
Akoravno smo se čutili močno žaljene in bi bili imeli pravico energično protestirati proti takemu postopanju, smo vendar
—	v nadi, da hitreje dosežemo svoj namen: dovoljenje za napis na Dolenčevem grobu
—	dne 8. junija 1889. uložili rekurz do mestnega upravnega odbora. Ali ta nam je zopet povrnil ta rekurz, češ, da ga ne more vzeti v pretres, ker je pisan v jeziku, kojega upravni odbor ne pozna.
Dne 21. septembra 1889. uložili sme rekurz na si. mestni svet. Dne 21. aprila 1890. prosili smo zopet, da bi se rešil ta rekurz, ali do danes nismo dobili nikake rešitve in tudi izgubili smo upanje, da bi je kedaj dobili.
Kaj nam je torej početi ? Visoka c. kr. vlada je spoznala, da je slovenski jezik deželni jezik v Trstu; najvišje sodišče je že večkrat izreklo, da so deželna oblastva dolžna občevati v deželnih jezikih. Ali kaj nam vse to pomaga, ako ne apoštujeje postav in jih ne izpolnjujejo uprav tiste oblasti, katere bi bile v prvi vrsti zavezane jih spolnjevati. Potemtakem nimajo Slovenci v Trstu prav nikake pravice, akoravno njih število presega polovico avstrijskih prebivalcev tega mesta. Ali hočejo ali nočejo posluževati se morajo italijanskega jezika. Zakaj ? Zato, ker tukaj gospodarijo ljudje, koji se niso in se nočejo učiti potrebnih domačih jezikov in se z nepoznanjem teh jezikov še babajo. S tem pa tudi prouzroČujejo veliko škodo in zmešnjavo, kajti niti osebnih imen ne umejo pravilno oisati. Tudi za bodočnost
—	kakor kaže — nam ni boljega pričakovati, gkajti prva skrb jim je, da pri vsaki priliki poudarjajo samo veljavnost italijanskega jezika. Slovenci sicer molče sedaj, a molče le zato, ker se zanašajo na moč pravice, na skrb višjih oblastnij in na one naravne zakone, po katerih nasilstvo more le začasno gospodovati. Ali moti so, kdor bi mislil, da smo propali, ampak zavedamo se bolj in bolj, o čemur se lahko vsakdo prepriča, kdor le hoče. Ne glede na sum-ničenje, zaničevanje in tlačenje ostanemo zvesti narodnjaki in zvesti Avstrijci. Ako pokažemo nevoljo svojo, podtikajo to z nam nasprotne strani le posamičnim oso-bam, koje so tolmači naših čutstev, a ne iščejo uzroka tam, kjer v resuici je : v storjenih nam krivicah.
Pri teh razmerah obrnemo se zopet do visokega c. kr. namestništva s ponižno prošnjo, da nam ono pomore, da od mestnih oblasti VBaj odgovor dobimo na aai rekurz v gori rečeni zadevi, kakor zakoni zahtevajo. Ako bi pa to ne bilo mogoče, prosimo, da nam visokoisto to hitro naznani, da bodemo mogli ukreniti dalje po-
trebno ▼ dosego naših pravic, kajti že predolgo nas spominja Dolenčev nagrobni spominek na žalostne tržaške rasmere.
V Trstu, 13. februvarjev 1891. Odbor za Dolenčev spomenik.
(Opomba uredništva: Tudi na to ulogo odbor ni dobil nikacega od* govora.)
Politični pregled.
Notranjo dožola.
