Posamezno šfe Šlev. 92 B. f! e ! K. Poštnina plačana v gotovini. V Milani, v ponedei ek dne 25. aprila na. Leio ML »SLOVENEC« velja po pošti u ne straml Jugoslavijo la v Ljabljanl: u oelo leio saprsj. K 218«— sa pol leta „ .. „ 120 — sa četrt leta . ... M-— sa ei mesec „ .. „ M*— Sa laosomotvo oelotetno a Sobotna Izdaja: se Za oelo leto.....KM — sa iMzemstv« ... ,, 55 — HT Uredništvo je t Kopitarjevi alloi itev. B/m. Rokopisi se ae vračajo; aelranklrana pisma se ne sprejemalo. Dredn. teloL Str. 50, uprava, štv. 328. Političen list za slovenski naroi -h- "-1 Tnsevatl: i,. ■ i a Enoslolpna petltvrsta (.53 mm široka la 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 8*— poslana itd. . . po K 8'-« Pri večjem aarodlln popust Najmanjši oglas i9/9 mm K18. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka In Jneva oo prazniku ob 5. ari zjutraj. Opreva |e v Kopitarjevi al. B. — Račun poštne bran. ljakljanske št. 850 sa naročnino In št. 349 sa oglase, avstr. ia češke 24.797, ogr. 2d.nH, bosn.-nero. 7583. Za avtonomno Včeraj dopoldne je bil v veliki dvorani hotela »Union« sijajno obiskan shod SLS. Dvorana in galerije so bile nabito polne zavednih volilcev SLS. Shodu je predsedoval nosilec kandidatne liste za volitve v ljubljanski občinski svet gosp. Ogrin. Viharno in z velikim navdušenjem pozdravi, en je prvi govoril predsednik Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Anton Korošec, ki je po kratkem uvodu izvajal: T fodska stranka za avtonomijo in svobodo občin. Gotovo je, da temu nihče oporekati ne more, tudi iz nasprotnega tabora ne, da bomo pri volitvah, ki se bodo vršile za naše občine, izšli pristaši ljudske stranke kot najmočnejša stranka. Ravnotako je tudi gotovo, da bo kot najslabša si.anka izšla iz tega boja demokratska stranka. Nam dviga to zopet pogum do novih bojev in novega življenja. Nasprotno pa jemlje našim nasprotnikom pogum do novih bojev. »Samostojna kmetijska stranka«, ki so jo imenovali stranko bodočnosti, je tudi začela propadati tako da bosta umrla oče in sin, ker sta delala proti svobodi, proti svojemu slovenskemu ljudstvu. To je dokaz, kako hitro se je dvignil zdravi čut nagega ljudstva. Nikdar, odkar obstoja politična Zgodovina, ni slovensko ljudstvo nihče tako hitro in grdo ogoljufal, kakor so jo naši samostojni. Oni so prodali, komaj so prišli venkaj iz Slovenije, pravice slovenskega ljudstva in čisto ime slovenskega naroda. Prodali so oboje za skledo leče. Slovenska kmetijska stranka in demokratska stranka gresta tudi sedaj v volilno borbo za občine. Tukaj v Sloveniji pišejo in govore, kako hočejo dati najširšo svobodo našim občinam. Tako delajo v Sloveniji, tamkaj pa, kjer se delajo temelji usode naših občin, je njihovo življenje in delovanje povsem drugačno. Vi veste, da se sedaj dela ustava in v tej ustavi se morajo zajamčiti tudi pravice občin, okrajev in eventualno tudi pravice pokrajin. Človek bi mislil, da bi naši nasprotniki samostojni in demokrati, ako že nočejo imeti pokrajin, dali tem večjo svobodo občinam in okrajem, ker jo odrekajo oblastem, oziroma pokrajinam. Naša stranka je zahtevala ne samo pred volilci, temveč je zahtevala tudi tam, kjer se dela ustava, da se mora dati občinam najširša svoboda, kolikor mogoče obsežna avtonomija, zmožnost za popolno življenje v gospodarskem in socialnem oziru. Mi hočemo, da je občina temelj naše države, da ustvari blagor vseh državljanov. Radi lega zahtevamo, da mora biti v občini gospodar n-rod, ki tamkaj prebiva. Zato zahtevamo, da se že v ustavi določi, da ne bo okrnjena svoboda in avto-mija naših občin. Toda niti liberalci, niti samostojni nočejo pristati na to. da bi bila svoboda in avtonomija naših občin zajamčena že v ustavi. Oni to odklanjajo in oni nočejo teh garancij dati, akoravno so bile že v stari srbski ustavi dana jamstva za svobodo in avtonomijo občin. Zakaj nočejo tega, vprašam? Vem samo to, da je mnogim demokratom, zlasti iz Hrvatske, vzor občina, kjer narod ne vlada, nego berači. Jaz se bojim, da hočejo tudi naši demokrati in samostojni uvesti pri naših občinah avtonomijo, v kateri ne bo imelo ljudstvo nobene besede, kjer bo župan le od vlade imenovan uradnik in kjer občina ne bo drugo, kakor ekspozitura vlade ter pismo-noša za sodne in politične oblasti. To je njihov vzor. Zato se bojim, da hočejo pri-striči tudi svobodo in samoupravo naših občin. Demokratska stranka proti bodočnosti Ljubljane. Najbolj drzno pa se mi zdi, ko pridem sedaj iz Beograda domov in čitam nasprotne liste ter vidim, da se govori o napredku Ljubljane, kakor si ga zamišljajo naši de- mokrati in samostojni. Različna peresa iz demokratskega tabora nam sedaj v glasilu »Jadranske banke« — omenim le, da ima »Jadran ska banka« poleg demokratskega glasila tudi še socialnodemokratsko glasilo — pišejo, da se bo Ljubljana, ako bomo izvolili demokratsko stranko, razvila, da bo postala taka, kakršne je svet šc ni videl. To je drzno radi tega, ker v istem hipu, ko govore o bodočnosti Ljubljane, delajo v Beogradu na to, da pade na nivo malega okrožnega mesta. Vsi veste, da dela demokratska stranka v zvezi s samostojni na to, da postaneta Ljubljana in Zagreb, glavno mesto bratskega hrvatskega naroda, majhni mesti, ki ne bosta mogla ne živeti ne umreti. Jaz odločno poudarjam, da niti malo ne govorim iz lokalnega