■AA^IMM MMtellnMtt Ptftmn« MR • ■!!■ teto II., štev. lOf V Ljubljani, petek dne 29. aprila 1921 Posamezna štev*1 K (aha]« e« 4 zjutraj* Sume celoletno » . 180 K mesečno. ..«■•• 16 « za zased, ozemlje. 800 , za inozemstvo . . 520 .. Oglasi za vsak mmvfšine stolpca (53 mm) . 2 K ouaH oglasi do SO mm stolpca (5S mm) • 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev« cesta št. 1BfL Telefon it. 72 Upravnlštvo: Sodna ulica St. S. Telefon it. 06. Račun kr. poSLcek.uradt »tev. 11:842. Ljubljana, 38. aprila, j Palec nam je namera, da vlivamo j olji v ogenj nekih psihoz, ki so se na i.istile enega dela naše inteligence. Vemo. da te bolezni najbolje zdravi časi V psiholoziji mas citamo, da so najbolj zagrizena ona gibanja, ki naslajajo iz namišljenih strahov, ki se jih nikjer zgrabiti ne da. Ravnopravnost slovenščine kot pismenega jezika je ustmeno zajamčena. Zar-iuiiro je, kako praksa rešuje en d a] te ravncpravnosti. Slovenski po-sianu imajo seveda pravice, da govore v skupStini slovensko in da vlagajo slovenske «upite» in interpelacije, da pišejo ministrom slovensko itd. Eog varuj, da bi jim kdo to kratil. Celo ti preklicani demokrati, ki so itak napol < renega.ti», bi se uprli, kakor so se uprli Protidevi formuli glede slovenščine tako v privatni njeni obliki kakor v njeni od naših klerikalcev odobreni formulaciji. Ia vendar čudna stvar; ne le dr. Žerjav in Vošniak*_tudi gg. Korošec in Sušnik sta naštudirala govor v drugem našem književnem jeziku v skupščini. Jezikovni problem se ru reJava pod pritiskom praktične potrebe sam. Kulturna avtonomija ne more pomeniti dragega, nego da hočemo plačati svoje kulturne zavode in o njih odločati. O plačanju ne govorimo ne besede. ker ta resnica preveč v cči bode, in nam resnica v tem izrednem slučaju ravno v hipu proarčunskih odločitev lahko zelo škodi. Zato samo par besed o odločanja. Vsaj je odločanje popularna, skrb za pokritje, za nas simpatična stvai, ki naj jo vzamejo na rame gg. demokrati. Prvi naš kulturni zavod je univerza. Ko je ob neki priliki poskušala deželna vlada za Slovenijo nekaj malega vpliva dobiti na čisto materijalno stran uprave, smo bili vsi seveda takoj pokonci, da to ne gre. Ne le mi demokrati, ampak predvsem vsi oni, ki danes delajo na naši univerzi. Gosp. Pre-peluh bode gotovo v svojem »Avtono-mistu» v kratkem prinesel predlog, naj se naša univerza podredi deželni vladi, oziroma po novi ustavi deželnemu zboru pokrajine Slovenije. Ta čas pa so gg. odposlanci vseh jugoslovenskih univerz kovali v Beogradu novi vse-tičUišeri zakon. In čujemo, da bo stvar tako urejena, da bodo vse visoke šole tvorile en velik organizem v vsej državi. Kar za glavo smo se prijemali, ko sino izvedeli o tem nečuvenem centralizmu, ki ga uganjajo naši profesorji, katerim bode javnost morda priznala enačaj kulturnih delavcev, če ga že »ara. drugim odreka. Drug velik kulturni zavod je kon-servatorij. Čitali smo te dni o novih navalih centralizma tudi na to posto-jauko. Pred vsem nam hoče minister Pribičevič konservatorij podržaviti, očividno se bojeo, da bi gg. Prepelui in drugi kulturni delavci izpos.Iovali podoželjenje konservatorija. Stvar pa jc mnogo opasnejša. V Beogradu so se tudi naši konservatcristi posvetovali o centralizaciji vseh konservato-rijev in o skupnem njihovem ustroj-stvu. Treba, ho* krivce izslediti In pri prihodnji volitvi jim že pokažemo. Tretji kulturni zavod je gledališče, Demokrati so lani zakrivili, da je ljubljanska gledališče bilo podržavljeno. - Kraljevo* pozoriste je posfelo. Kadar irremo mimo tega pozorišta, nas vselej zoua obhaja. Kani bodo ti (srbski he-gemoni pognali naše igralce. Senior naših kulturnih delavcev g. Danilo pač pojde v Prištino igrat svojega Julija Cezarja. Kako je preganjano Slovenstvo! Izdajstvo pa gre naprej. Te Aai i:> bil zopet boj za državnost gledališča in pa tudi za to, da naj se absolutno, izključi vsaka mogoča ingprenea pokrajinske vlade v Ljubljani na naše gledališče... Tako izgledajo stremljenja v naijvii jih kulturnih zavodih, tam torej, kjer res gre, kakor pravijo, za takozv. in-oividualnost. Pravi naši kulturni d^ lave i so na tem polju radikalnejši ne go demokrati: oni nočejo imeti ni najmanj posla s pokrajinsko vlado, torej se toliko manj z bodočim avtonomnim oblastnim (ali deželnim) odborom! Če gremo tako navzdol, bo najbrž avtonomiji po želji gosp. Prepeluba ostala samo ljudska šola. Parkrat to po-vpjmo v Beogradu, pa nam radi pre-puste breme ljudskega šolstva, ki je v .Sloveniji najbolj razvito in zato ui>j dražjes v celi državi. Ustreženo pa bo tudi onim, ki si nazaj želijo Lampetov in Jarčev višji šolski svet. V tem slu čaju Cankarjevih «Hlapeev» ne bo treba krati t kraljevem nozorištu, ker jih Ljubljana, 28. aprila. Danes dopoldne ob 10. uri so nenadoma zapustili delo vsi v stavbinski stroki v Ljubljani zaposleni delavci. Zidarjem so se pridružili tudi tesarji. Stavka je izbruhnila nepričakovano ne le za širšo javnost, ampak tudi za stavbenike in druge prizadete kroge. Kolektivni dogovor, sklenjen marca lanskega leta, se letos ni mogel obnoviti, ker v marcu t. 1., ko bi se morala tozadevna pogajanja vršiti, ni bilo nobene or- Slovenska kmetijska družba v naprednih rokah ZMAGA SKS. PRI VOLITVAH V ODBOR. (Poročilo na 2. strani) Spopolnitev slovenske deželne vlade POVERJENIKI SKS. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Podpisani so ukazi, s katerimi so imenovani ekonom Štefan Dobnik iz Zlatoličja pri Ptuju za podpredsednika deželne vlade v Ljubljani, agronom A. Jamnlk za po- verjenika javnih del iti posestnik Franc Demšar, bivši državni poslanec, za poverjenika za kmetijstvo. Novi funkcijo-narji deželne vlade so zastopniki SKS. Stavka stavbinskega delavstva v Lfublfani 2000 STRAJKAJOCIH. — ZAHTEVAJO 200% POVISKA. ganizacije, ki bi mogla delavstvo zastopati Zato so delodajalci 17. marca samostojno določili nove mezde. 6. aprila pa je izročila po komunistih oživljena organizacija stavbinskih delavcev Zvezi industrijalcev spomenico, v kateri izjavlja, da delavci današnjih plač ne morejo smatrati za sprejemljive in da zahtevajo nova pogajanja. Delavski pogoji zahtevajo povprečno 200odstotno povišanje dosedanjih prejemkov. Praznovanie 1. mala dovoljeno Beograd, 28. aprila. (Izv.) Minister za notranje zadeve Draškovič je podpisal naredbo, s katero se delavstvu dovoljuje praznovanje 1. maja pod - ~ojem, da se ne bodo vršile nobene manifestacije. Vaini sklepi reparacijske komisije avstrijsko poslaništvo v beogradu pripade nam. naša udeležba na peču.i-skih premogovnikih. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Repara-cijska komisija v Parizu je rešila vprašanje posesti bivšega avstrijskega poslaništva v Beogradu na ta način, da je poslopje priznala nasi državi. — Dalje je odredila, da dobi naša država dve leti po ratifikaciji mirovne pogodbe 52. pozneje pa 72 odstotkov premogokopne produkcije v Pečuju. Prazniki v Beogradu POGAJANJA Z JUŽNIMI MUSLIMANI IN Z DR. KOROŠCEM. Beograd, 23 aprila. (Izv.) Vsi zunanji poslanci so odšli iz Beograda. Tekom dneva so odpotovali tudi člani kabineta, deloma na praznike, deloma na inšpekcije. V Beogradu so ostali lo ministrski predsednik Pašič, notranji minister Draškovič ter minister za sooijalno politiko Kukovec, Minister Kukovec odide v soboto na pardnevno inšpekcijsko potovanje v Vojvodino. Beograd, 28. aprila. Tekom današnjega dne je odpotovalo domov iz Beograda mnogo poslancev in nekaj ministrov. Med velikonočnimi počitnicami bodo delovali posamezni klubi. V klubih večinskih strank je opažati voljo, da se sprejmejo primerni predlogi opozicije, da se na ta način zadosti njenim zahtevam. Med velikonočnimi počitnicami bo g. Fašič nadaljeval pogajanja z muslimani iz južno Srbije, ki so pred nekaj dnevi stavili nove predloge glede rešitve agrarnega vprašanja v južni Srbiji. V parlamentarnih krogih se govori, da so ti predlogi za. vlado nesprejemljivi. Ako žele muslimani iskrenega sporazuma, morajo popustiti Sodijo, da pride med vlado in muslimani vendar do sporazuma. Beograd. 28 aj rila, flzv.) Med pravoslavnimi velikonočnimi počitnicami bo g. Korošec posetil g. Pašiča in rau ponudil, da se prično na novo pogajanja med vlado in njegovo stranko. Ako bo videl Korošec, da Pašič namerava rekonstruirati vlado tako, da stopi en član Koro-ščeve grupe v njo in ako Pašid in vlada bomo srečavali v vsaki vasi. Tedaj bodo kulturni delavci vsi varno pod jezuitskim klobukom, da se jim glave ne nrehlade od kake sapice iz Zagreba in Beograda, dajo tako izjavo o avtonomijah, ki bi mogla zadovoljiti, se bo Korošec trudil v svoji stranki, da glasuje v načelu za ustavni načrt, tako da bi bila ustava tem sigurne jša. iz demokratskega kluba. Beograd, 28. aprila (Izv.) Danes je imel ožji odbor Demokratskega kluba sejo, na kateri se je razpravljalo o eventualnih spremembah, ki bi jih mogel Demokratski klub sprejeti v špecijalni razpravi o u-stavnem predlogu. Z ozirom na vesti, da klerikalci intrigirajo proti kancelparagrar fu, je ožji odbor sklenil priporočati klubu, da odkloni popuščanje v tem vprašanju. Končno je ožji odbor razpravljal o nekaterih tekočih zadevah. nova bosanska vlada. Sarajevo, 28. aprila. Kakor poroča £ Srbska Rječ» iz Beograda, je podpisan ukaz o imenovanju novih poverjenikov za pokrajinsko vlado za Bosno in Hercegovino. Poverjenik za prosveto postane profesor Kosta Krčmanovič, poverjenik za socijalno politiko pa bo Abdul Ahmed beg Krasnica, poverjenik za poljedelstvo Mehmed beg Hulomovič, za trgovino in obrt Ihmed beg Kapetanovič in za pravosodje Savo Mikanovič. začetek razmejitve z reko. Beograd, 28. aprila. Dne 2. tnaia se bodo sestali v ODatiii naši in igilijanski delegati in pričeli delo za razmeiitev z reško državo. vprašanje sindikalnih arhivov. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Včeraj se je odposlanstvo sindikatov delavskih zvez zglasilo pri ministru za socijalno politiko dr. Kukovcu in ga naprosilo, naj se zavzame za to. da bo uprava beograjske občine vrnila zaplenjeni arhiv delavskega sindikata. Minister ie obljubil, da bo govoril o tem 7. notranjim ministrom. Pri tej pribki so izrazili zastopniki sindikata tudi razne druge želie delavstva, ki jih bo vlada še proučila. IZLETNIŠKI VLAKI NA DRŽAVNI ZELEZNICI. Počenši s 1. majem t. 1. vozita redno vsako nedeljo in praznik na progi Ljubljana drž. kol. - Kamnik in obratno izletniška vlaka št. 2153 in 2160. Prvi odhaja iz Ljubljane drž. kol ob 12.02 uri in prihaja v Kamnik ob 13.15 uri, drugi pa odhaja iz Kamnika ob 20.50 in prihaja v Ljubljano drž. kol. ob 22.03 uri — Na progi Ljubljana gl. kol. - Jesenice in obratno se stavita v promet izletniška vlaka št. 1720 in 1719, vozeča vsako ne deljo in praznik šele s 15. majem t. 1. Prvi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.17 uri in prihaja na Jesenice ob 7.21 uri, drugi vlak pa odhaja iz Jesenic ob 21.20 uri in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 28.22. Reka v oblasti tržaških fašistov FASIST1 PROGLASILI DIKTATURO. — PASIVNOST ITALIJANSKEGA VOJA. 8TVA. — NAPADI NA JUGOSLOVANE. NADALJEVANJE SPLOSNE STAVKE. Bakar, 28. aprila. (Izv.) Položaj na | Reki se je vsled nenadnega prihoda tržaških fašistov, ki so prispeli sinoči pozno zvečer na 4 avtomobilih pod vodstvom advokata Giuutc in novinarja Bellija. zelo poslabšal. Alpini jim niso zabranili vhoda v mesto. Ko so zasedli fašisti kvesturo. so jih alpini sicer obkolili, vendar pa potem posamezno zonet izpustili. Advokat Giunta je imel s kvesture govor, v katerem je izjavil, da fašisti pod nobenim pogojem ne morejo priznati izida volitev, ker so jim vojne pridobitve svetejše in več vredne kakor vse volitve. Vztrajali bodo v mestu toliko časa, da bo znan izid volitev v italijansko zbornico, ki bo prinesel zmago nacijonalistov in fašistov, kar bo pomenilo aneksiio Reke s strani Italije. Vsled terorja tržaških fašistov, ki je posebno hud v predmestjih, beže Jugoslovani trumoma v 'Jelenje in Grobnik na jugoslovanska tla. Ponoči so fašisti napadli Jugoslovane in je bilo pri tej priliki več mrtvih. Fašisti so zaprli okoli 100 naših ljudi. V Kozali in v Sv. Katarini so streljali na naše mirne pasante in jih več ranili. , v „ . Bakar, 28. aprila. (Izv.) Stavkujo-če delavstvo je izjavilo, da bo stavkalo toliko časa, da bo rezultat reških volitev priznan uradno. Kakor se čuje, je med tem italijanska vlada že izrazila svojo' pripravljenost, da prizna izid volitev v reško konstituanto. — Reka, 28. aprila. Splašna stavka se nadaljuje v polnem obsegu. Vse trgovine in vsi javni lokali so zaprti, tudi cestna železnica ne vozi. Po ulicah je nabito vse polno letakov v kričečih barvah. Načelnik Belasich ie izdal razglas, v katerem izjavlja, da so se bivši zastopniki zahvalili za svoja mesia in. da se vsled tega tudi sam zahvaljuje za uačelstvo, da pa bo vodil posle toliko časa dalje, dokler se ne sestavi nova vlada. Vsi zastopniki se odrekajo odgovornosti. Govori se, da bo Venturi prevzel upravo mesta in da bo postal diktator. V mestu pričakujejo sedaj prihoda: brigade Sessia, kakor je obljubil italijanski poslanik Domigoui. Vse ceste, ki vodijo proti Zagrebu, so barikadirane in zastražene, da ne bi Jugoslovani vdrii v mesto. Uradništvo. katero je vlada pozvala, naj na Reki nastopi svoja mesta, se pozivu ni odzvalo in je izjavilo, da bo stavkalo vse dotlej, dokler se ue sestavi zakonita vlada na podlagi volitev. O priliki velikih pretepov je množica vdrla tudi v stanovanje policijskega ravnatelja, ga pretepla in ga pregnala preko meje v Zamot. Reka, 28. aprila. Sinoči so se fašisti polastili reške mestne hiše in so razglasili začasni direktorii pod predsedstvom bivšega župana Giganteja, ki je poveljniku reških karabinijer-jev izjavil, da vzame vso odgovornost nase. Nabili so tri razglase, v katerih se pred vsem razveljavljajo volitve, ki so se vršile 24. apTiia. Danes je korakal velik sprevod po mestu, pri čemer se je vzklikalo Italiji in d'Annunziju. Rim, 28. aprila. (Izv.) Ministrski svet je bil danes nfljno sklican, da se posvetuje o položaju na Reki. «Tribuna» hvali previdnost jugoslovanske vlade, Iti se ni vmešavala v to vprašanje, čeprav bi po rapallski pogodbi imela pravico za to. Poudarja se, da odredbe, ki jih je sklenila italijanska vlada, ne bodo prekoračile mej r?pa'lske pogodbe. Tudi Anglija odklanja nemške predloge V SOBOTO SE ZOPET SESTANE LONDONSKA KONFERENCA. Lcndon, 28. aprila. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih upajo še vedno, da bo Nemčija poslala znatno boljšo novo noto, da se omogoči vrhovnemu svetu, ki se sestane v soboto, sprejeti predloge. Na neuradno vprašanje angleške vlade pri zunanjem uradu v Berlinu glede nekaterih nejasnih točk, jc danes dospel odgovor. Doznava se pa, da tudi ta odgovor ni mogel razjasniti položaja. Razpoloženje v tukajšnjih političnih krogih se je danes zelo poslabšalo. Razočaranje vlado kažejo najbolj besede, ki jih je danes Lloyd George izrekel v spodnji zbornici na vparašanje več članov glede stališča vlade napram nameri Francozov, zasesti ruhrsko ozemlje, da vojaški izvedenci sedaj ta načrt proučujejo. »Nemške noto, je nadaljeval Llovd George, ne poznam, ker je bila naslovljena na Zedinjenc države. Vendar pa sem vzel noto neoficijalno na znanje iD moram z obžalovanjem reči, da je povsem nezadovoljiva. Kljub temu jo bodo gospodarski izvedenci preštudirali. Vendar se misli soglasno, da predlogi nemško vlade ne zadostujejo. V istem zmislu se je izrazil Louoheur" napram poročevalcu Eeut-erjevega urada, kateremu je izjavil, da se izvedenci strinjajo v tem, da nemški predlogi niso vredni, da bi se o njih razpravljalo. Vsoto 200 milijard zlatih mark je Nemčija, predlagala samo zato, da prevari javne* mnenje. Pariz, 28. aprila. (Izv.) Londonski poročevalec «Tempsa> potrjuje vest, da smatra angleška, vlada nemške predloge kot nezadovoljive. Fo davi dospelih vesteh iz Washingfona, ameriška vlada, predlogov ne bo izročila dalje, ker so premalo jasni. V zbornici so označili naštevanje pogojev v noti kot »veliko nerodnosti. Pred zasedbo ruhrskega ozemlja V DRUGEM TEDNU MAJA. Pariz. 28. aprila. (Izv.) Po poročilih listov se bo ruhrsko ozemlje zasedlo v drugem tednu maja Smatra se. da je izključeno, da bi se Francija odrekla pr-^ci do te odredbe, tudi če bi na podlagi novih nemških predlogov prišlo do novih pogajanj. Pariz, 28. aprila. (Izv.) Londonske «Times» javljajo iz Washingtona, da bodo Zedinjene države najbrže na- j znanile berlinski vladi, da uemški predlogi niso taki, da bi jih Zedinje-' ne države mogle izročiti zaveznikom, i V Ameriki menijo, da se nameravane vojaške in gospodarske kazenske odredbe proti Nemčiji sedaj nc bodo mogle več preprečiti. Pariz, 28. aprila, -gradu dovolila 40 udeležnikom, ki s udeleže poljedelske razstave v Pragi, po 150 dinarjev podpore in prosto vožnjo po naših železnicah, na čeških železnicah pa je zaprosila za brezplačno, odnosno polovično vožnjo. Potovanje v Prago na razstavo bi stalo vsakegs udeležiika okoli 2400 K. Potovanje bo trajalo osem dni. Vladni komisar dr. Spiller - Muys je zavrnil zahtevo klerikalnega poslanca Stanovnika, ki je zahteval besedo, ker ima ta občni zbor edino nalogo, izvesti volitve v predsedstvo in v odbor. Nato je komisar imenoval za skru-tinatorje: Janeza Ficžgarja, župana v Breznici, inž.A. Vedernjaka, ravnatelja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, Karla Zaplotnika, posestnika na Letenci pri Kranju, Vik torja Engelmana, posestnika na Bledu in Cirila Prijatelja, uradnika Kmetijske družbe. Skrutinij je pričel svoje delo ob 12, tn končal ob 1. uri 45 minut. Med skrutinijem so se vršile živahne, mestoma zelo interesantne debate med pristaši SLS. in somišljeniki SKS. Drugače so poteklo volitve brez vsakega incidenta. Ob 2. popoldne je komisar dr. Spiller - Muys proglasil izid voditev. Občnega zbora kranjskih podružnic •v «Unionu» se je od 168 podružnic udeležilo 162. Od 358 delegatov je na občni zbor došlo 353. Od 353 oddanih glasovnic je bilo veljavnih 352, ena neveljavna. Izvoljeni so: za predsednika: generalni ravnatelj g. Gustav Pire z 210 glasovi. Klerikalni kandidat Jakob Jan, dosedanji predsednik družbe je propadel s 141 glasovi. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen g. Ivan Pipan, posestnik v Vižmarju z 211 glasovi. Nanalje so bili v istem glasovnem razmerju izvoljeni kandidat je SKS., m sicer :Bohuslav S k a 1 i c k y, vinarski nadzornik v Novem mestu; Franc H o-č e v a r, posestnik v Strugi pri Do- brempolju; Martin B a j u k, posestnik v Božjakovem; Ivan Strumbelj, posestnik na Igu; Franc C r n a g o j nadučitelj v Črni vasi; Jože Hočevar, posestnik v Žejah pri Komendi; .Alojzij Pavlin, živinozdravnik v Ljubljani; Jože čem6, posestnik v Zgornji Šiški; Ivo Ažman, posestnik v Hrašah pri Lescah in Meden, posestnik v Begunjah pri Cerknici. Ker delegatje SKS. niso postavili svojih kandidatov za računske preglednike, sta bila izvoljena kot preglednika računov: Janez Piber, župnik v Šenčurju pri Kranju, in Josip O r a ž e m, posestnik v Mostah pri Ljubljani. Delegatje SKS. so izid volitev pozdravili z viharnim odobravanjem in »2ivio!» - klici ni novega predsednika gosp. Gustava Pirca. Ker je bil dnevni red tega občnega zbora »Kmetijske družbe za Slovenijo * izčrpan, je komisar dr. Spiller - Muvs zaključil zborovanje, nakar so sc vsi delegatje mirno razšli, ninske zahteve Praga. 25. aprila. Reparacijska komisija v Parizu je odločila, da je voino stanje Češko slovaške napram centralnim silam dejansko nastopilo dne 28. oktobra 1918. Ta sklep pomeni, da češka re publika nima nobenega pravnega naslova zahtevati odškodnine za škodo pred tem datumom. Reparacijska komisija se je tudi izrekla proti odškodninskim zahtevam češkoslovaške republike zaradi boljševiškega vpada na Slovaško spomladi 1919. Ta vest pomeni za češ ;o javnost nemalo razočaranje, ker se ta popolnoma upravičeno zaveda, da se je češka narodna revolucija, odkrit boj češkega naroda na bojnih poljanah Francije, Rusije in Italije na strani antante začel že delj časa pred razsulom Avstrije. V časopisje je prišla vest, da je reparacijska komisija, zlasti po argumentacijah Italije, ta sklep storila zaradi avstrijske politike čeških poslancev na Dunaju v času vojske. Pravi vzrok zavrnitve čeških odškod- STjE^™ pTT* ££ , K-.-ninskih zahtev pa leži gotovo kje 36"304 eIasov" Po odstotkih so dobd, drugje. Saj vendar antanta ne more Politične beležke '-f Politične konference v Celju. Danes, dne 29. t. m. se vrše v Celju posvetovanja zastopnikov narodnih socialistov in socialnih demokratov, izvoljenih pri občinskih volitvah, v vseh avtonomnih mestih Slovenije. Gre za določitev smernice za nadaljnjo postopanj t. Zvečer se ho vršila seja krajevnega odbora demokratske stranke, ki bo razpravljala o istem predmetu. -j- Občinske volitve ua Koroškem. V nedeljo dne 24. t. m. so se vjšile v bivši plebiscitni coni (A in B) na Koroškem občinske volitve. Volitve so po nemških poročilih potekle mimo. Večino koroških občin sta dobili v svoje roke socialnodemokratska in meščanska stranka, ki sta nastopili ped geslonm koroške orientacije. -f Po deželnozborskih volitvah v Nemški Avstriji. Pravkar dovršene d želnozborske volitve v Nemški Avstriji so pokazale zanimive številko. Socialna demokracija je zopet dobila 27.718 glasov več nego pri lanskih oktober-skih volitvah, dočim so klerikalne in nacionalistične stranke nazadovale za ZBOROVANJE ŠTAJERSKIH DELEGATOV. V Mestnem domu se je vršilo zborovanje Štajercev. To zborovanje jo poteklo prav mirno, da ne rečem dolgočasno. Deset minut pred dvanajsto je gospod vladni svetnik Rutar otvoril zborovanje, sporočil dnevni red (izvolitev I. podpredsednika in 8 odbornikov, od teh 7 za Štajersko in 1 za Koroško). Za skrutinatorje je imenoval gg. Košaka, Zebota, Zemljiča in Ivanjčiča. Dvorana je bila natlačeno polna in sicer je od 136 podružnic s 355 delegati bilo zastopanih 131 podružnic s 338 delegatu Oddajanje glasov se je vršilo mirno. Oddanih je bilo vseh 338 glasov, od katerih je odpadlo na kandidate SLS 226 glasovnic, na kandidate SKS 106 glasovnic. Glasovi niso čisto v skladu s številom oddanih glasovnic. Dobili so glasov: Za podpredsednika prof. Evgen -larc 225, iitefan Dobnik 106 in Lovro Petovar 1. Za odbornike Anton Lipovšek, Ludvik Plavšak in Jaka Nemec po 106, Franc Kere 104, Jakou Žnidaršič 107, Lovrt Petovar in Franc Goričan po 108, Korošec Dominik Kotnik 6, Brenčič Miha in Čeme Franc po 226 ter Košar Robert 226, Jakob Jan, Martin Steblov-nik in dr. Karel Verstovšek po 225 in Jakob Vrečko 223. Za preglednike računov SKS ni postavila kandidatov. Dobila sta zato klerikalca (ista kakor v Unionu) S12 glasov, 7 je bilo razcepljenih, 11 praznih, 3 neveljavni. Takoj po oddaji glasov so skoraj vsi udeleženci odšli, tako da so ostali dvorani le člani komisije, novinarji in 5—6 delegatov. — Ko je dvorana bila polna, se je videlo med štajerskimi kmeti prav mnogo duhovnikov, ki so prišli s svojimi ovčicami. Po končanem skrutiniju je proglasil vladni zastopnik oficijelni izid volitev. Izvoljeni so kandidati klerikalne liste in sicer prof. Jarc kot prvi podpredsednik ter Miha Brenčič, Franc Černe, Jakob Jan, Martin Steblovnik, dr. Karel Verstovšek, Jakob Vrečko, Robert Košar in za Koroško Dominik Kotnik kot odborniki. Komisar je na to občni zbor zaključil. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! - ALI STE ŽE ČLAN .JUGOSLOVEN-SKE MATICE.? kar naenkrat omalovažeavti dela in pomena čeških legij, bagateliziratl pomen cele češke narodne reolucije. Vzrok leži globje. Reparacijska ko misija hoče namreč predvsem zagotoviti polno vojno odškodnino razdejani Franciji in da to doseže, mora zahteve drugih držav energično črtati in ne sme s svojo liberalnostjo postavljati v nevarnost reparacije Belgije in Francije. Prijateljstvo mora odstopiti pred nujno gospodarsko potrebo. Pred volitvami na Poljskem Odkar se je podpisala rusko-polj-ska mirovna pogodbi v Rigi, so poljski politični krogi obrnili posebno pozornost notranjemu položaju v državi. Sedaj se največ bavijo z vprašanji notranje ureditve in socialnih reform. Posebno raste zanimanje za v-prašanje agrarne reforme, ki bo tvorilo eno temeljnih točk pri bližnjih dr-žavnozborskih volitvah. Najbolj agilne so stranke Velike Poljske, ljudska stranka in socialni demokrati. Prva ima za program in geslo ime Paderewskega, Romana Drnows-kega, Korfantyja in Tropczynskega, Tudi ljudska stranka ne zaostaja z dolom. V njenih vrstah je mnogo odločnih mož, od katerih omenjamo le' Vi-toša in Dabskega. V vrstah socialne demokracije vidimo- može Daszynsko-ga, Perla, Dijamanta, Morczcwskega n druge. Imenovane stranke bodo vodile med sabo najljutejši boj. Gesla, pod katerimi pojdejo Poljaki v volitve, so kaj različna. Pristaši V* like Poljske bodo obnovili svoje zahteve po Vilni, Beli Rusiji in Ukrajini. Ljudska stranka se bo bojevala za d mokratiz.icijo in za upravne reform 3. Socialisti se bodo borili proti meščanstvu, kateremu očitajo, da ščiti banko-kratizem. Po sedanjem razpoloženju se da računati, da bodo Vitoševi pristaši, ki tvorijo desnico in centrum ljudske stranke, izšli iz volitev dokaj močni. Socialna demokracija računa, da se bo število njenih poslancev potrojilo. Narodni demokrati (propagatorji Velike Poljske) tudi menijo, da ne bodo zaostali, ker imajo med sabo ljudi, ki »c mnogo žrtvovali in tudi mnogo dosegli. Poleg vsega drugega ima ta stranka na -azpoJago bogate denarne viro, katere ji je preskrbel iz Amerike voditelj Fa>l«rewsk.v. od vseh oddanih glasov: soc. dem. 37 %, krščanski socialisti 48'9 % nem ški nacionalci pa 12'7 %. -f Novi nižjeavstrijski deželni zbor, ki je bil izvoljen v nedeljo, šteje r>0 poslancev. Od teh odpade na soc. demokrate 22 zastopnikov, na krščanske socialiste 32 poslancev in na Velenem-ce 6 zastopnikov. Od socialnih demokratov je izvoljen tudi bivši kancler dr. Renner, od krščanskih socialistov mod ilrugimi A. Segur, od Velenemcev pa znani dr. Scliilrff. — Od sedmih mandatov v deželni vladi nižjeavstrijski odpadejo na socialne demokrate tri mesta, med njimi mesto namestnika deželnega glavarja. Deželni glavar bo krščanski socialist (najbrž A. Segur). 4- Lloyd Georgevo poročilo o sestanku v Hytheju. V angleški spodnji zbornici je podal Lloyd George poročilo o konferenci v Hytheju. Dejal je: Imel som z Briandom v soboto niz razgovorov informativnega značaja, tekom katerih sva preudarjala, kaj bi «e izcimilo, če Nemčija ne bi izpolnila svojih obveznosti glede obnovne akcije. Angleška vlada se bo o predlogih črto, ki prisoja Poljski samo okraja Pleš in Rybnik. -j- Knoxova resolucija sprejeta od washingtonskega odbora za zunanjo politiko. Odbor za zuuajo politiko pri washingtonski vladi je sprejel v glavnem Knosovo resolucijo. Predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve je kongresu predložil dva prel-loga. glasom katerih se ima smatrati vojaško stanje med Ameriko, Avstrijo in Nemčijo za končano. -f Viljemov program is leta 1917. Dopisnik »Manchester Guardiana* poroča svojemu listu iz Berlina zauimiva odkritja o Viljemovih načrtih v letu 1917. Lastnoročno napisani Viljemovi pogoji za vzpostavitev miru so bili tega leta sledeči: Nemčija dobi večji dol francoske Alzacije, Belgija se zna razdeliti tako, da dobi Nemčija morsko obalo; nemški cesar mora postati vojvoda Kurlandije; Nemčija dobi Litvo, Azore in Malto, ameriške Zedinjene države morajo plačati 40 bilijonov dolarjev, Francija 80 biljonv dolarjev vojne odškodnine, Anglija pa mora nadoknaditi višino svoje vojne odškodnine z materialom. Madžarska vojska. Sedanji mad« faibki vojni na;ii.