Državni »bor. V seji dne 8. julija nadaljevali so debato o pogodbi z Lloydom. Prvi je govoril dr. Lueger kaj energično proti pogodbi ter je neusmiljeno ožigosal dosedanjo upravo Lloy-dovo. Dra. Luegerja govor je velezanimiv in zato ga priobčujemo na drugem mestu, kolikor je bilo mogoče razsežno. Za pogodbo govoril je poslanec K r a i n s k i, trdeč, da je pogodba ta državna potreba in jej je namen utrditi moč države in pospeševati materijelno blagostanje narodov. — Posl. A d d m e k je govoril proti pogodbi. Govornik pravi, da v tem so vsi jedini, da ni smeti še nadalje dopuščati slabega gospodarstva pri Lloydu. Malo je več upanja, da bi se stanje družbe sboljšalo. Poslanec baron Schweg«l trdi, da se Lloydu za bodočnost namenjena subvencija podvoji, da potem takem smemo staviti do družbe večje zahteve. Ladijni materijal Lloydov zadošča, ako se ga primerno porablja. Lloyd ima lepo preteklost. Pogreške zadnjega časa so posledice mono-polistiškega razmerja, konkurenca pa bode vplivala vspodbujevalno in oživljajoče. Država ni smela dopustiti, da bi družba ta propala. Trgovinska mornarica se ne da podržaviti iz mejnarodnih razlogov. Kar se tiče premeščenja sedeža družbe, se ni smelo po odpravi proste luke močno prizadetemu mestu tržaškemu naložiti še novega bremena. — Poslanec P 1 e n e r predlaga, da se glasuje po imenih. Sklenili so z 168 proti 65 glasom, da se preide v podrobno debato.
Potem so nadaljevali podrobno debato o trgovinskem ministerBtvu. Poslanec S t a 1 i t z se nadeja, da bode program gospodarskega delovanja, izražen v pre-stolnem govoru, v korist tnestu tržaškemu ter se nadeja, da trgovinski minister kmalu spolni svojo obljubo, dano v proračunskem odseku gledč gradnje železnice Divača-L o k a. Govornik ae zahvaljuje vladi na skrbi za obrtno šolo tržaško.
V	seji dne 9. julija odgovoril je finančni minister na interpelacijo poslanca Nabergoja in tovarišev, tikajočo se uprašanja, zakaj se niso naredbe, tikajoče se uvedenja nove užitninske črte v Trstu proglasile tudi v slovenskem jeziku, ampak samo v nemškem in italijanskem, da se vse, to stvar zadevajoče postave in naredbe objavijo v državnem in deželnem zakoniku in potemtakem tudi v slovenskem jeziku. Sicer so se pa tudi instrukcije v izvodu prijavile v slovenskem jeziku in jo torej utemeljenje interpelaoije neopravičeno.
Po tom odgovoru vsprejeti so bili L 1 o y d o v i predlogi v tretjem branji in se je nadaljevala podrobna debata o trgovinskem ministerstvu. Trgovinski minister podajal je pojasnila o obravnavanjih glede sklopljenja nove trgovinsko pogodbe z Nemčijo ter je izjavil, da vlada na to dela, da vstvari sigurno in trajno podlago gospodarski produkoiji tako za notranje potrebe, kakor tudi za izvažanje. Vladi je neprestana skrb, da zboljša poštnim uradnikom njihovo stanje. Vsprejeli so potem poglavje „Pošta, telegraf in poštna hranilnica". V seji dne 10. t. m. zaključili so debato o centrali trgovinskega mini-sterstva.
V	seji dne 11. junija vsprejeli so postavni načrt, s kojim se državni prispevek za osnovo melijoracijskega zaklada poviša na 3/4 milijona.
Potem se je začela obravnava o proračunu ministerstva za poljedelstvo* Posl. P o v š e zahteva hitro izvršenje potrebnih kulturnih del na Kranjskem. Govornik zahteva pospeševanja avstrijske govedoreje in se sklicuje na velike vspehe, koje sti dosegli Amerika in Avstralija z izvažanjem živine in svežega mesa v Evropo. Istotako se sklicuje na škodo, kujo provzroča vstrtna uš, led česar se množi izseljevanje. Treba je hitre pomoči, da se prepreči, da ljudstvo ne zdvoji. Posl. T e k 1 y meni, da poljedelatva ni moči pospeševati potem državnih zakonov, ampak tozadevna postavodaja prepustiti se mora deželnim zborom. Minister za poljedelstvo meni gledč različnih prošenj in želja, da bi se iste sprožile v deželnih zborih. G. minister naročil je posebnemu uradniku, da potuje po raznih deželah ter prouči, kako bi se dala pospešiti sadjoreja. Gosp. ministra poljedelstva program je ta, zagotoviti ljudstvu olajšave glede produkcije, potem pa zagotoviti, da si ljudstvo tudi ohrani, kar si je pridobilo. Za gospodarske namene izdalo se je v I. 1879 do 1888 subvenoij v znesku 7,684.000 gl. Od te svote dobila je Galicija 17 odstotkov, to je 79.000 gld. Grof Falkenhayn načrta! je potem, kako si on misli organizacijo za pospeševanje kmetijstva. Organizacija ta naj bi se osnovala po deželah. Kmetovalci vsake dežele naj bi si osnovali okrajne kmetijske zadruge, koje naj bi se skupile v deželno zadrugo. Ta zadruga naj bi osigurala kmetovalcem kredit, oskrbljevala prodajanje njih produktov, vvela zavarovanje proti požaru in toči in bi slednjič osvobodila poseBtva dolgov. G. minister je obljubil, da v kratkem predloži dotično predlogo.