patriotizma, temveč da govorim iz srca in radi ljubezni napram slovenskemu ljudstvu, ako naglašam, da more to ljudstvo napredovati in imeti glavno mesto, ki ga bo vredno. Mi vemo, da mora imeti slovensko ljudstvo središče našega gospodarskega, kulturnega in političnega živlienja v skupni točki. Mi vsi moramo delati za to, ako hočemo, da bo naš narod napredoval. Hočemo, da bo Ljubljana naše slovenske Atene, vsled česar moramo delati vsi na to, da ostane Slovenija kot celota, ker samo tedaj imamo zajamčen razvoj napredku in obstanku Ljubljane, katera ji vsi Slovenci iz srca želimo. (Živahno odobravanje.) Znamenje velikega moralnega propada je, ako se najdejo ljudje, pred katere smejo priti demokrati in samostojni in pred katerimi smejo govoriti o nekaki lepi bodočnosti Ljubljane. Kdor je proti avtonomiji Slovenije, kdor hoče razkosati slovensko zemljo na oblasti, sreze in okruge, ta ne more llubiti Ljubljane in ne želi, da bodi L'ubljana središče slovenskega naroda. Ako bi bila takozvana klerikalna stranka tako nazadnjaška, kakor se riše, ako bi bila proti vsakemu napredku, potem bi bilo od nas razumljivo, ako bi ne hoteli, da se nc razvije naše vseučilišče, da se ne razvijejo naši kulturni zavodi. Potem bi bilo to razumljivo. Toda mi se ne bojimo nobenih visokih šol in zavodov. Slabo bi bilo za našo katoliško vero, ako bi se bala kakega vseučilišča. Na drugi strani pa smo dovolj širokega pogleda, da se veselimo vsakega napredka, kjerkoli ga vidimo. (Burno odobravanje.) Radi tega se nismo upirali, da pridejo kulturni zavodi v srce Slovenije, v Ljubljano, nasprotno smo gledali vedno na to, da postane faktično naše kulturno, politično in gospodarsko središče. Liberalna stranka razkosuje Slovenijo. Toda mi nimamo samo te točke v svojem programu. Vi veste, da bo naša stranka v občinskem zastopstvu skrbela tudi za 1 druge zadeve, za kulturo, za higieno, za življenjske in stanovanjske potrebščine. Mi smo stranka nove dobe. Mi razumemo, kai ! potrebuje ljudstvo, ki dela. Zato ie naš program modem, ker donaša svetu to, kar pričakuje od nas. Kakor imamo svoj program, tako imamo tudi zmožnost, hrabrost in pogum, da ta program povsod izvedemo. In izvedli ga bomo tudi v našem ljubljanskem občinskem svetu. Rekel sem že, da naši nasprotniki demokrati in samostojni nočejo ničesar dobrega Ljubljani, ker hočejo, da bi Ljubljana postala le središče majhne oblasti, t. j. zmanjšanih pokrajin. Toda ne samo to, oni hočejo še več. Oni ne razkosavajo sa :io za bodoče Slovenije, oni hočejo tudi, da bodi Slovenija prvi zajec, na katerem naj bi preizkušali svoje centralistične metode. Vi tega morebiti še ne veste, ker je to šele dogodek zadnjih dni. Toda prvo, kar bo izvršenega na priporočilo naših demokratov in samosto;nih, bo razdelitev naše Slovenije na več pokrajin, kakor hitro bo sprejeta ustava. Oni si samo še niso edini, kako bi Slovenijo razdelili, da bi obdržali vsaj nekoliko upa- nja na bodoče uspehe v svoji politiki. Toda mislim, da jim v Sloveniji ne bo bodočnost nikdar cvetela. Naša Slovenija ne bo samo razkosana na več delov, v njej se bodo takoj tudi uvedli srezi in novi okraji po vsej naši zemlji. To se pravi, da se bo pričelo razkosavanje starih političnih okrajev ter ustvarjanje novih samo zato, da bo ljudstvo še bolj vznemirjeno in da bo imelo nova pota in nove pritožbe. Oni hočejo, da naj ostane slovensko ljudstvo nezadovoljno in delajo z vsemi silami na to. Dobro si to zapomnite, da hočejo uporabiti Slovenijo za ono deželo, v kateri hočejo najprej preizkusiti centralizem. To je čisto gotovo. Zato se naša pokrajinska vlada tudi še ni izpopolnila in naši samostojni še danes niso v njej, ker jih vedno tolažijo, da itak ne bo dolgo obstajala, ker bo po ustavi Slovenija razkosana in tako tudi ne mislimo, da bi imela kako avtonomijo, kar ve vsakdo, ki je čital poročila iz ustavo-tvorne skupščine. Ta je tudi videl, da nam je eden glavnih voditeljev radikalne stranke zaklical, da je prepozno, in da je drugi voditelj radikalne stranke dr. Velizar Jan-i kovič rekel, da potrebuje Srbija žrtev in da je treba v to svrho, da žrtvujejo Slovenci in Hrvati avtonomijo. To je usoda, do katere so nam demokrati in samostojni I pomagali. Mislim, da je v tem prašanju za-i ključena debata, če ne pride kaj nepriča-, kovanega. Mi za sedaj avtonomije ne do-| bimo. Mi bomo nadaljevali boj za samoupravo Slovenije do zmagovitega končal Jaz razumem, ako so Srbi proti avtonomiji, akoravno ni to državniško modro in pametno, ako ne gledajo na dobrobit i vse države, ampak samo na svoje pleme. Vendar je v tem nekoliko samozavesti. Ako pa naši domači nasprotniki ne zahtevajo drugega, kakor da se razkosa Slovenija, ni v tem nobene pametne samozavesti, temveč samo nekaj bolestnega, nekaj nespametnega, če pogledamo delovanje stranke, za katero stoji naša liberalna inteligenca, potem se začudeni vprašujemo, kaj pravzaprav delajo v ustavotvorni skupščini, kak program imajo demokrati in samostojni. Mislim, da ne boste dobili koga, ki bi drugače povedal, kakor jaz. Oni imajo samo dve točki, to je, pobiti samostojnost Slovenije in pobiti samoupravo. To je višek njihove modrosti, katero hočejo v sedanjih zgodovinskih časih uresničiti v ustavotvorni skupščini. To je ono, kar pošilja naša liberalna inteligenca v Beograd. Sramovati se moramo, da se