-ter Reliteka j-* te dui obrazložil organizacijo vojske kot jo predvideva trianonska mirovna pog. <« ba. Madžarska vojska sme imeti sed^ n mešanih brigad (vsaka brigada pu dva polka s tremi bataljoni, enim samostojnim bataljonom, enem eskadronom konjenice in enim topniškim oddelkom s tremi baterijami). V službi sme ostati samo 1750 častnikov in 2834 podčastnikov. Angleška delavska proslava 1. maja. Angleška delavska stranka je izdala za 1. maj proglas o majski proslavi. Program oklica je sledeči: Pravičnost za vse narode, revizija mirovnih pogodb, vzpostava trgovine in svo« bode trgovanja med narodi, osvobo< ditev političnih zločincev, rušenje militarizma, mednarodna mirovna polili« ka, socializacija industrije itd. -f L!oyd George in uniomstL V ni* kem pomembnem govoru se je te dni izjavil lord Derby o današnjem angle. škem premier ju: Pred sedmimi leti ne bi bil mogel nihče pozdravljati Lloyd Georgea kot najzvestejšega pristaša francoskega kabineta posvetovala, ven- unionističae in konservativne strank* - - - - Lloyd George se počuti v konservativ. nem taboru izborno. Anglija jc na razpotju 6voje politične zgodovine in se mora odločiti, v kateri smeri bo hodila poslej. Konservativna stranka je zaradi svoje tradicije najbolj poklicana, da vodi angleški narod. -j- Revizija grške ustaven Iz Aten poročajo, da je parlamentarna komisija predložila zbornici svoje poročilo za revizijo ustave. Poročilo predvideva izpremembe, posebno razširjenje oseb-ne in tiskovne svobode, kar se utemeljuje z demokratskimi zahtevami sodobnega časa. Ustava tudi zahteva, da se ženskam dovole iste pravice, ki rib uživajo moški. -f Francoski senat o Avstriji- O ratifikaciji francosko-®vstrijskega dogovora glede predvojnih dolgov je otvoril z obširnim poročilom Bejnald, ki je priporočal, da se zakonski načrt sprejme in izjv vil, da je strogo izvajanje mirovne pogodbe v St. Germainu nevarno, ako ne celo nemožno. Proti dolžnikom, ki se nahajajo v gospodarski krizi, je treba postopati obzirno, in jim nuditi možnost, da pridejo do življenja in novega blagostanja. Poročevalec je dalje izvajal: Dogovor se ozira na težkoče, ki jih je povzročilo nizko stanje avstrijske krone fo čuva tako interese francoskih upnikov, kakor tudi avstrijske vlade. Vsled tega odsek ne smatra za umestno, da bi se uved- dar pa ni pričakovati, da bi menjalj. svoje dosedanje nazore v tem vprašanju. Čujemo. da misli nemška vlada predložiti neke nove načrte. Jaz jih še uisem videl. Če pa predlogi ne bodo zadostovali obveznostim, bo angleška vlada fracoski načrt glede zasedbe vvestfalskih premogovnih revirjev podpirala. O morebitnih drugih repre^alijah bo sklepal tudi angleški parlament. Razdelitev Gorenje Šlezije. «Chi-cago Tribuno prinaša razgovor svojega dopisnika s poljskim voditeljem propagande v Gorenji šleziji, Korfan-tyjem, ki je dejal: Poljsko stališče glede Gorenje Šlezije sta pred kratkim precizirala zunanji minister Sapieha in ministrski predsednik Vitoš. Odločitev o usodi Gorenje šlezije ne more pasti pred 1. majem, in sicer že zaradi tega ne, ker bo medzavezniška komisija v Opolju izdelala svoj predlog komaj do konca meseca aprila. Vsekakor se bo poljska vlada potrudila, da reši čim več gorenješlezkega ozemlja. V ta namen bo predložila zaveznikom več na črtov za rešitev vprašanja. — Člani medzavezniške komisije v Opolju si niso edini glede razdelitve ozemlja. Francoski zastopnik, general Lerond. je n. pr. za to. da dobi Poljska celokupno industrijsko ozemlje in gospodarsko ozemlje vzhodno od Odre. Angleški poveljnik pa je drugačnega mnenja in bo bržkone predložil mejna la nova pogajanja. Pro sveta NARODNO GLEDALIŠČE. Dra m a: Petek 29. aprila. Galsworthv: Borba. — Red E. Sobota 30. aprila. Shaw: Androklus fo lev. — Red A. Nedelja L maja. Galsworthy: Borba. (Po znižanih cenah). — Izven. Ponedeljek 2. maja. Shaw: Androklus in lev. — Red D. Torek 3. maja. Zaprto. O p er a: Petek 29. aprila. Puccini: Tosca. — Red D Sobota 30. aprila«. Bizet: Carmen. — Red C. Nedelja 1. maja Smetana: Prodana nevesta (Gostovanje ge. Irme Polakove. Borba (Pripombe k umetnosti insceniranja na našem odru.) Poleg «Golgate». se mi zdi »Borba* najboljše inscenirana predstava v letošnji sezoni dramskega gledališča. Če se vzame v obzir težkoče, s katerimi se je moral boriti režiser, potem se mora pripoznati, da je dosegel, kar se pač doseči da pod takimi pogoji. Ako ima režišer na razpolago vBe. kar ootrebuje, tedaj je aranžma precej olajšan. V tej igri je moral uporabiti deloma stare kuuae in opravo, ki je Ee skoro celo sesano v rabi. Opravo jedilne sobe (prvega dejanja) je posodila tvrdka »Naglas«, ki je prva razumela, da s tem če posodi opravo gledališču ne olajša le delo režiserju, ampak dela na ta način tudi dobro reklamo za se. Želeti je le, da bi se oprava večkrat menjala. Gledališka uprava bi naj na programih vedno navedla, čigavi so predmeti in bi morda plačala tvrdki gotovo odškodnino za uporabo. Na ta način bi se scenerija v veliki meri izpopolnila, tvrdke pa bi prišle do dobre rekl une. Prvo dejanje »Borbe* se vrši v va-liki jedilnici, ki služi ob jednem za posvetovalnico upravnega sveta tovarniške akcijske družbe. Kulise so pač stare, vendar novo in originalno postavljene. Pravilna in okusna lega kamina, omare, mize. stolov itd. zakrije nedostatke starih kulis. Edino »Dielc* je premalo razsvetljena. Tu se občuti pomanjkanje oken. Lega prostorov, kakor jedilnice »Diele*, salona, predsobe itd. je pravilna. Gospod režiser je dobro spoznal, da je tudi na odru potrebno računati s pravilno medsebojno lego prostorov, vhodov, oken itd. Rudeča baržunasta zavesa, ki deli »Diele* od jedilnice moti. Oba prosto ra bi morala biti deljena s stekleno steno t vratmL Drugo dejanje, soba delavca, je dobra. Revščina in pomanjkanje strmi a teh praznih oguljenih sten. Kar se tiče ognjišča dvomim, da bi bila taka v rabi na angleškem. Kako naj se«#ia njem kuri s premogom? To je ognjišče izključno za les. Najboljša je scenerija tretjega dejanja. Cesta londonskega tovarniškega predmestja, s pustimi, sivimi stenami delavskih hiš in stanovanjskih kasarn, vzbuja razpoloženje zimskega dne, ko se vlega mrak na zemljo in ledeni mraz sega do kosti. Ta slika je na Isti umetniški višini, kot samostanska slika »Golgate*. Četrto dejanja se vrši v salonu, v istem poslopju kot prvo. Tudi ta soba in njena oprava ni nova. Enotnost v slogu oprave in stenske stukature ter tapet kaže fino eleganco francoskega rokokoja, — dejanje pa se vrši na Angleškem. V tem leži napaka, katero ja režiser ne more odpraviti, če niirq drugih kulis na razpolago. \ih. prof. Rado Kregar. — Gostovanje ge. Polakove. Vstopnice za sinočnjo »Prodano nevesto* so bile že pred par dnevi razprodane, naravno je, da je bilo gledališče polno. Naše občinstvo je dokazalo, da hrani našo umetnico v dobrem spominu. Kdo bi pozabil one čase, ko je oživljala nas oder. Pred predstavo smo zvedeli, da poje gosp. Sindler namesto gosp. Drvote. Gospa Poljakova je nastopila pozdravljena kot Marinka, še vedno sveža fo mlada, kakor smo jo videli nekdaj. Po prvem dejanju je sledil buren aplavz. Na odru je stopil gosp. Danilo pred jutilantko fo ji je čas ti tal vesel. da jo more pozdraviti kot njen stari tovariš v imenu »Udruženja* in ji je želel še dolgo mladost Vidno ganjena se je ga. Poljakova zahvalila za lepi pozdrav, češ da je 5e vedno zvesta Slovenka in da ljubi svojo domovino. Izročeno ji je bilo nekaj lepih darov in šopkov. — Androklus ta lev. Bemhard Shaw je dan;: s menda najbolj plod ovit pisatelj modernih komedij. Zadnjič smo nekje či-tali, da je sam izjavil, da še daleko ni izčrpali, ampak da mu je postalo piRanje nujna potreba. Njegove satire in komedije so polne duhovitosti in paroksizmov. Prvič smo ga menda pri nas imeli priliko opazovati v «Pygmalionu». Klasičen naslov z moderno vsebino. Zdaj smo dobili njegovega , ki obdeluje vprašanje kristjanske pasivnosti. Ta pasivnost bi bila pač mogoča, če ne bi imel človek v sebi človeške nara\e. Toda nagon samoohrane je v človeku močan, kakor v vsakem živem bitju in ljubezen je sila, ki gre preko vseh ovir. Shaw nas postavi v čas, ko so v Rimu kristjane mučili. To — bi se zdelo — ni tvor za satiro, doslej smo gledali te dogodke vedno s svetim spoštovanjem. Shav tudi nam ne podaja zgodovinske drame — ampak bajko, da na nji dokaže, da je človek vedno človek, naj je te ali one vere fo da smo pod koZo vsi krvavi. Pa še veff — proti drugim hočemo biti krepostni — med seboj pa str.o — naravni. Bajka da Shawu priliko, da razvije svoje misli. Predstava je prav lepo uspela fo so posamezni igralci podali dobre tipe (Rogez, Gregorfo, Peček, 2eleznik, Danilo, Sa-ričeva). Saenerija je bila lepa — igralo se je živo fo z efektom. Gledališče je bilo dobro obiskano, kar nas veseli. Prevod je oskrbel O.Zupančič. »Androklus in lev» ho ena najboljših točk letošnjega repertoarja. _ jia pragu evropske umetnosti. (Na* ualjevanie in konec). Umetnostno-zgodo-vfosko društvo priredi v soboto dne 30. aprila db 18. uri drugo predavanje s ski-optičnimi slikami pod zgornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega učiteljišča. Predava doc. dr. Vojeslav Mole. Vstopnina za člane 2 K za nečlane 4 K. — Javno predavanje o razvoju ljudske umetnosti se vrši na tehniški srednji šoli v Ljubljani, soba št. 10 v L nadstr. v nedeljo dne 1. maja 1921 ob pol 10. uri kot zaključek folkroristiške razstave. Predaval bo prof. Volavšek: »O razvoju ljudske umetnosti in njeni