DOPISI.
Iz Pomjanske nadžupanlje. [Izv. dop.]
(Lisičja prekanjenost 1 a h o n -»t v a.) čuj svet, kako zvit je Lah, da bi Slovenca prevaril in kaj zahteva drzna Koperska gospoda od Pomjanske občine. Tisti sivo-rudečkasti bradač iz Kopra nagovori nekega naših kmetov tako*le: „Femo paže !" Kmet mu odgovori: „Paže že fata subito, laace a noi, che si scelgiamo la nostra rapresentanza, e non occore mi-sciarsi". Bradač mu na to odgovori: „Ben, lasce ohe mettemo la metta dei nostri e mettk dei vostri". O ti zvita buča koperska ti! Kake pravice imaš v nadžupaniji Pomjanski, čemu se vtikaš v naše zadeve? Poskusi le v Dolini ali v Dekani kaj ta* cega zahtevati, boš že videl, kako te bodo nafgaii 1 Kako pa, da imaš tukaj tako „korajžo", ko smo vender tudi tu čisto vsi — Slovenci P Ti-li pomaga znani barba P Ste ga zat6 zvabili iz Kalabrije, kjer je nekda srečno in mirno živel, „o no fra questi Čiči Croati". Zato ste ga zvabili semkaj, da bi svet v Pomjanu prekrstil P Ne, ga ne bo, ne on, ne njegov Mohamed kostabonski, če se še tako napenjate. Ker pa tako ne gre, poskušajo Lahi drugo zvijačo, kako bi se moglo v Pomjani laško podeBtarijo vzdržati. Dne 30. junija t. 1. ob 8. uri zjutrej korakata po bregu — »na komisijo" — šior podesta in šior barba Piero. Šior podesta je moral večkrat počakati, da se je kompare oddahnil, kajti barba Piero je zastajal po bregu in hripal: „Compari spettč, spetč!" Revež je bil utrujen od znanih „štrapac" prejšnjega dne. „Kam pa gresta P" vprašajo možje, kateri so bili tik poti mi delu. „Kaj ne veste P" jim odgovarjajo drugi, da gresta na komisijo v Kostabono, dokler sta še na krmilu in ker se bližajo občinske volitve*. Kaj pa za to, če se obč. volitve bližajo P Treba poskusiti, če bo še šlo ! kajti se čuje (Barba Piero izve vse to po Mohamedu), d a tam niso zložni za slovensko stranko. Mislijo Bi: „Hitro na komisijo v Kostabono in obljubiti jim hočemo mo-i stove sezidati, (kajti teh zahtevajo) kolikor
želijo, da le potegnejo za lahonsko stranko. Gosp. inženir iz Poreča, tisti, ki je v Pomjanu „fontano" meril, bode tudi prišel. A tudi tu je sitnost! Če obljubimo most sezidati na „Pucule", zamerimo se Kosta-boncem, če obljubimo Kostaboncem, pa ne bo prav za Breč in Škrbine. Kaj je storiti? No, najbolje je, da se na vse tri strani obljubi mostove in sicer: ednega na Pucale, druzega v Kostaboni za Breč in tretjega na Škrlin. Aha, ben fick! Triumvirat stori to in mogočni inženir sklene: „Se tenere con la nostra parte, avre presto il ponte". Tako nam dopoveduje nek kmet. O ti grda zvijačnost lisičja, ki si danas leto tudi Pomjancem obljubila „fontano". Kje je tista „fontana" P Zdaj slepiš ravno tako Kostabonce za most P! Čujto vrli Kostabonci, ne dajte se več zapeljati. Znana mogočneža morata propasti, nsj pa Mohamed kolikor hoče z glavo ob zid buta. Naj le gre čez most v obljubljeno deželo.