je ravno naša inteligenca tako daleč spozabila. (Klici: Tako je!) Sramovati se mora tega ves naš slovenski narod. Mi sicer avtonomije ne bomo sedaj dobili, toda dobili jo bomo, čc ne danes, pa jutri. To pa radi tega, ker Slovenci niti najmanj nismo voljni opustiti borbe za samostojnost slovenskega in hrvatskega plemena. (Burno odobravanje.) Mi moramo zaklicali srbskim politikom, da vodijo jako nespametno in iako nedržavni-! ško politiko. Zaklicati jim moramo, da vodijo tako politiko, da vlada v Sloveniji stranka, ki je prišla do treh mandatov sa-| mo po milosti ostankov. Ta stranka tudi določuje spodaj ono, kar je treba dati Sloveniji. Manjšina treh ostankov hoče diktirati svojo voljo vsemu slovenskemu narodu. Ravnotako hočejo diktirati tudi hrvatskemu narodu, ki je poslal v skupščino ljudi, kateri nočejo ničesar vedeti o kaki hegemoinji tretjega plemena in kateri so istotako za popolno ravnopravnost. Jako nemoderno je tudi, ako mislijo Srbi, da so oni Hrvati, ki so jih izvolili Srbi sami, predstavniki hrvatskega ljudstva. Oni so predstavniki, izvoljeni samo po volji Srbov in izdajajo svoj narod ravnotako kakor naši liht>ralri in samostojni. Sedaj gre politik« tem tokom. Kdor ni za centralizem, je anti-državen element. Mi smo to državo ustva- rili, mi jo hočemo tudi čuvati, toda urediti jo hočemo tako, kakor je naša volja in kakor mislimo po našem prepričanju, da je najboljše. (Burno dolgotrajno odobravanje.) Med nami ni protidržavnih elementov. Pa£ pa poznamo dva veleizdajnika, ki sta rekla, ko so došlc k njima deputacije, da bi se pritožile, naj gredo drugam, ako niso zadovoljni v naši državi. To sta bila dr. Vesnic in Pašič, ki sta naše ljudi nagnala v druge države. Ako je kdo veleizdajalec, potem sta v prvi vrsti ta dva, ki bi hotela razkosati našo državo in nas izročiti našim so-ražnikom. Če je potrebna kakšna obznana, potem je potrebna proti tema dvema! Mi Hrvati in Slovenci s to centralistično ustavo ne bomo zadovoljni. Akotudi bo ustava sprejeta, boj ne bo končan, ampak se bo šele začel. (Viharno dolgotrajno odobravanje,) Jako se moti oni, ki misli, da bo z 211 glasovi za ustavo boj končan in da ne bo treba potem več misliti na ustavna vprašanja. Takoj se bo pričela nova borba za izpremembo ustave, ker se mi počutimo nesrečne, ako se nam oktoira ustava, ako se ne doseže sporazum, in ravnotako se čutijo nesrečne tudi Hrvati. Zato bomo z njimi šli skupno v boj za izpremembo naše ustave. Pridružili se nam bodo gotovo tudi nekateri Srbi. In četudi se tuintam morebiti vidi, kakor da bi Hrvati ali mi Slovenci imeli kako drugo taktiko v politiki ali kako drugo pot, naj bo vsak Hrvat in Slovenec prepričan, da imajo njihove stranke, ki imajo tuintam različno taktiko, eden in isti cilj: svobode in ravnopravnosti slovenskega naroda, svobode našega Zagreba in Ljubljane. Jaz sem govoril sedaj o Hrvatih i« Slovencih, prepričan pa sem, da ne bosta stala v tej borbi samo dva brata, ampak da se jima bo pridružil tudi tretji. Prepričan sem, da Stojan Protič ne bo ostal sam, temveč da se bo postoteril. Ko pride čas, bomo prečrtali ono, kar so »nesli v ustav« naši demokrati in samostojni ter bomo dali našemu hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu svobodo in ravnopravnost v naši državi, (Burno odobravanje.) To je zgodovinsko vprašanje. In ko je ležal slovenski lovec in mesar klerikalnega zmaja na smrtni postelji, je poklical k sebi svojega sina, ki se ga je sramoval, in mu rekel: »Dragi sini Moji dnevi so šteti in prosim te, da pre* vzameš nalogo, ki sem io vršil in da ti nadalje ubijaš klerikalnega zmaja. Izročam tf vse, kar imam. Bodi večji popojedac. Jaz ti vse zapuščam.« Sin pa je odgovoril: »Ker mi hočeš dati vse, kar imaš, pomisli samo na to, da sem prišel na svet že bolan, pola neiskrenosti in nepoštenosti ter napak. Radi tega se tudi mene prijema bolezen, ki je vrgla tebe ob tla in ki te bo popolnoma pokopala.« In tedaj je vzdihnil slovenski mesar in lovec kakor tudi njegov 3in in oba sta milo zaplakala. Potem pa pride pika ia konec ... (Smeh in burno odobravanje.) In naša Slovenska Ljudska Stranka, ki so jo tolikokrat žc hoteli pokopati, ie bila polna življenja in je postajala vedno trdneiša. Dan na dan postaja krepkejša in bolj moderna. Zato vemo mi že sedaj, kak bo izid teh občinskih volitev. Več kot eno tretjino občin smo že dobili brez boja. (Viharno odobravanje.) Za to sijajno zmago pa pridejo druge še sijajnejše. Naša zdrava Slovenska Ljudska Stranka bo zmagala tudi pri bodočih volitvah v Ljubljani. Slovenska Ljudska Stranka naj živi! Govoru dr. Korošca je sledilo viharno in dolgotrajno odobravanje ter živio-klici. Z ti tem je nastopil poslanec dr. Gosar, ki je med živahnim odobravanjem izvajal: Volitve v občinske odbore so zelo važne in zato jc potrebno, da si malo pred-očimo pred tenii volitvami, zakaj tu gre. Zlasti so te volitve važne v tem slučaju, ker gre zo. to, da pokažemo svojn resno in odločno voljo, da zahtevamo, da sc morajo dati občino tn. kar naiSirfie #emoupr*iw (pravice in oblast, da morejo o I stmh domačih razmerah same odločevati. Radi te-!ga je odizida teh volitev v veliki meri od-Ivisen uspeh našega boja v Belgradu. Ce iboste z vso odločnostjo pokazali avtono-jmistično mišljenje, potem ste lahko uver-jeni, da bo to mogočno vplivalo in da bo bo) za