praktični upo-ratoi v moderni umetni obrti fo ▼ stavbarstvu*. — Vstop prost. Koncert »Glasbene Matiee», v katerem •sodeljujejo ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, g. Ivan Le var, bari-tonist kraljeve opere, pomožen orkester kr. narodnega gledali&ča ter moški pevski zbor »Glasbene Matice», se vrši v ponedeljek 9. maja t L, v Unionski dvorani Izvajala se bo med drugimi najnovejša slovenska izvirna skladha za mešani zbor, soli in orkester Simon Gregorčičeva »V pepelnični noči», katero je zložil p. Hug. Sattner. * Cen j. naročnike «Jutra», Id so u ostali z naročnino, najuljudneje prosi m o, da takoj poravnajo taisto, ker bomo 9 1. majem ustavili vsem zamudnikom list, * Minister poljeprivrede Pucelj je prispel danes v Ljubljano ter odpotoval na svoj dom v Velike Lašče, Jutri se zopet vrne in bo tudi sprejemal stranke. * V Beograd se je danes vrnil bivši Član Jugoslovanskega Odbora dr. Nikola Županič, ki je s svojo gospo soprogo obiskal domače kraje. * Imenovanje v armadi. Za načelnika operativnega odelenja glavnega generalnega štaba naše vojske je imenovan polkovnik Emil Belič, dosedanji načelnik generalnega štaba I. armijske obla«11' v Novem Sadu. * Amalija Žerjav t* Umrla je danes ponoči v Ljubljani po kratki mučni bolezni v 71. letu starosti gospa Amalija Žerjavova, vdova po okrajnem zdravniku, mati bivšega dož. predsednika narodnega poslanca drja. Gregorja 2erjava. Pokojnica je bila plemenita in požrtvovalna mati. Zavedna na-rodnjakinja se je vse do visoke starosti zanimala ne le za svoj skromni dom, nego tudi za javno življenje. Kdor je poznal blago gospo, ki je s svojo prisrčno ljubeznjivostjo osvojila vsako srce, bo obžaloval njeno smrt in jo bo hranil v trajnem spominu. Oža-loščeni rodbini naše najiskrenejše so-žalje. — Pogreb se viši jutri, v petek ob 17. uri iz Marmontove ulice St. 1 na pokopališče k Sv. Križu. * Izstop Udruženja jugoslovanskega Bčiteljstva poverjeništvo Ljubljana iz Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev. »Učiteljski tovariš* javlja: Na seji ožjega sosveta poverjeni-stva UJU v Ljubljani dne 21. t. m. je bilo soglasno sklenjena, da izstopi slovensko učiteljstvo iz Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev. Ta korak je smatrati kot odgovor na neokusne napade, ki jih je prinašal »Naš Glas*, glasilo Osrednje zveze, zadnje čase skoro v vsaki številki zoper učiteljstvo in njegove dohodke, Id so bili »Našemu Glasu* tako napoti), dasi je bil na to nedostojno in ves naš stan žaleče pisanje opetovano opozorjen bivši predsednik Osrednje zveze in urednik »Našegi Glasu*. * O. 'Pesek v kazenski preiskavi. Državno pravdništvo je uvedlo proti g. Antonu Pesku kazensko preiskavo po § 104. srb. kaz. zakona, ker je z znanim napadom na zadružnega revizorja g. Miška Reicherja zakrivil razžaljenje uradne osebe. * Tožba g. Peska proti «Jutru». Gospod Pesek je vložil tožbo proti »Jutru* zaradi razkritji, ki smo jih objavili o njegovem denarnem poslovanju. Kakor je »Jutro* že od početka izjavilo, prevzame naš list polno odgovornost za svoja razkritja in bo nastopil dokaz resnice. Ker bo s sprejetjem ustave ukinjena kompetenca porotnih sodišč za tiskovne procese, pride Peskov slučaj najbrž že pred forum kazenskega senata. * V šusteršičevih vodah. Včeraj je prišel kaplan Erhartič iz Sv. Jakoba v Slov. goricah s 4 kmeti na okrajno glavarstvo v Mariboru in zahteval takojšnjo premestitev tamošnjega učitelja, ker je ustanovil pred kratkim v občini Sokola. * Nemško stanovansko oasilstvo v Lin fcljani. Prejeli smo: Pri preobratu sem moral kot Slovenec in državni uradnik moje službeno mesto v Gradcu zapustiti. Prišel sem v Ljubljano in sem stanoval od 19./3.—19 do2./4.--1921 pri nemški rodbini ge. Marije Lukmann, Aleksandrova cesta št. 9 II nadstr., kot podnajemnik. Ker je imenovana razpolagala čez dve komplektni stanovanji obstoječi iz 5 sob in 2 kuhinj in živela samo s svojo hčerko, sem zaprosil za svojo družino pri Stanovanjski komisiji, da se mi odda stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje. Stanovanjska komisija mi je nakazala to stanovanje z odlokom št. 2006 od 15./8. 1920. Ga. Lukmann si je že dalje časa na vse mogoče načine prizadevala, da bi meni to stanovanje odpovedala in ga kot pisarno odstopila zavarovalnemu agentu in upravnemu svetniku pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu g. Ivan Tomažiču. Gospa Lukmannova in g. Tomažič sta nalašč uprizarjala prepire z menoj zaradi tega stanovanja, potem pa sta obadva pri sodišču pričala, da jaz povzročam prepire. Tako sta res dosegla sodnljsko odpoved in 2. t. m. so me deložirali cinični zmagovalci V mojem stanovanja uraduje sedaj inozemska zavarovalnica, katere zastopnik je g. Iv. Tomažič, ki me je dejansko napadel, te-letno poškodoval in je dobil zaradi tega od sodiSča občutno kazen. Inž. Matevž Kotarič pri poštnem ravnateljstvu y Ljubljani. *Podraienje krojaških del Prejeli smo: Krojaški mojstri v Ljubljani naznanjajo občinstva, da so bOj po daljšem mezdnem gibanju primorani zvilati plač« svojim pomočnikom, vsled česar prosijo cenjeno občinstvo, da blagovoli vzeti na znanje tudi zvišanje cen za naročila. Povišanja so se določba po motnosti nizko. * Drlavoa posredovalnica za dekt. Pri *s*h podružnicah Drl. posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo r preteklem tednu od 17. do 28. aprila 19*1 dela 836 moških b 102 Z*a*kLi delavni* moči Delodajalci $o pa iskali 807 moških Jn lffi žsnakih de- Ljobljana, 28. aprila. lavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 98. Dela iščejo: pisarn, mofi, kovinarji, krojači, čevljarji, trgov, sotrudnikl, sotrudnl-ce, zidarski polirji. natakarji, natakarice, strojniki, kurjači peki, mlinarji, mesarji, polj. delavci, delavke, polj. delovodij, vzgojiteljice, vajenci itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, polj. delavci, polj. delavke, zidarji mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, stolarji vlagalka, usnarji, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke. itd. * Zagrebška sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja. V saborski dvorani se je pretečeni torek vršilo ustanovno zborovanje zagrebške sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Ko je predsednik podal poročilo o sarajevskem kongresu, prešlo se je na razpravo predloženega pravilnika za zagrebško 8ekcijo,ki je bil soglasno sprejet Potem se je vršila volitev odbora sekcije. Za predsednika je bil izvoljen Krešimir Ko-vačič. Novoizvoljenemu odboru se je naročilo za ustanovitev novinarskega kluba z lastnimi prostori, kjer bi Sani imeli priliko, da pridejo v ožji medsebojni kontakt. Končno je bil odbor pozvan, da posreduje pri ministrstvu saobračaja za čim prejšnjo izdajo brezplačnega voznega listka na naših železnicah. 4 Brzojavni promet v Dalmaciji. Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se je otvoril privatni brzojavni promet pri postajah Hvar, Brusje, Starigrad, Vrboska, Vrbanj, Jelša, Gdinj, Bogomolje, Sučuraj, Velaluka, Blato, Zraovo, Smokvica, Kor-čula in Babinopolje. 3001etnica Petra Zrinjskega. Dne 6. junija letos bo 300 let, kar se je leta 1621. v Vrbovcu narodil Peter Zrinj-ski. Da se dostojno proslavi ta spominski dan, pripravljajo se v Vrbovcu velike slavnosti. »Brača hrvatskog zmaja* bo ta dan postavila umetniško bronasto spominsko plošča na stolp današnjega gradu Zrinjskih. * Podružnica Jugoslovanske Matice v Ribnici priredi dne 12. junija javno tombolo na prostem. V slučaju slabega vremena se vrši tombola dne 19. junija. * Za Jugoslovansko Matico je daroval g. Matija Dolničar, restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani 100 kron nar mesto venca na grob g. Ivana Kramerja iz Trbovelj; za slepce g. Matija Dolničar s hčerko Zorico 100 kron namesto venca, na grob umrli gospe Tereziji Verd-nig, roj. Polak, Josip Polak, višji poštni oficial namesto venca na grob svoji sestri Tereziji Verdnik 50 kron. * Očesna epidemija v Celju. V Celju se je pojavila očesna bolezen coniunc tivitis, in sicer v velikem obsegu. Do sedaj je okužrnlh že šest rodbin. Mest ni fizikat je izdal obsežne varnostne odredbe, da prepreči raširjenje te nove epidemije. * Klnh jugoslovanskih dobrovoljcev v Maribora ima v soboto, dne 30. aprila ob 20. uri v Narodnem domu sestanek. * Izletniška vlaka na progi Maribor-Dravograd. Na progi Maribor (glavni kolodvor) in Dravograd, vozita počenši od nedelje 1. maja do preklica vsako nedeljo in vsak praznik izletniška vlaka št. 417 in 416. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 13.20. prihod v Dravograd-Meže ob 15.07 odhod iz Dravograda-Meže ob 20.06, prihod v Maribor gi kol. 21.45. * Tatvine. Trgovcu Ivanu Soštariču v Mariboru je neznan storilec včeraj popoldne odnesel iz blagajne precej denarja. Karel Rob, hlapec pri Mevšeku na Tržaški cesti, je naznanil policiji, da mu je bila iz hleva ukradena obleka, vredna tisoč kron, gospodarju pa več kosov konjske opreme. ZADRUŽNA MISEL IN «JUGO- Je Po mestu se raznašajo govorice, da sem jaz avtor nekaterih člankov, ki so v zadnjem času izšli v ljubljanskem časopisju. Te govorice temelje na obotnih kombinacijah. Razširjevalce govoric bom sodno zasledoval, čim izvem zanje. K. Tat operne blagajne aretiran v Trstu Kot smo poročali je bilo pretekli teden iz zaklenjenega stanovanja sta-rišev operne blagajuičarke gdč. Albine Avbeljeve ukradeno čez 80.000 kron denarja, ki ga je blagajničarka odnesla na svoj dom, ker ni mogla izvršiti obračuna z administrativnim ravnateljem. Ljuhljanska policija je bila kmalu na sledu predrznemu tatu; sledovi so vodili v Trst Danes pa je dospelo v Ljubljano poročilo, da je tržaška policija izsledila tatu v Trstu v osebi Alojzija Avbelja, brata blagajničarke Albine Avbeljeve. Alojzij Avbelj je bil lansko leto pred ljubljansko poroto obsojen radi tatvine na 5 let težkf ječe, pa se mu je 25. novembra lanskega leta posrečilo pobegniti iz zaporov ljubljanskega deželnega sodišča. Kje se je skrival ves čas s6 ni moglo dognati, tudi še ni jasno, kako je po izvršeni tatvini prišel v Trst. Tržaška policija je Alojzija Avbelj izsledila v nekem tržaškem nočnem lokalu v družbi mladih tržaških lahko-živk. Bfl je pravi kavalir, novo elegantno hlečen od pete do glavp. Pri njem so našli še okoli 42.000 kron ukradenega denarja. Alojzija Avbelj* prepeljejo tekom prihodnjega tedna i* Trsta v Ljubljano, SLOVANSKI KREDITNI ZAVOD Razumljivo je, da je poročilo o zavoženem gospodarstvu »Jugoslovanskega kreditnega zavoda* napravilo v javnosti velik vtis. Prišlo je tem bolj nepričakovano, ker se vzadnjih letih od poloma Glavne posojilnice dalje v Ljubljani in vsej Sloveniji ni slišalo, da bi katerikoli denarni zavod imel resnejše plačilne težave. »Jugoslovanski kreditni zavod novo ustanovljen in je zadruga, vsled česar bi moralo biti pač samoumevno, da ne bi poskušal delovati čez svoj obseg in preko svojih moči Njegova pravila pravijo, da je zavodu namon podpirati gospodarska podjetja zadružnikov in jim dajati zanje kredit. Nikdo ni mogel pričakovati, da se bo ta točka pravil izvajala preveč dobesedno in da bo naČ6lstvo v tolikem obsegu napelo ves kredit mlade zadruge. Tri glavne pogreške se očitajo »Zavodu*. Prva je, da je poslovanje bilo proti določbam pravdi in proti določ bam zakona. Krediti so se dovoljevali v mnogih slučajih kar brez sklepa na čelstva, brez kritja, brez poroštva in brez zavarovanja. Druga napaka je. da se je zadruga pečala s posli, ki jej po pravilih ne pritičejo: to so bančni in blagovni trgovski posli. Tretja napaka poslovanja tiči v tem, da je skoraj vas kapital izposojen skupini načelstva, v njihove trgovske in podjetniške privatne posle. Zadruga ima namen podpirati po pravilih vse svoje zadružnike. Ideja zadruge — hranilnice in posojilnice — je ta, da zadruga nabira tudi najmanjše zneske^ in da jih posodi vsakemu članu, ki je vrf. den in potreben, do gotove me je. Nikakor pa se ne sme nobena zadruga zlorabiti za to, da zbira prihran ke malih vlagateljev in da te prihran ke člani načelstva potem vporabijo za svoje svrhe. Navada in moralna obveza je ta, da smatra načelstvo svojo funkcijo za častno in da samo nima od zadruge nikakršnih koristi. Pri »Jugoslovan skem kreditnem zavodu* pa je bilo ravno narobe. Mali vlagatelji so zbirali denar načelniku, da ga je večinoma porabil v svojem osebnem interesa Strokovna kritika poslovanja je zato morala izreči najstrožjo sodbo nad tak šnim poslovanjem. Drugih zadružni kov zadruga sedaj sploh ne more podpirati, zlasti ne majhnih vlagateljev odnosno potrebnih obrtnikov, uradnikov itd. Najhuje pa je, da je zagazila v popolno imobilnost. Od okoli 7 milijonov vlog je okrog 90% inmobil nega. Za ta znesek je dgovorno na čelstvo, oziroma po večini načelnik sam. Da si zadruga še podaljša ogroženi obstoj, je bila primorana zateči se 1; bankam po podporo. Njene vloge 50 padle za več ko 2 milijona kron. Za druga je zadovoljila svoje vlagatelje samo na ta način, da je dobila od »Slovenske, banke* 2 milijona in od »Slov. eskomptne banke* 1 milijon K. Soiidna zadruga bi morala imeti vedno toliko razpoložljivega denarja, da bi iz svojih sredstev lahko izplačala vlagatelje. Ne mislimo, da bi morala ime' ti tako veliko vsoto v blagajni, pač pa bi morala imeti naložen denar pri drugih zavodih ali pa sicer na kak mobilen način. »Jugoslovanski kreditni zavod* pa ima pretežno večino vlog : pasivnih podjetjih članov načelstva. Posledice tega imobiliziranja ne iz ostanejo. »Zavod* mora plačevati visoke bančne obresti. Poprej je jamstvo privatnega premoženja gospoda Peska, načelnika zadruge, z vrednostjo luše. strojev, Ormožkega premogokopa, gozda in vinograda vsaj deloma krilo izposojeni in imobilizirani kapital, tako da je vzbujal resno skrb vlagateljev le poldrugi milijon kron, porabljen za politične svrhe brez kritja in zato izgubljen. Hiša, tiskarna itd. pa je danes zastavljena in zemlje-knjižno zavarovana za dolgove pri Kmečki posojilnici in Slovenski banki, za katero čaka kritja še tudi menica Eskomptne banke. »Jugoslovanski kreditni zavod* je danes samo še formalno zadruga, v bistvu pa pasiven dolž nik «Slovenske banket. Prišel je tako daleč vsled privatnih špekulacij in skrajno nesolidnega poslovanja. Zaupanje v naše zadružništvo je itak že omajano. V bodoče pa bo treba s pravočasno in strožjo revizijo povsodi skrbeti za to, da ne bo privatna ali politična špekulacija na podoben način spravljala našega zadružništva v nevarnost. ■ Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. Dne 28. t. m. se je vršil XXI. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke, katerega se je udeležilo znatno število delničarjev, ki so zastopali 65.309 delnic. Predsednik banke g. dr. Tavčar je o-vdarjal v pozdravnem nagovora, da praznuje banka dvajsetletnico svojega obstoja, pri kateri priliki ee mora spominjati gospoda Ivana Hribarja, jugoslovanskega poslanika v Pragi, ki ni bil le ustanovitelj, temveč tudi dolgoletni predsednik zavoda in baš prvi ugodni razvoj je najbolj njegovo delo Nato je povdarjal skli-cevaje se na tiskano letno poročilo za minulo poslovno leto znatno napredovanje banke v vseh nanocah bančnega pošlo- I vanja, krasen uspeh ter veliki celokupni 'ni razpoložljivih količin oliSrSati rial prej- promet v letu 1920, ki je presegal svoto 86 milijard kron in bil tedaj skoro trikrat večji kot v minulem letu. Na občnem zboru so bila podana delničarjem vsa zahtevana pojasnila in se je na predlog nadzorstva izrekel upravnemu svetu abso-lutorij istočasno pa izrekla ravnateljstvu in uradništvu zahvala. Delničarjem predložena bilanca izkazuje sledeče postavke v milijonih: Aktiva: Blagajna 19 milijonov, valute in devize 5 milijonov, meni-ce 17 milijonov, vrednostni papirji 17 milijonov, dolžniki 536 milijonov, reali-tete 3 milijoni, konzorcijalni računi 22 milijonov. Pasiva: Glavnica 60 milijonov, rezerve S9 milijonov, pokojninski sklad 8 milijoni, vlogo 221 milijonov, čisti dobiček, vštevši prenos iz leta 1919 znaša 9,870.790 kron. Račun izgube in dobička kot celotne prejemke 20,109.146 K, od katerih odpade na donos obresti 9.769.774 K, na iznos bančnih poslov 10,038.585 K in na prenos dobička iz leta 1920 9,870.790 K. Prejemkom stoje nasproti izdatki za upravne stroške 1,755.805 za plače 5,992.702 K, za davke in pristojbine 2,439.248 K, odpis inventarja 50.600. Občni zbor je določil od čistega dobička poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu 5,000.000 K za izplačilo 12 in pol-odstot. dividende, 2,500.000 za detacijo rezerv, 300.000 K za detacijo pokojninskemu skladu, 250.000 K za re-numeracijo uradništvu. Nadaljo jo dodelil 500.000 K za ustanovitev Jubilejnega podpornega fonda za uradništvo in znesek 150.000 K za dobrodelne svrhe. Ostanek 336.792 K 35 vin. se prenese na novi račun. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da provede, ako bi bilo to v korist zavoda potrebno, zvišanje delniške glavnice od 50.000.000 K na 75,000.000 K. Pri dopolnilnih volitvah v upravni svet sta bila g. dr. Karel Triiler in Urban Zu-panec zopet izvoljena, na novo pa gg. Fran Bonač, Ivo Jelačin, Ivan Korenčan, dr. Edo Šlajmer in nadravnatelj Ladislav Pečanka; kooptirani upravni svetnik dr. Alojzij Kokalj je bil kot tak potrjen. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. dr. Fran Cerne, Evgen Legat, dr. Peter Defran-ceschi, Avgust Jenko in Anton Škof. — »Savan splošno zavarovalno delniško društvo v Zagrebu. Ustanovitev zavarovalnice »Save* je klasičen dokaz, kako se na zavarovalnem polju v naši mladi državi ne bi smelo postopati Jasno je po dosedanjih izkušnjah, da naša centralna vlada ni imela pravega pojma o važnosti te stroke, kajti sicer bi te vrste nacionalizacijo nikdar ne mogla dovoliti Našo javnost bo gotovo tudi zanimalo kdo je spravil fašistovsko »Assicurazioni Generali* v jugoslovansko uniformo, da bi zatisnili oči naši javnosti Ali ne bi bilo bolje, da bi naši denarni zavodi ustanovili lastno zavarovalnico, nego da so dali svoje ime na razpolago »Savb, kjer bo absolutno gospodaril gospod Morpur-go iz Trsta, ki je kot predsednik in generalni ravnatelj »Assicurazioni Generali* v Trstu obenem prvi podpredsednik »jugoslovanske* zavarovalnice »Save*! Zavodi, ki so se dali izposoditi kot ustanovitelji »Save* in ki so fungirali pri krstu kjer se je »Assicurazioni Generali* prekrstila v Jugoslaviji v »Savo*, so žalibog naši domači zavodi namreč: udeležene so sledeče banke: »Prva hrvatska štedioni-ca», »Hrvatska eskomptna banka*, »Srp-ska banka*, »Jadranska banka*, vse v Zagrebu in »Zemaljska banka* v Beogradu. — = Živinski sejm v Mariboru. Na sejem, ki se je vršil 26. aprila, je bilo prignanih 77 krav, 103 voli, 1 bik, 4 ovce in 9 konj. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 16 do 18 K, polpitani 16 do 17 K, plemenski 15 K do 17 K 50 v., klavne krave debele 17 do 18 K, plemenske 12 do 16 K, molzne 10 do 16 K. bre je 14 do 15 K, mlada živina 16 do 17 K, teleta 17 K, krave za klobase 10 K do 11 K 50 vin.. Mesne cene: L vrstno vo-lovsko meso 27 K, H. vrste 25 K, biki, krave in telice 24 K, telečje meso I. vrste 25 K, n. vrste 23 K, sveže svinjsko meso 32 K. = Ustanovni občni zbor trgovcev za Prekmurje se bo vrSD 1. maja ob 14. uri v gostilni Kleiser v Murski Soboti. Uvozna carina ni še določena. Generalna direkcija carin je pozvala vsa Industrijska podjetja, naj o priliki ureditve uvozne carine predlože svoje predloge, ki jih smatrajo potrebne za zaščito industrije. Rok traja od 2. do 10. maja. Predlogi se morejo poslati tudi pismeno. Jagoslovenska banka v Osjeku je imela v preteklem letu 21 milijonov K čistega dobička. Izplača se 15odstotna dividenda, to je 30 K na delnico. Glavna skupščina je sklicaha za & maja. Prvo hrvatsko delniško društvo za trgovino z železnino, ki ima svojo podružnico v Kamniku na Gorenjskem izplačuje letos 16odstotno dividendo, to je 32 K na delnico. Sklenjeno je bilo, da se na dve stari izda ena nova delnica gra-tis. Na ta način se poviša glavnica od 10 na 15 milijonov kron. ="= Sladkorni trg. Vsled slabega povprar Sevanja po sladkorja v Ameriki so sladkorne cene v zadnjem času dnevno padale. Zadnja ofidelna newyorška notica za centrifugalni sladkor (c. L «= stroSki in prevoznina vračunani) Newyork je 5.64 ct6. za 453 gramov. Kabel javlja, da se dobi sladkor Se cenejše, nekaj kupčij je bilo sklenjenih po 5.27 cts. — Medtem Snji višini V zadnjem času sa javlja za 100 kg cena 225 frankov. — Češka sladkorna izvozna trgovina stagnira vsled razmer na Angleškem. Ker se je pa angleški vladi posrečilo preprečiti štrajk koaliiranih železnih, transportnih in premogovnih delavcev, je Tačunati na skorajšnjo povrnitev normalnih razmer. Količine lanske in letošnje kampanje sladkorja cenijo na 60.000 t»n, kar bi moglo priti še v teku tega polet ja pri izvozu v. poštev. Češke sladkorne tovarne naznanjajo, da so letos posejale 5 do 10 odstotkov več sladkorne pese kakor lansko leto. Holandija je posejala sladkorne pese 25 odstotkov več. Belgija ravno toliko, Nemčija 15 odstotkov več kakor lani. =— Letina na Madžarskem. Poljedelsko ministrstvo obvešča, da stoji madžarska; letina primeroma dobro. Mrazi in sušai so Škodovali detelji. Sadje kaže najlepše in od elementarnih nezgod Se ni trpelo škode. Borza 28. aprila Zagreb. D c vire: Berlin 221 — 22225, Rim 682 — 686, Newyork 138.75 — 139, Praga 193.75 — 194, Švica 2450 — 3470, Dunaj 21.70 — 21.75, London 561, Pariz 1065 — 1070, Budimpešta 54.50 — 56. Valute: dolar 137.75 — 138, avstrijske krone 23, levi 170, rublji 60 — 65, češke krone 192. franki 1050. napolsoni 480, marke 219 — 222, leji 220, lire 665 — 670. turške zlate lire 512. Blagovna borza: koruza 460, oves 425 — <30. tuoks. nularica 1550, vse ostale vrste po eno krono ceneje. denar blag . . 920 930 1485 578 1135 770 410 2000 1375 9600 750 445 275 640 Banka za Primorje . . Hrvatska eskomptna banka . 1470 J ugosla venska banka . . « 570 Ljubljanska kreditna banka i 975 Eksploataclia drva .... 170° Slavonla ....»«»• llj® Srpska banka ...«■•« '60 Trgovsko-obrtna banka * s 40r> Jadranska banka. . . • > Gutman ....... • Praštediona 9w0 Narodna šumska industrija . 73o Rečka pučka banka . . » . 440 Banka Brod na Savi ... 270 Narodna banka . . . > « "3t> Beograd. Borza je zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov zaprta do srede. Dunaj. Devize: Zagreb 454.5 — 458Xi0 Beograd 1810 — 1830, Berlin 1027 —1033 Budimpešta 257.75 — 259.75, London 2615 — 2635, Milan 319250 - 3212.50, Pariz 4902.50 — 5032.50, Praga 900 — 90« Varšava 77.75 — 79.75, Zurich 11537.50 — 11587.50. Valute: marke 1027—103;: funti 2610 — 2630. francoski franki 4985 — 5025, Ure 3185 — 3203, dinarji 1802 — 1822, poljske marke 78.75 — 80.75, švic. franki 11500 — 11550. češkoslov. krone 900 — 906. Avstr. kronska renta .... „ majska renta . . . » . 10? Ogrska kronska renta i . • . 257- — V. avstrijsko vojno posojilo . -. 81.— Turške srečke...... . 4000-— Avstr. kred. zav. za trg. in ind. 1' Anglobanka ........ 1~" Bankverein -. . t . . . . < 1332" — Landerbank '2822" — Avstro-Ogrska banka . . . 4930 • — Bosanska zemaljska banka . . 1648 • — Zivnostenska banka i . . . . — Državne železnice ..... 5282'— Lombarde ...-.••»« 3200 — AIpinc-Montan . = .:««« Praška železna industrija . « Trboveljska premogokopna . = Leykam. papirnica ..... 3000'— Zenica-žclezo ....... — Kranjska železna industrija . ; 10000-— Praga. Devize: Berlin 114.25 — 115.75 ZUrich 128S.5 — 1294.50, Milan >',56 —35», Pariz 555.50 — 558.50, London 290.75 — 292.75, Bcoarrad 206 — 208, Dunaj 10.61 — 11.61, Varšava 8-37 — 9,37, Zagreb 51.25 — 52.25, Budimpešta 28 — 29. — Valute: marke 114.25 — 115.75. švi>-. franki 1283.50 — 12.86.50, lire 353 — 355, funti 288.75 — 290.75, dinarji 197 — 199. avstrijske krone 10j61 — 11.61, poljske marke 8.37 — 9.37. Berlin. Devize: Italija 314.65 — 315.3S London 260 — 260.80, Pariz 497 — 49«, Švica 1145.85 — 1148.15. Dunaj 16.78 — 16.77, Praga 87.775 — 87.975. Budimpešta 25.22 — 25.28. Zurich. Devize: Berlin 8.95, London 22.68, Pariz 43.25, Milan 27.82, Praga 7.90, Budimpešta 2.20, Zagreb 4, Varšava 0.70, Dunaj 11.525, avstrijske žig. krone 0.95. Vremensko poročilo Ljnbliana 306 tiari moriern n a 1 mLIM i v—' O O |'/3 £» * 1*1. §1 V*trwri Nebo H. april 7. nri 733*7 7'tj bm vetra 1*. nri 7S3-« 11« al. IT*. SI. nri 785 9 -f, megla obla eno pol obl. Sreda a včerajšnja temperatura 180, normalna u i Vretnenaka napoved: lepše Uadneiie ima Sotsoe rxhara ob 4-M zttaia ob tf07 Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, lei ih priporočamo. Noben trgovec in _ ________ ____ nobena tobakama ne sme biti brez ko padajo cene sladkorju na ameriškem njih! Konsumentje, zahtevajte edino tecu, eo se mogle v Franciji vsled majh- k to vrstol i93) fiogff C%way: 43 ne eramtas a«?ro narejen m močen, S*_ a. i.. je vseeno umrljiv. Kolesa so se po- 12» ItSUltS V 1UC lomila, podvozi so popustili, ožnice Roman so se zlomile, dvakrat, trikrat smo se prevrnili, ker pa se razen zamude ni Vreme je bilo krasno, malone pre-1nič hujšega zgodilo, ni treba da bi krasno. Obdelano polje, po katerem smo se peljali, je bilo videti rodovitno in cvetoče. Sibirija je nudila vse drugačno sliko, kakor se jo po navadi sodi ob njenem imenu. Ozračje je bilo naravnost prekrasno, če ni bi-io preteplo. Še nikdar nisem dihal bolj osvežujočega in okrepčujočega zraka. Bili so dnevi, ko je veter tako-rekoč novo življenje vpihaval v vsako žilo. Ljudje so bili povsem pošteni in Kadarkoli je bilo treba pokazati moje listine, so ravnali z menoj tako, da je beseda vljudnost premalo. Kako bi bili ravnali z menoj brez teh mogočnih talismanov, ne morem povedati. Po večini krajev so spravljali seno: fo je bil tako vajen dogodek za vse, da so pošiljali celo zločince za nekaj tednov na pomoč. Divjih cvetlic je bilo vsepovsod, med njimi prav lepih. Ljudje so bili videri rejeni in zadovoljni. Z eno besedo, moji utisi o Sibiriji poleti so bili prav ugodni. in vendar sem si žele', da bi bilo sredi zime. To oa zaradi tega, ker človek Vilic mraza prijetnejše potuje. Ivan me je zagotavljal, da je [jot, ki jo prevozijo tekom enega dneva, nekaj velikanskega, kadar se naredi dobra snežena cesta in se tarantos zamenja s sanmi. Na pamet ne morem povedati, koliko milj se lahko prevozi v štiriindvajsetih urah, če stojijo gladke sanice na mesto koles. Imeli smo kajpada razne majhne nezgode in zakasnitve na potu. Najsi fj Ali ste že poslali na-! rocuino m Jutro" pripovedoval zgodbo teh nezgod. Podobno mi ni treba naštevati mest in vasi, skozi katere smo prišli, razen če bi želel narediti svojo zgodbo zanimivo kakor kak svetopisemski rodovnik — Tara, Kajnsk, Koljuvan, Tomsk, Ačinsk, Krasnojarsk, Nižnej Udinsk so morebiti znana čitatelju ali pa tudi ne, kakršno je pač njihovo zemljepisno znanje; večji del ostalih pa ne bi bilo nič drugega kakor prazni glasovi, celo če bi mogel prav napisati njihova imena. Morda se bomo bolje seznanili z azijskimi carjevimi zemljani, ko bomo zasledovali pot ruske vojske, ki je namenjena vpasti v naše Indijsko cesarstvo. Vendar je potnik ob vhodu v vsako teh malih mest in vasi, ki sem že pozabil njihova imena, poleg dobro oskrbovane poštne postaje našel tudi mračno štirioglato poslopje različne velikosti, obdano z visoko ograjo, koje vrata so bila močno zapahnjena in zastražena — ta poslopja so biii ostrogi ali jetnišnice. Tukaj so nesrečni zločinci prenočevali, ko so se ustavili na svoji dolgi poti. Na takih prostorih so bili natlačeni kakor sardine v škatljah. jetnišnice, zgrajene za dvesto ljudi, so morale dajati prostora za najmanj dvakrat toiiko število nesrečnežev. Povedali so mi, da kadar se led lomi po rekah, kadar nastopijo poplave, ko mora potovanje zastati, prizorov po teh jetnišnicah ni mogoče popisati. Moški, včasih eroancipirane žen- ske med njimi, so stlačeni po