Ravno zdaj bode leto, kar so se vršile občinske volitve, koje volitve je uničilo visoko c. kr. nameatništvo tržaško. Takrat je goapod „inženir" pieal Pierotu privatno pismo, v kojem mu je naročal, da dela za italijansko stranko. Na dan volitve pa je šel isti „inženir" skozi Manzan ter nagovarjal ljudi: „cosa fe qui, cosa non andč votar e mi vado a Pomjan per via della „fontana". To nam je odkril naj-veči Lahon iz Manzana, najveČi sovražnik svojega naroda in cerkve. Večina ljudstva je ubogala in šli so glasovat; on pa je mogočno meril novo „fontano". Volitve so prešle in z njimi šla je tudi „fontana" po vodi in ni več ne duha ne sluha po njej. Ravno tako hočejo zdaj vaa Kostabonce preslepiti z mostovi, ker vedo, da iste želite in potrebujete.
Vrli občinarji Kostabonske fare na noge! Ne dajte se preslepiti 1 Pomjanci hodijo po vodo še vedno v isto luknjo, kamor so popred hodili, in kakor bodo Pomjanci „fontano" Še le ta čas imeli, kadar si jo bodo se svojimi žulji sami napravili, ravno tako dobite vi Kostabonci mostove, kadar boste moža imeli, ki bo uprašal v Poreču po vašem. In zdaj je ura, zdaj je čas, da si poiščete občinskega glavarja, ki bo vestno opravljal svojo službo, ki bode ljubil vse jednako in ki bode delil vsem jednake pravice.
Tedaj: ne udajte se vrli Kostabonci! Ne udajmo ae vsi skupaj I Ti če k.
Različne vesti,
Imonovanja. Cesar je imenoval profesorja na državni gimnaaiji v Inomostu, dra. Adolfa Nitsoheja, ravnateljem gimnazije tržaške. — Naučni minister imenoval je pravimi učitelji na državnih srednjih šolah: Josipa Vatovza (na mest-nem gimnaziji v Trstu) za gimnaziji v Kopru; propovednika za Nemce veleč, gospoda Jakoba Gomilšaka za realko v Trstu ; Ivana Klinbenschedla v Gorici za realko v Bocnu, Štefana Steffa-nija (na gimnaziji v Gorici) za gimnaziji v Kopru; Rudolfa Puhringerja (na gimnaziji v Trstu) za nemški oddelek gimnazija v Tridentu ; dra. Rudolfa Weisshaupla provizoričnim učiteljem na gimnaziji v Pulji; gimnaziji v Trstu pridodeljenega Karla Compareta profesorjem na tem zavodu.
Iz kluba konservativcev. V zadnji seji tega kluba porabili so zastopniki vseh treh njega skupin priliko, da dokumentujejo nezrušljivo zvezo teh skupin. Mnogoštevilni člani kluba priredili so klubovemu načelniku, grofu Hohenwartu, navdušeno ovacijo, na čemur se je ta poslednji zahvalil z obljubo, da hoče tudi v bodoče na Čelu kluba po možnosti delovati za izvršenje njega načel.
Iz državnega zbora. Sedaj se vrši proračunska debata o justičnem ministerstvu. Pravosodni minister izjavlja, da je
pripravljen izvesti justično reformo, toda iz finaučnih ozirov le po oddelkih. Minister izjavlja, da ne priznava samo humanitarnih vspehov krščanstva, ampak stoji tudi osebno na podlagi vere, v kateri se je rodil, ter izraža prepričanje, da se mlado-češko gibanje kmalu poleže. Gledč na zahteve dr. Ferjančiča, tikajoče se Slovencev, trdi g. minister, da so se točno izpolnjevali dotični predpisi. Primorska je čveterojezična, zato je težko najti uradnikov, koji bi bili vešči vseh štirih jezikuv. Gledč uradnega jezika se je izjavil, da bode možno v bodočnosti odpomoči marsikaki pritožbi in se ozirati na marsikako željo ; ali držati se je treba načela, da po vladnem menenji mora pravi notranji jezik biti le nemški. Za podružnico sv. Cirila In Metoda
v Trstu nabrala je gospa Bogomila Valen-čič v veseli družbi, zbrani v Kozini 12 gl. 50 kr.