avtonomijo mnogo trši. In tudi, če za enkrat ne bomo dosega tega, kar hočemo in kar so vaše želje, ste lahko prepričani, da ni daleč tisti čas, ko se bo morala sklenjena ustava prenoviti in tako preesnova-ti, kakor vi hočete. Ljubljana po liberalnem vzorcu. Liberalna doba, v kateri so žlveK naši očetje in v kateri so živeli do zadnjega časa tudi mi, je napravila iz občin navnden upravni organ države, organ, ki ima nalogo dostavljati občanom različne dolo!:e okrajnih glavarstev, ki ima nalogo izdajati domovinske liste in dostavljati davčna plačilne naloge, ki pa ni poznal drugih važnih nalog, ker je imel liberalizem samo ljubezen za poedinca. Kamorkoli greste po naši Ljubljani, vidite povsod jasno in na vsak korak dokaze, da ljubljanska občina ni ničesar storila za druge stvari kakor za zgolj birokratičnega značaja. To razumevanje občine spada popolnoma v okvir liberalnega naziranja o državi, ker smatra liberalizem državo za velik policijski organ, ki ima samo dolžnost in nalogo, komandirati nad državliani, ne pozna pa nobenih dolžnosti in nobenih pravic državljanov. Aprovizacija. Občina ima dolžnost skrbeti za javne naprave. Nekaj malega imamo tudi v Ljubljani, tako n. pr. elektrarno, cestno železnico'itd. Toda v občino spada tudi marsikaj drugega. Občina ima tudi dolžnost skrbeti za aprovizacijo. Zlasti v mestih je zelo važno, da osnujejo občine svoje lastne klavnice, mlekarne, mesnice itd. To so stvari, ki so jih drugod že pred vojno preizkusili in ki so se z velikim uspehom obnesle. Tako so n. pr. v italijanskih mestih osnovali občinske pekarne, katerih uspeh je bil, da je cena kruhu takoj padla za eno tretjino. Ravnotako je bilo na Madžarskem, v Budimpešti, Szegedinu in Aradu, kjer so napravili mestne mesnice, v katerih se je meso takoj od prvega početka proda^lo za tretjino ceneje kakor drugod. To so naloge, za katere se morajo občine, ako hočejo vršiti svojo dolžnost, brezdvomno zanimati. Pa je še cela vrsta drugih stvari. Stanovanjsko vprašanje. Ena izmed najvažnejših je bilo že pred vojno stanovanjsko vprašanje. V vseh modernih mestih Srednje Evrope opažamo, da velika večina vsega prebivalstva ne stanuje tako kakor bi bilo potrebno za človeka. V Berlinu je bilo že med vojsko nad poiovico ljudi, ki so stanovali v stanovanjih, v katerih se je dala samo ena soba kuriti. Take pojave opažamo tudi drugod. Toda v Nemčiji so se mesta zavzela za to vprašanje, ter ga ponekod uspešno rešila. Tako je v mestu Ulmu tekom zadnjih 20 let dobilo 60 odstotkov prebivalstva svoje lastne domove, svoje hišice z vrtom. Kako je v tem pogledu pri nas vršila občina svojo dolžnost, se je najbolje videlo Lnsko leto, ko se je zavzelo tedanje poverjeništvo za socialno skrb za rešitev stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Takrat se je ljubljanski mestni župan z vso silo uprl načrtom poverjeništva za socialno skrb in lahko rečemo, da je dosegel tudi nekaj žailostnih uspehov. Seveda je jasno, da občina ne more vsega izvršiti sama. Poskuša pa lahko na različne načine, pri čemer tudi ni treba, da bi občina vse napravila sama. Zahtevati pa se mora od nje, da povsod pospešuje to delo, kjer se le kaj poskuša delati. Kako se je delalo v Ljubljani, dasi jo je potres porušil in se je popolnoma nanovo zasnoval ljubljanski načrt, vidimo najbolje iz tega, če primerjamo statistiko iz Ljubljane z Londonom. V Londonu pride na vsako posamezno hišo povprečno po osem prebivalcev. Iz tega se vidi, da ni v Londonu tistih velikih najemninskih kasarn, velikih hiš, v katerih so ljudje natlačeni drug poleg drugega, marveč da imajo večino hiš, v katerih stanuje samo po nekoliko družin ali pa celo ena sama družina, ki ima tudi svoj vrt, v kolikor je to v velikih mestih sploh mogoč. Če pa je taka ureditev stanovanjskega vprašanja mogoča v največjih mestih, potem bi se dalo v Ljubljani, ki se šele razvija, tudi kaj podobnega izvesti. Nimam pri roki točne statistike in številk, vendar pa je gotovo, da pride v Ljubljani najmanj 30 osbe na eno hišo. V tem oziru konkuriramo z največjimi nemškimi mesti, kakor je Berlin itd. Veliko se je v občinskem gospodarstvu brez dvoma zagrešilo tudi z osnovanjem takozvanih delavskih predmestij, Stara bolezen je, da se je vedno mislilo, da spada delavec v predmestje, in če mu že damo človeku primerno stanovanje, da je manj vreden kakor drugi ljudje. V tem oziru bi se morala naša občinska politika zavzeti za to vprašanje in zasnovati Ljubljano na široki podlagi, da bi lahko stanovali nemešani vsi delavci in gospoda. Potisniti pa so delavce v kot in že io so smatrali za velik napredek. Da ima občina skrbeti «a iavno zdravje in kopališča, je jasno. Kako je ljubljanska občina skrbela za snago, za priliko, da se človek okoplje, smo čitali te dni lep slučaj. Občinska iinančna politika. Slednjič bi kdo rekel, da rabi občina denar, ako bi hotela vršiti vse svoje naloge. Čisto gotovo je, da bi bilo zelo napačno, če bi rekli, da bomo vse naredili. Najprej se je treba vedno vprašati, ali bo mogoče dobiti sredstva. Priznamo, da bo imel vsak občinski odbor veliko dela, veliko truda, če bo hotel kaj napraviti. Če bo pa hotelo mesto dobiti sredstva, je treba, da dobi v davčni politiki kar največ pravic, da debi pravico snovati svoje davke, da bo dobila primerne dohodke in da re bo obremenila najrevnejših