sobah', ki se kar kadijo od nesnage, tla iz-hlapevajo strupene sopare — po sobah, ki so zgrajene za majhno število ljudi a so natlačeno polne. Umrljivost je včasih strahovita. Napori na maršu so, pravi, nič v primeru z grozotami takozvanega počitka. In enem takih ostrogov sem imel najti Cenerija! Dohiteli smo več tropov zločincev, ki so se vlekli naprej v svojo usodo. Ivan mi je povedal, da je večina njih v verigah. Jaz tega ne bi bil opazil, ker so nosili železje samo na nogah in pod hlačami. Ubogi reveži, srce me je bolelo zaradi njih! Četudi so bili veliki zločinci, nikdar jim nisem mogel odreči milodara, kt so me ga vedno prosili. Kolikor sem jaz mogel videti, vojaki in častniki niso neprijazno ravnali z njim, strahovite reči pa so mi pravili o trpljenju po nečloveških ječarjib in poveljnikih jet-nišnic. Za vsaki najmanjši prestopek pravil so uporabljali palico, temnico in celo vrsto drugih kazni. Vedno mi je odleglo, kadar smo izgubili podobno tropo zločincev izpred oči. Premučno je bilo razmišljati o različju med mojim položajem in položajem tolikega števila bližnji-kov — in vendar, če ne bi Ceneri odstranil vsako senco dvoma iz moje duše, bi se jaz vračal vse nesrečnejši kakor katerikoli od teh izmučenih zločincev. Čez kak teden ali deset dni po odhodu iz Tobolska sem pričel povpraševati po vsakem ostrogu, kdaj da je šel oddelek s Tobolska Varlamova mimo. V ostrogu, kjer sem zadnjikrat vprašal, so mi povedali, da ie dan prej šel skozi; bilo je očitno, da smo j prezrti in hiteli naprej, di tega je najbolj kazalo, da počakamo v Irkutsku njegovega prihoda in kdaj bi ga utegnili dohiteti. Odgovori, ki sem jih dobil nazadnje vprašanje, so soglašali z onim, ld mi ga je podal guverner — vsi so se strinjali v tem, da ali v Irkutsku ali takoj za njim. Vsaki dan sem spoznal, da smo dobro prehitevali naš oddelek, ko pa smo naposled dospeli v veliko in lepo mesto Irkutsk, sem pravilno sklepal, da bo tukaj ali vsaj v bližini konec mojega potovanja. Ko sem vprašal po stotniku Varla-movu, so mi povedali, da še ni dospel Sploh pa mi ni bilo žal, da sem se mogel po naporni poti malo od počiti. Ni mi bilo žal. da sem zopet enkrat vžival udobnosti precejšnje civilizacije, dasi sem vsako uro pošiljal poizvedovat, če so zločinci že dospeli. Še boij željno pa, kakor sem želel dospeti do Irkutska, sem hrepenel obrniti svoje konje nazaj proti zapadu in proti domu. Od doma nisem dobil nikakih vesti, odkar sem zapustil Petrograd. Sicer pa tudi nisem mogel pričakovati, da bi prejel kako pismo, ker sem izza odhodu iz Nižnjega Nov-goroda vsekakor pustil pošto daleč za seboj. Nadejal sem se pa, da na-zajgrede dobim kako pismo. Ko tem v Irkutsku čakal dva dni, so mi sporočili veselo vest, da je sto-t ilik Varlamov tisti dan popoldan ob štirih pripeljal svoje jetnike do ostroga. Vstal sera od kosila in hitel na vsomoč k jetnišnici. Da zahteva človek v navadni obleki — civilist — da bi ga peljali pred ruskega stotnika, ki je pravkar dospel po dolgem maršu — kaj takega stražniki še niso doživeli; videlo se jim je tako smešno, da so z zaničlii-vimi pogledi vpraševali Ivana, če nemara «mali batjuška* ni znorel. Treba je bilo mnogo odločnosti, pregovarjanja pa nagrade, ki je preprosti vojaški glavi predstavljala neizmerno množico vodke, predno sem smel skozi vrata visoke ograje in me je naj vodnik boječe peljal pred stotnika. Stotnik, mlad častnik srditega obraza, me je grdo pogledal, ker sem ga motil. Ker sem namreč po danem mi nasvetu nosil obleko po ruski modi, ki je bila precej zamazana in po-mečkana od potovanja, ni bilo v moji zunanjosti nič, kar bi mu kazalo, da nisem civiKst, ki se vsak vojak lahko zadira vanj. Imenitno je biio videti izpranem« 00 na stotnikovem obrazu in vedenju, ko ie prebral pismo tobolskega guvernerja Vstal je, mi z najveq'o vludnostjo ponudil stol ter me vprašal francosko, če govorim ta jezik. Ko sem ga zadovoljil v tem oziru in spoznal, da lahko u trpim Ivanovo pomoč, sem mu velel, da naj mc počaka zunaj. Varlamov ni hotel niti slišati o tem, da bi prešla k stvari, dokler niso prinesli vina in cigaret — potai pa mi je bil na uslugo v vsem. Poved?:! sem mu, kaj hi n?d. «Da bi zasebno govorili z enui mojih zločincev. Gotovo — po tem pismu sera vam na uslugo. Ampak s katerim zločincem?* Povedal sem m« pravo ime. Zmajal je z glavo. ("Dalje prihodnjič.) VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! Prvovrstnega BI II 738 e posestvi in vila. pri Slovenjgradcu, hiše, hlevi, pretesna ve-117 cina gozda 715 posamezne ail skupaj naprodaj. l'oundlio pod ,,tl/664' ca Aaojieni zavod PRAGO BESELJAK, Ljubljana. ru 2-1 200 praznih zabojev ter 300 praznili starih vreo vsske velikosti. Anton Verhič, Sevnica, Šiajeiskfl. žimnats vezalice, kvaakaaao in otroške sesaljko priporoča OsvaSd Oobeic, Ljubljana 733 Sv. Jakoba trg 9. 2-2 Nudim brezohvezno Siril-Metetog vžigalice , I DRAVA'' - VŽ! G AlTcE^ družbe sv. Cirila ln Metoda. Z«(qgs pri KPerjilna » Ljubi)«"!. amoetojnega, izrežbanega v vseh panogah bančnega poslovanja, išče velik zavod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod ..Knjigovodja" do 5. maja 1.1. na upravo ,, Jutra". Ollasohau, Bla-Abadle, Alteeso. Club in Ambor. nadalje razne stročnloe kupite najceneje pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana 732 Sv. Jakoba trn 9- 2-2 Jadranska mont&nska družba Srzojavi: „Montana' d. z o. z. Telefon 3t. e. Ljubljana, Zvenarska ulica 5 (J) 3ll„fi ■„ • >.„„,. Vsa vrste kovta, rudata ia kemlkaUj ter vse lado ruuajd lil Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v radarsko, faitaarsko na debelo: lmport. ke^Vtroko- Efesoort- Veliko tovarniško podjetje na Gorenjskem sprejme spretno izvežbano stenografinjo in strojepisko ki zna perfektno slovensko in nemško v govoru in pisavi. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse, osebnim popisom tor zahtevami ob prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi na npravništvo „ Jutra" pod značko „ Spretnost". * 3—1 COTLOmMJE OLANDESB, TRST oddaja npravništvo „ jntra", Sodna ul. 6. Objava s r vrečah, brntto per netto franko zacarinjsno od skladišča Ljubljana po lir» 5*— za kg. Pri prevzemu najmanj 1000 kg po 742 2—1 lil* 4-80 asa. kg. Vpraša se pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, komisijski oddelek. »o » prid družbi sv. Ciril« In Melod« 5 v LJUBLJANI. ;< -i , - ...... ...jeagaji Pn posameznia zabojih »katljica K 1'Cnl od skladišča Ljubljana. Engrosisti imajo primeren popust. J, Perdan, Ljubljana, €ewiii tseh vrst, moški. *snski in otročji, M* _ (tabe po najnižjih dnevnih cenah uri mani Krdki ALEKSANDER O 8 L A T, Ir-Sljnas, S«. Petra cesta št. 2S. tapaSfljaJa n pa pomij u po ntm kratjntn. ■sBssauaeaasaBBaasaaai g « taaa a a « iMbinsho strojno. olj e j g Olje, lahko, aa vretena; a S olja za transmisije; § « olj«, strojno za poljedelske »troje; a Jj olje, strojno za težke stroje; g a olje z* avtomobile, lahko; g m olje , » , isrodno teSko; a £ olje za cilindre; ■ 5 olj« proti prahu. 57 104-78 S | Glavna zaloga: 1 iK8abvfiiHj.zo.Li S prej A. Zanki™! sinovi. 5 SideSIte is Sitega železa 1 za stavbinsko obrt, sfrofno litino i. t. d. po modelih in risbah izdeluje I Kramska industrijska družba | Jesenice-Fuiine (Gorenjsko*. i 743 3-1 M l J M l l 99 da Z O« 9B« 21 101—75 l LiubUana, Dunajska cesta št 9 g ima v skladiSčn in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pženlčne otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, rlž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosansks zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petroie] salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo In praženo Ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčklh in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in žensk?, trpežno ročno deio v vseh številkah, ter raz-lično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. I l M l l Ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje vsled sklepa občnega zbora dne 28. aprila t. 1. za I. 1920. 12%% dividendo v znesku K 50 — za kupon štev. 20 prejšnjih emisij (št. I do 75.000) In K 25 — za kupon štev. 20 delnic zadnje emisije (št. 75.001 do (25.000). Kupone vnovčujejo pričenši s 29. aprilom 1921. centrala banke v Ljubljani, podružnice v Borovljah, Brežicah. Celju, Gorici, Mariboru, Ptuju, %rajevu, Splitu in Trstu. Hrvatska trgovinska banka < Zagrebu, Živnostenaka banka v Pragi in njena podružnica na Dunaju. V Ljubljani, dne 28. aprila 1921. f47 Upravni svet« t Potrti globoke žalosti naananjamo, da je dane«, 28. aprila 1921. ob 1. uri ponoči, na&a predraga mati, odnomo tažca in »tara mati, gogpa Amalija Žerjav okrajnega sodnika vdova v 71. leto svoje starosti po kratki, močni bolezni mimo v Bogo zaapal* Pogreb nepozabne rajniee bo v petek dne 2». t. m. ob petih popoldne ia hite žalosti, Marmontora ulica ti. i, na pokopaliMe k 8v. Križu. V Ljubljani. dne 28. aprila 1981. aifffng z«rjav, major; dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec; Žerjav, nfiteljiea; Borta Pookar, roj. Žerjav, otroci. - Lovrt Pofikar, inšpektor jui. železnice, zet. — lllana Zarjavova, sinaha. — Tanja, Hadeida. Bora« Žerjav; Zdenko, Boris, ZJaba, Joiek in Gregor Po&kar, vnuki ia vnukinj«. Mesto vsakega poaebnega obvestila. 74«