Za clrilo-metodijski dar izročil nam je veleč. g. Jakob Gomilšak svoto 10 gld. Dr. Ot, Rybar, BI. Černja Viličio, Ivan iz Pazina vsak 2 gld., N. N. iz Tolmina 2 gld. Prisrčna hvala!
Za Ubogo udovo z deveterimi otročiči podaril N. N. 30 nč. — N. N. 1 gl.
Tržaftkl mestni svet imel je včeraj opoludne svojo sejo. Po prečitanju zapisnika zadnje seje oglasi se gosp. župan slikajoč nedostatnosti, ki se dogajajo pri obdačevanju s carino, koje nedottatnofeti ovirajo promet ter bi cel6 mogle upropastiti trgovino. Gosp. župan predlaga, da se predloži ministru za notranje zadeve trgovinskemu in finančnemu ministru spomenica ter prosi, da se izda nov pravilnik, koji bi odpravil rečene nedostatnosti. Svetnik Rascovich pritrjuje temu predloga trdeč, da propade vaa trgovina, ako bi nadaljevalo sedanjim načinom. Predlog županov, oziroma municipalne delegacije, vsprejeli so jednoglasno.
Popravok. Pri zadnjem opisovanji veselice, ki se je vršila dne 4. t. m. v proslavo sv. Cirila in Metoda na slovenski šoti pri sv. Jakobu, izpustil je gosp. dopisnik, hote ali nehote, da je bila pričujoča podpredsednica gospodična J. Michelli. Ne bi tega omenjala, ko ne bi se ta pomota že večkrat ponavljala. Če se zgodi iz pozabljivosti, je odpustljivo, k zdi se se mi, da je ravno nasprotno. Lepo pa ni, ker omenjena gospodična je pri vsaki naši svečanosti pričujoča.	Družabnioa.
Iz spodnjs okolice se nam piše: Bar-kovljanski dečki (starosti od 12—15 let) ustanovili so si med seboj pevsko društvo z imenom „Slavija", katere podučuje deček, učenec tamošnjega pevovodja, g. Ražema. Vsak deček plačuje po 2 nč. na teden, iz katere svote se preskrbljujejo male po-vestne knjige. Mi smo se vedno veselili te otročje rodoljubnosti, a minole dni nas je iznenadi! razpored „veselice", prirejene po tih vrlih dečkih. V nedeljo, 12. t. m. okrasili so ti dečki prostor na nekem travniku se zelenjem in narodnimi zastavami ter postavili mali oder. Radovedni o tej otroški slavnosti šlo naB je več rodoljubov, da vidimo in se prepričamo o rodoljubnosti tih dečkov. Ne bodem govoril odveč, ako rečem, da so pričujoči rodoljubi kar strmeli, videvši rodoljubje in nadarjenost teh dečkov. Videvši tu okrašene prostore, vihrajoče, po dečkih postavljene zastave, in čuvši deklamacijo, petje in igro vae lepo in naglasom govorjeno — spominjali smo so nehote De Amicis-ove knjige „Sroe", v kateri se tako lepo opisuje rodoljubje, cvetoče v mladih sroih. Vrli dečki so predstavljali igro „Boječi Matevž" iz „Vrtca", a tako izvrstno, da ni hotel nikdo verovati, da so si ti dečki vse sami napravili. Mala deklica deklamovala je tri pesmice, in vzbudila je občen smeh in pohvalo. Navzočih je bilo do 120 ljudi, ponajveč žensk in otrok.	X.
Porotno sodišče obsodilo je minolo sredo v petletno ječo neko Ano Zevedin, 23 letno kuharico s Koroškega, zatoženo radi detomora. Ta človeška iver je služila
pri nekem Pavlu Pottu ▼ ulici Giustinelli it. 5 ter je skrivaj porodila žensko dete, koje je koj po porodu umorila in to na jako grozovit način: S čevljem prebila mu je možjane in z nohtami davila je okrog vratu, dokler je nedolžnemu detetu sape zmanjkalo. Na to je krvave lise po tleh v sobi sama sprala, umorjeno deie pa zavila v neke cunje. Ker je njena gospodinja poklicala babico, ki jo je preiskala ter našla na njej sledove poroda, prepeljali ao jo v bolnico, kamor je a seboj vzela tudi zamot z detetom, rekoč, da so to njene stvari, Prišedši v bolnico hotela je šiloma v stranišče, da bi vanje vrgla zamot, ali postrežnice so jej ga iz rok iz-drle. Nečlovečnica je pri obravnavi vse tajila. —
Dunajska boraa
14 jnlijii.
Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 92.35
•	v srebru---„ 92.30
Zlata renta— — — — — — — — n m._
ft*/o avstrijska renta — — —--„ 102.50
Delnice narodne banke — — — — „1018._
Kreditne delnice — — — — — — „ 297 50
London 10 lir stsrlin--____ m 117.15
Francoski napoleondori — — — — „ 9 2-t
C.kr. cekini-------, 5.55
Nemške marko — — — — — _ — m 57.47'/,
V HERPELJE - KOZINI
odprl n j* t nedeljo, dne 13. julija veliki
Restaurant Šiškovič
stoječ v bližavi železniške postaje, v ugodni poziciji, zaradi zdravstva in čistoče zraka po zdravnikih priporočani.
Restaurant ima na razpolago proatrane in lepo urejene aobe, katere se iznajmljuje na dan ali na mesec; postrežba gostilničarska bode točna in poštena in vse po jako ugajajočih cenah, tako, da lastnik upa pridobiti si mnogoštevilno klientov.	2—2
Avgust Brunner
TRST Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PKHSE, SE-
SALKE. ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI večja in munja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carine.
Die Masrhineo-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
iibernimmt alle einschlR-gigen Arbeiten r!s :
MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN OITTER, S.^ULEN, Itv HREN, grossere und kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlande zollfrei.
Telefon štv. 291.
8- 12
TlrtTTl TOTlTICIICaiginrcrirffrTiTTTT^
DOMAČIH ZDRAVIL
1-3	kakor jih rabi
slovenski narod.
S poljudnim opisom
človeškega telesa
Dobiti je v Celji pri založniku Dra-gotin Hribar-ju. Cena 4o kr., s pošto 45 kr. — Na prodaj je tudi v „Katoliški bukvami", J. Giontini-ju in M. Gerber-ju v Ljubljani.
Preknpci dobijo popust.
stumituannt UBITEM );«):«»»m »»»m
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-»» ulica Zon ta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje iu tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojnkom za obilne naročbe.
Rinnioiie Adriatica di Sicnrta
24-14
"v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000- —
Pvemijnn reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910 22
Premijna renorva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 3R.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 2U0 00U'— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.78621 Reserva zavarovonja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 1S7.578-84 Rezerva speoijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000'—
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Via Valdlrivo, l»a«. % (v lastnej hifti)
Lepo obširno
ležeče prav blizo Ljubljane s prav prikladnem , trdno zidanem poslopjem brez inventara da se v jeseni ali spomladi ceno v najem.
Posostvo je pod ugodnimi pogoji in ceno na prodaj.
Pojaaiiila daje Iv. Rode-Dogau V Ljubljani.
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
avl trgovino in obrt v Trstu.
Novci za	vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 23/4%	30-dnevni odkaz II«/,,
8-	,	3%	3-mesečui „ 21/«0',,
80- n 3V4°/o «- 1. « 2 V,b/o
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoloone, kateri se nahajujo v ukrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2'/,% na vBako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bozen. Gradec, Hermaustadt, Inomost, Ceioveo, in Ljubljano— brez troSkovs
Kupica in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24— 13 pri odbitku l°/w provizije.
Predujmi.
Na jančevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti objesti po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi.
Trst, 25. februvarja 1891.	14 -24
IVAN GORIUP
ponuja iz svoje kleti na O p čin ah okoli
100 hektolitrov
izvrstnega črnega vina, pridelek lastnih posestev v Rojanu. Natančneje se zve pri lastniku na Prošeku, ali pri njegovemu pooblaščencu gosp. J. DANEU Opčina 175.
Lekarna Franzoni
5—1	(pri Mater ji božji)
Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve.
Zaloga vsa ovrstnih zdravil. Jedina zaloga Marijnih kričistilnih kroglic. Škatljica 20 nov., 6 škatljic 1 £old.