slojev. To pa je mogoče le tedaj, ako je občina zasnovana na široki podlagi. Če bi se vsi davki enakomerno predpisali po \»6ej državi in ne bodo občine imele pravico same nalagati svojih davkov, potem bodo njene naloge ostale samo na papirju, samo fraza. Ravno v tem pogledu je boj za avtonomijo največje važnosti. Država in njene oblasti lahko izdelajo popoln obširen program, tc.da mi smo lahko že vnaprej nreoričani, da ga država ne bo izvršila. Prvič nima že potrebnega uradniškega aparata in težko bi bilo tudi, ako bi se hotelo vse urediti iz središča. Komisije bi vse požrle. Zato je treba, da se da občinam pravica, da svoje davke in svoje dohodke po svoje urede. Tukaj zopet opozarjam na to, kar je v tem oziru v zvezi s stanovanjskim vprašanjem. To je obdavčenje hiš in zemljišč. Davek se danes nalaga na hiše po dohodk h. Uspeh tega je, da se olačuje od hiš, v katerih stanujejo mali ljudje, ravno na'več davka. Od tistih hiš pa, v katerih stanujejo bogataši, se sorazmeroma plačuje najmanjši davek. To dokazuje tudi statistika iz Nemčije. Tamkaj so končno hiše obdavčili po njihovi vrednosti. Pos'edica tega je bi^a, da so tiste hiše, kjer so stanovali delavci, plačale 40 % manj davka kakor prej. Hiše, v katerih stanuje gospoda, velike tovarne, večji sijajno opremljeni trgovski lokali pa plačujejo sedaj še enkrat toliko davka. Za stavbišča so plačali po tem novem predpisu 20krat več davka kakor prej. Če se torej da občini pravica, da svoje davke sama uredi na1 tak pameten način, potem dobe občine dovolj sredstev za izpolnitev svojih dolžnosti. Čisto jasne je seveda, da ne bodo občine, dokler bo vladala v njih skupina ljudi, ki so liberalnega mišl'enja in ki ne cenijo vsakega človeka po tem, kaj dela, temveč kaj ima, uvedle takih davkov. Čisto naravno je, da demokrati ne bodo naložili davka tistim, ki kaj premorejo. Zato jc treba, da se zavedate pomena teh volitev in da greste polncšte-vilno za Slovensko ljudsko stranko, da ne bo ljubljanska občina več mesto, v katerem bo gospodarila maloštevilna buržoa-zija, ampak da bo postalo m.sto, v kate.-cm bodo gospodarili delavski sloji spLh, Zato je treba, da se zavzamete za to, da ne preneha sedanje gospodarstvo, da pride na oovršje stranha, ki je stranka delavskih slojev, ki hoče enakopravnost vseh delavskih ljudi. V tem znamenju vam kličem: V boj do zmage! Govor poslanca dr. Gosarja je bil sprejet z velikim navdušenjem in odobravanjem. Za tem je predsednik shoda bivši občinski svetnik Ogrin ugotovil, da so bili ravno demokrati oni, ki so črtali v voliv-nem zakonu za občine žensko volivno pravico. Nadalje je ugotovil, da so nalašč razpisali občinske volitve na delavnik od 8. do 5. ure popoldne radi tega, da bi se moglo volitev .udeležiti čim manj volivcev iz delavskih slojev. Dasi je ženskam odvzeta volivna pravica, jih pozivam, naj zato tembolj agitirajo, da pridejo, da pridejo na volišče vsi pristaši SLS in da bodo volili zanjo tudi vsi dvomljivci. Ta poziv je bil sprejet z velikim odobravanjem. Za tem je podelil predsednik besedo zastopniku hrvatskega naroda, poslancu dr. Janku Šimrakn, ki so ga zborovalci dolgotrajno in navdušeno pozdravljali. Izvajal je: Ccntralisti — kapitalisti. Po tem, kar je povedal predsednik SLS dr. Korošec, hočem izreči samo nekoliko besed. Temelj, na katerem je zgrajena naša država, je ravnopravnost vseh treh plemen. Vsi tisti, ki delajo proti temu in hočejo ustvariti Veliko Srbijo ali pa Veliko Hrvatsko, so proti ravnopravnosti. Ti so izdajalci naše države. (Viharno odobravanje.) Jugoslovanska ljudska stranka je bistro in jasno določila svoj program. Borila se je za to državo osnovano na narodnem edinstvu in mi jo ljubimo in hočemo, da postaja vedno bolj močna. Mi zahtevamo eno samo najvišjo suvereno oblast, en centralni parlament, v katerem naj bi se reševali najvažnejši državni po-| sli. Zahtevamo pa tudi to, da naj se nn nosijo vse torbe v Belgrad, da najj nc gredo vsi polni vagoni tja, prazni pa nazaj proti Zagrebu (burno odobravanje), proti Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. Mi mislimo, da smo prvi jugoslovanski patrioti, ako pravimo, da sc bomo vedno borili proti taki politiki, ki bi hotela tudi dalje delati ono, kar sta nekdaj delala Dunaj in Budimpešta. Vprašam, kdo vodi tako politiko? Ali mogoče srbski kmetje ali srbski delavci? Oni so ravnotako pritiskam kakor so priliskani hrvatski kmetje in slovenski delavci To je politika hegemonije, nekoliko ljudi, nekaterih kapitalistov (Odobravanje), katerim stoji na čelu ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je tako siromašen, da ima na Kosovem polju več tisoč oralov zemlje in ki je tako siromašen, da ima na vsakem vogalu v Belgradu svojo hišo, vsled česar ga imenujejo tudi : čo-škastega« (vogalnega) Pašiča. Danes daje Anglija, svojim kolonijam v Afriki ne samo avtonomijo, nego federacijo. V Franciji obstoja veliko gibanje, da se vsa državna uprava centralizira. Danes govori Cle-menceau v Franciji, da je iiprava Francije napoleonska temnica. Danes v Italiji sami streme ljudje za decentralizmom. Samo pri nas pa so tako napredni in pametni državniki, ki nočejo ničesar slišati o tem, da bi smel n. pr. ljubljanski deželni zbor napraviti kak most preko Save ali kake druge reke, temveč hočejo, da se naj to vse izvede iz enega samega mesta, ker hočejo imeti vso oblast v svojih rokah, da bi mogli popolnoma gospodariti nad našim kmetom in delavcem. Trgovina za slovensko zemljo. Nikola Pašič ni mogel sam izvesti te politike, zato se je v tej zadevi poslužil primere iz sv. pisma, ki pravi, da je šel gospodar na trg in si poiskal delavcev. In tako je šel tudi Nikola Pašič na trg v kon-stituanto, da bi poiskal svojih pristašev. In prve svoje pristaše, ki so bili za centralizem, je dobil v dr. Kukovcu, dr. Žerjavu in vseh slovenskih demokratih. Pašič je vprašal demokrate: >Kaj hočete, da vam dam?