La Filiale della Banca Union
TRIE STE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca
e Carubio- Valute, a) Accetta veraamenti in Conto corrente, abbonando
PER BANCONOTE: 3 V.0 o «• preav di 5 g ni
33/ 01	, n
*/t Ion i.	„
•■* /»„ a 4 rnesi flsso 3»/. . » B „ »
PER NAPOLEONI:
2	%c-Prea*-di 20 g.n f 7. * „ „ „40 „ f U n » * * 3 mesi
3	» » » n 6 *
Bl^fnillcii^tjgllcii^ng
Po odpravi proste luke je nižje doli označeno blago prosto carine, radi česar ponujam okolici in pokrajini.
C/)

^^ ' Ki'V,
cd
'ZH
C-! V^;,	t\
iiai^uMM - -P
.S11 J,1'1 !	- ^
CD
£3.

i l :---" J
<J> C
Plahto za vozov«, povofičene ali iz kavčuka, črne in bele, narejeno na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Čefikem, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakoršni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče za sočivje,
moko in vsakojake prirodnine.	i—13— 1
Proljetna liečitba.
Čaj „Tisuć cvetja (Millefiori.)
Oiiti krv. Izvrstno sredstvo kada pe6e u želudru, kano i proti neprobavljivosti 1 hemoroidam. Jedan zamot dostatan za izliečenje stoji 50 norČ. a dobije se u odlikovanoj ljekarni
Praxmarer „Ai due Mori" Trst: Piazza grande. 10-10
CARLD PIRELLI
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za želcznice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje.	8-is
In banco giro abbuonando il 2 a/4°/0 inte-resse aanuo sino a qualunque somma; preleva-zioni sino a flor. 20.000 - a vista verso ohftque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamunti fatti sino alle 5 poni. /a valuta del medfsimo yiorno.
Asaume pel propri correntisti V inrnsso di conti di p nzzu, di cambiali per Triets Vie »na, Budapest td altri principali citth; rilaacia loro assegni per que*te piazze, ed accorda loro la facoltU di domiclliare effetti presso la sna cassa franco d' ogni spesa per essi.
Procura pei propri clienti informazion! sulP Interno e sull' Estero verso il solo rimborao delle spese postali
b)	S' incarica deli* aqni*to e della rendita di effetti publici, valute e dhise nonchč del in-C0880 d'assegni, c-nnbiali e cottpons, verao tno-dica proovigione.
c)	Sconta camblali dirotte e domiciliate a condizioni correnti.
d)	Rilascia assegni ed apre čred iti su tutts le piazze deli' Interno e doli1 Estero a mo-diche condizioni.
e)	Sovvenziona effetti e valnte. /) Accorda ai propri committenti la facolt&
di depositare effetti di qualsiasi speoie e ne cura gratis P incasso dei coupons alla soa-denza.
g) Vende le obbiigazioni oommunali 41/, della Prima Cassa patrtotica di risparmio di Buda-pest, le lettere di pegno 41/, u le obligazioni comunali 4'/, con premio del 10"/o della Banca conimerciale ungherese di Budapest, le ob-bligazioni comunali 41/, e le »bbligazioni 4% con 10% di premio della Banca ip >tecaria ungherese di Budapest, le lettere di pegno 4,/t<7„ della Banca centrale austriaca di ore dito fondiario, i lotti 3"/„ l.a e 2.a omissione deli* Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4"/,, con lotteria (vino i ta principale flor. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, lo lettere di pegno 4"/„ dello Stabilimento provinciale ipotecario deli1 Austria inferiore al corso di giornata.	7—12
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta i okolico, Primorja t ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjostah, sa so-lldnostl I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKAM
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku narnčbu bilo koje vrsti kujigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr. :
za Župne urede, okružnice, račune, list. artijs i zavitke s napisom, preporučns karte, posjetnlos, zarućns i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenikn, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zulihi (fklndiSću) sve potrebno tiskanice i knjige za crkvena uredu.
Onda ima na prodaj sliedoće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tefaje ljudnkih šol in gospodarjev v pouk člena prije t»0 nv£.
sada -IO tvrdo vezana......n-
Sodnijski obrazci sastavil B, Trnovec . . n. *0 Vilim Tel, prevod Cegnera ..... n. 40
Ljudmila prevod J Lobaua.....n. tO
Filip prerod Križraana.......n. tO
Antigona prevod Križtnana......n. tO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma	„ A. K.	. . n,
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicili zalo ih si. občinstvu preporufiamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Lastnik pol. družico „Edinost",
I-idajatelj in odgovorni urednik Maks Coti 6,
Tiskarna Dolenc v Trstu