« Oni pa so mu rekli: »Mi ničesar nočemo, mi smo vedno bili ponižni sluge.« In drugič je šel Pašič zopet na trg, ker mu niso zadostovali samo trije slovenski demokrati, in na na trgu je našel »Slovensko samostojno kmetijsko stranko«. In vprašal jih je: »Hočete li, da razkosamo slovensko zemljo? Vi ste sicer govorili za avtonomijo in da je dr. Korošec prodal Slovenijo Srbom, da dela davke, ali kaj hočete za to, da izvedemo skupno centralizem.« Pucelj pa je odgovoril: »Gospod Pašič, mi ne zahtevamo ničesar drugega kakor da postane eden izmed nas minister (Buren smeh), drugi od nas, gospod Urek, pa naj postane podpredsednik ustavotvorne skupščine, da more sedeti skupaj z dr. Ribar-jem. Tretja naša zahteva, o kateri pa ni treba nikomur praviti, pa so izvoznice in uvoznice.« (Buren smeh.) Gospoda, to je šlo do srca. Jaz kot Hrvat moram tukaj pred vami Slovenci izjaviti, da še nikdar nisem v svojem življenju, dasi sem mnogo razočaranj doživel, videl take trgovine, nikdar tako ponižnih ljudi, tako suženjskih, kakor je »Slovenska samostojna kmetijska stranka«. Potem pa je šel Pašič zopet na trg pa se je obrnil do socialnih demokratov, ki pa so mu odgovorili, da se morejo za hrbtom vlade delati bolje kupčije kakor v vladi sami, ter so prevzeli upravo posestev nadvojvode Friderika Pašič pa je videl, ko je pridobil samostojne in demokrate, da mu to ne zadostuje in je šel na trg, da kupi novih pristašev, Turke s fesi. Vprašal jih je, kaj zahtevajo, oni pa so mu rekli, da hočejo, naj kmetje v Bosni in Hercegovini ostanejo tudi še nadalje njihovi sužnji. In Pašič je dovolil, da ostanejo srbski kmetje še nadalje v suženjstvu, samo da se izvede centralizem. Pašič pa je ponudil Turkom še več. Dal jim 2 milijardi. Zastopniki slovenskih kmetov, slovenske samostojne kmetijske stranke so mu pritrdili, pri tem pa so pozabili na našega kmeta. Korupcija. Centralizem pomenja torej politično suženjstvo, pomenja istotako tudi socialno in gospodarsko suženjstvo. Ako bi bili vi v ustavnem odboru, kakor sem bil jaz pri mojih tovariših, potem bi spoznali, kako se je ogabni kapitalizem razširjal na vse strani, kako hoče ta kapitalizem na vseh mestih izrabiti siromašnega kmeta in delavca in kako se hoče ta kapitalizem vzdržati na površju. Kapitalizem je danes organiziran in je edina organizacija v jugoslovanski državi ter ima na žalost vse pogoje za napredek. Prišli smo celo tako daleč, da daje finančni minister 10% nagrade od vseh pobranih davkov. Zdi se mi, da je obstojala taka ustanova pač pred sto leti nekje v Mandžuriji. Nočem povedati, v kateri pokrajini se to godi, vem pa za gotovo, da se to godi. V takih razmerah se morejo davki odmerjati kmetom samo zato, da dobe posamezniki čim več odstotkov. Boj za svobodo, demokracijo, avtonomijo. Medtem pa centralizem ni ustvaril samo kapitalizma, temveč je tudi udaril na ! svobodo vesti. Jugoslov. ljudska stranka se je vedno zavzemala za svobodo vesti, za svobodo duše, da se nikomur ne sme ! diktirati njegova vest. Mi nočemo, da se I komu zapoveduje, česar po svoji vesti ne more vršiti. To je klerikalizem, klorika- lizem slovenske samostojne stranke in slovenskih liberalcev ali demokratov. Sedaj zapovedujejo duhovnikom v cerkvi, da ne smejo braniti svojega stališča. Slovenska samostojna kmetska stranka je spravila na dan kancelparagraf, kakor mislim, v prvi vrsti zato, da bi uničila našega škofa Jegliča. (Pritrjevanje.) Prisiliti so hoteli naše duhovnike, da tako veliki ljudje, ki so se vedno borili za svobodo politično in duševno, ki so vedno stali na prvi straži, bi morali biti izdajalci, ako bi se pokorili temu nalogu samostojnih in demokratov. Mi imamo centralizem, ki hoče ustvariti popolnoma birokratično državo. Ne vem, ali ste čitali, kako je v Italiji, ki je primer birokratske države. Tamkaj je neki človek prišel k uradniku po pokojnino čez nekoliko mesecev in ga prosil, naj mu jo izplača. Uradnik pa je zahteval od njega spričevalo, da je bil ves ta čas, za katerega je zahteval pokojnino, v resnici živ. No, mož mu je prinesel samo za zadnji mesec spričevalo. Uradnik pa ga je vprašal: »Kje pa imate spričevalo za prejšnje mesece?« (Velika veselost.) Podobne razmere se nam obetajo s centralizmom tudi pri nas. In ako mi vstajamo proti takim namenom kot v resnici napredna stranka, nas zmerjajo z reakcionarci, klerikalci, separatisti in avstrijanci. Mi pravimo, da naj bo narod gospodar v občini, v mestu, okrugu, županiji, kakor tudi v pokrajini in da se ne da vse v roke Pašiču, dr. Janko-vicu in prijateljem. Predsednik naše stranke je rekel, da so te občinske volitve v Sloveniji velike važnosti. Danes gleda iz Belgrada vse proti Sloveniji. Vi Slovenci polagate danes velik izpit, ali ste za avtonomijo, ali za razkosanje države, ali ste za pogubni kapitalizem, ali pa za pravice kmetov in delavcev. Polagate izpit, ali ste za hegemonijo enega plemena, ali za popolno samoupravo, ali ste za to, da se ohrani narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi nadalje, ali pa se razruši ter pride do plemenske borbe. Tu se bo bila ogromna bitka med svobodo in med sužnjostjo. Volite med enim ali drugim. Današnji vladni sistem, ki je razpreden od zgoraj, od ministrov pa do zadnje občine, se mora zrušiti. V sv. pismu je napisano o starem babilonskem kralju Baltazarju, ki je sklical svoje satrape in jim priredil hrupno pojedino, pri kateri so pili iz oropanih jeruzalemskih cerkvenih posod, da se je naenkrat pokazala roka in napisala na steno tri besede: »mane, tekel, fares« in vsi so se silno ustrašili ter poklicali preroka Danijela, ki mu je raztol-mačil besede tako: »Vrgli so te»na^tehtnico, pa so te našli prelahkega. Šteli so tvo* je ure, pa so jih našli prekratke. Še to noč se bo porušilo tvoje carstvo in"te bodo ubili.« Iste besede veljajo tudi za naš korupni birokratizem, kateremu kličemo: »Še danes bo prišla propast na vasi« Pokažite torej pri volitvah, da ste za svobodo, demokracijo, avtonomijo, kar bo največja opora naši bodoči parlamentarni borbi! Govor poslanca dr. Šimraka je bil sprejet z velikim dolgotrajnim odobravanjem. Za tem je govoril živahno pozdmvljen, kandidat SLS urednik Franc Kremžar, ki je izvajal: Včeraj sem čital v nekem listu, da bo prišel danes semkaj dr. Korošec in potegnil SLS iz blata. Meni se zdi, da je bila to tiskovna pomota, ker nas ni treba vleči iz blata, kvečjemu iz ljubljanskega pocestnega blata. (Veselost.) Gre popolnoma za nekaj drugega, za to, da organiziramo armado, ki bo 26. t. m. ljubljansko ljudstvo v resnici potegnila iz blata, iz liberalne kapitalistične korupcije, (Tako jel) V boj tudi za tiste, ki nič nimajo. Rečeno je bilo tudi v nekem listu, da bom govoril danes tudi jaz, ki nimam ničesar in bom delal samo zdražbo. Jaz pa pravim, da ima pravico govoriti vsakdo, kdor je za to, da se dajo ljudstvu pravice, ki mu gredo. To, kar je bilo zapisano v tem listu, je tudi znamenje, da ta vladajoča liberalna klika spoštuje samo tiste, ki imajo nekaj pod palcem. Mi pa gremo danes v volivni boj proti dosedan i gospodujoči stranki radi tega, da pridejo do besede tudi tisti, ki nič nimajo, da pride do besede tisto delavno ljudstvo, ki je s svojim delom, s svojimi žulji in trpljenjem ter stradanjem držalo mesto pokonci. (Veliko pritrjevanje.) Gospodarstvo :e prva in najvažnejša naloga mestne občine in vsake občine sploh. Gospodarstvo pa ni samo za tiste, ki so jih volili »boljši in višji« krogi, temveč gospodarstvo se mora vršiti za vse člane občine, ker je občina samo večja obširnejša družina. Zato mora skrbeti za vse svoje člane brez razlike, predvsem pa za tiste, ki so njene pomoči najbolj potrebni. Socialno usmiljenje »demokratske« stranke. Poglejte pa in videli boste, da v teku 30 let vladajoča klika ničesar ni storila za siroroašnejše sloje, ko ie bila na moči, radi česar bo tudi 26. t. m. za vedno končala svoje delo. (Odobravanje.) Ta gospo- Delavci, ob tniki, uradniki! Nihče Vam ne sme kratiti volivne svobode. Liberalni bankokrati, ki Imajo 24 ur prostega časa na dan, so določili, da trajajo volitve v torek 26. t. m. samo od osmih zjutraj do petih popoldne. S tem so Vam hoteli vzeti možnost soodloče-vanja pri teh volitvah. Kaznujte njihovo zlobo. Doka-žite, da se zavedate, da tirajo cen ralisti naše mesto v propad. Vrzite vsi svojo krog-ljico v četrto skrinjico. da je pač skrbela za interese takozvanih višjih slojev, ni pa imela, smisla za interese drugih, najmanj mestnih revežev. Mestna ubožnica je tisti veliki spomenik strahote slovenskega liberalizma. LSlo-venski Narod , da si je tudi Trboveljska premogokopna družba vnovič premislila in da ne bo zidala v Ljubljani svoje palače. Trboveljska prenese svoj sedež zopet v — Belgrad. Ljubljanski liberalni mestni očetje pa naj se obrišejo za milijoni, ki bi jih družba plačevala letno mestu na občinskih dokladnh. Družbi in Jadranski iz njih stališča ni zameriti: kaj naj počno v Ljubljani, ko jim ni tukaj noben urad v stanu dati končne in veljavne odločbe, marveč morajo vse oblasti kakor ubogo kuže gledati na vsak mig iz Belgrada. Kot dobri trgovci gredo tje, kjer jo poslovanje enostavneje in zato tudi ceneje. Saj se Trboveljska tudi pod Avstrijo ni naselila kje v rovtah, marveč je šla k viru politične oblasti, — na Dunaj, ki je od tega bogato in sijajno živel. Danes dela družba isto, sledi ji Jadranska in za njo pridejo še drugi. Ljubljanski trgovec in obrtnik pa bo zapel prosto po Vodniku: Ruda, kupčija od tebe beže. Kdor je za s 1 ov c n s k o Ljubljano, bo volil za Slovensko Ljudsko Stranko! Narodni socialisti so imeli volivni shod včeraj ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Med poslušalci je bilo precejšnje število komunistov s svojima poslancema Fab-jančičem in Jakobom Žorgo. Slednji je med govorom g. Tavčarja pričel razdeljevati letake, vsled česar jc prišlo do male praske med sodrugi in tovariši. Vsi govorniki so obrnili ost proti bankokratom in policaj-demokratom, ki so jim očitali vse mogoče grdobijc. To je zanimivo, kajti vsi ti gospodje so se še pred kratkim nahajali v njihovem taboru in tore< dobro poznajo državotvorce v JDS. Zanimiva so tudi izvajanja g. Peska, ki je pobijal »Jutrova« odkritja, češ da so samo umazana, volivna reklama in maščevalen akt. Dejal je, da ga je dr. Žerjav neštetokrat vabil na kavo in mu obljubljal milijone in celo ministrsko mesto, če prestopi s svojo »Jugosla-vi'o« v demokratsko stranko. Isto je delal dr, Knaflič. Glede obrekovanja »Kreditnega zavoda« je dejal, da so to demokratske mahinacije, ki naj bi zakrile nerednosti v »Mestni hranilnici«. Ta hranilnica ima 200 milijonov hranilnih vlog. Od tega denarja je podpisala 28 milijonov vojnega posojila, 19 milijonov pa ima izposo enih. Ostalih 150 milijonov pa ima »Jadranska banka«, ki s tem denarjem dobičkonosno špekulira. liberalni msstni očetje so dobivali za to lepe nagrade, meščani pa plačevali visoke davke. G. Pesek jc pripravljen svoje trditve dokazati pred sodnijo. Na koncu shoda se je oglasil k besedi poslanec Fabjančič. Predsednik shoda pa mu je povedal, da je vladni komisar zabranil dajali besedo komunistom in zakl učil zborovanje. Kdor je za 1 j u d s k e pravicc v občini, bo volil Slovensko Ljudsko Stranko! Samostojni na barju. Za včeraj popoldne ,e sklical na barju pri »Mokarju« shod Samostojne kmetske stranke kandidat demokratske stranke nadučitelj na razpoloženju Černagoj. Shoda se je udeležilo k večjemu do 15 kmetov, drugi so se pripeljali s kolesi, koleslji in kočijami od — daleč, tako n. pr. iz Most, Šiške itd. Iz Ljubljane je prišel govorit inž. Zupančič v spremstvu dveh članov ljubljanskega štaba samostonežev. Vseh skupaj je bilo navzočih na shodu z demokratskim kandidatom Černagojem vred 25 oseb. Inž. Zupančič je v daljšem govoru prepričeval barjane, a jih ni mogel prepričati. Nosilec kandidatne liste samostojnežev Melih je govoril tako, da se je preprosto dekle izrazilo: »Vsi so se mu smejali, ker ni znal nič povedati.« Po shodu jc demokratski kandidat Černagoj še slučajno navzočim v gostilni razlagal velikansko ljubezen srbskih politikov do slovenskega ljudstva in ko mu ;e nek navzoč kmet omenil visoke davke, je dejal: »Vi še vse premslo davkov plačujete v primeri z davki pred vojsko!« Na Černagojeve nauke so navzoči barjani tako ugovarjali, da je v spremstvu ljubljanskih samostojnežev zapustil nehvaležen teren in se podal v Kurjo vas k Češno-varju, da se tam vsi skupaj v sorodnejšem ozračju, kot je bilo na barju, pokrepčajo, Barjani so pa sklenili, da bodo v torek oddali svoje krogljicc za tisto stranko, od katere pričakujejo največ koristi. Kdor je za to, da bode v Ljubljani viadaia k'ika liberalnih bankirjev, bo volil JDS! Vsi na protestni shod ki se vrši danes zvečer ob šestih v veliki dvorani hotela »Union« rr~oti ukinieniii osem- Delavci vseh kategorij, udeležite so protestnega shodaj Udeležba je za vsakega delavca, de-* lovko, privatnega nastavljenca, sveta dolžnost! Delavska Zveza. Pogrebne predsvečanosti za JDS, k{ se je vršila včeraj dopoldne v Narodnem domu, se je udeležilo 120 (sto in dvajset) »demokratov«. Prve klopi so zasedli znani ljubljanski bankirji in verižniki, zadaj pa so stali njihovi uslužbenci, ki so ob vsakem srepem pogledu svojih človekoljubnih gospodarjev zaploskali. To žalostno svečanost je otvoril dr. Kramar, ki je po svojem eks-pozeju oddal besedo dr. Trillerju. Ta je zatrjeval, da je bolezen mnogih občinskih svetovalcee vzrok, da občinsko gospodar-, stvo ni bilo tako, kot bi moralo biti. Za. gotovil pa je vse, ki so ostali zvesti »demokratski« stranki, da tega v bodočem zastopstvu ne bo, ker so topot na listi samo zdravi korenjaki. Kandidat Turk je bil ves razočaran, da je prišel na listo in je dejal, da ne more ničesar obljubiti že sedaj, da pa se volilci nanj lahko zanesejo, da jim bo vedno ustregel. — Bolj radodaren je bil kandidat Zupan, ki je z odločno ge. sto rešil agrarno reformo na enostaven način: Mastne gozdove bomo razdelili, ampak nc med kmete in revne sloje, temveč med meščane, da oedo imeli dovolj drv zal kurjavo. — Dr. Ravnikar je b'l kratek in odločen: Obljubljam, aa bom s svojo inici-jativno delavnostjo vedno stavil predloge. — V torek bodo volivci izrekli o tem svo-, je mnenje. mm. tptpra£lf#« HRVATSKA NE SPREJME NASILNE USTAVE. Zagreb, 24. aprila. (Izvirno.) Glasilo Narodnega kluba, »Hrvat«, prinaša pod naslovom »Prelom« uvodni članek, v katerem pravi, da ho danes ali jutri zaključena načelna razprava o vladnem ustav-nom načrtu in da sc bo za tem pričela spe-cielna debata. V tem članku piše »Hrvat«, da v času, ko se ho začela podrobna razprava, ne ho več Narodnega kluba v konstituanti, ker noče več delovati pri tem, da bi se preglasovali Hrvati in Slovenci pri sklepanju ustave. Njihova vloga je s tem dovršena. Na koncu pravi uvodnik, da pomenja sprejem vladnega ustavnega načrta pri glasovanju ob zaključku načelno debate prelom med Hrvati in Srhi. Po tem dogodku ni med njimi nobene zveze več. TEŽKI POROD. B Tgrad, 24. aprila. (Izv.) Dasi se / poli tičn h krogih z zanimanjem pričaku cjo jutrišnja izvajanja v nadaljnjem govoru dr, Trumbiča glede notranje ureditve države, v katerem bo zahteval bistveno revizijo vladne politike, se kaže v demokratskem in radikalnem klubu zelo slaba volja, da bi se izpremenlli niihovi nameni glede izvedbe ustave. Med vodilnimi vladnimi krogi vlada velika nezadovoljnost, ker bi dr. Trumbičeva kritika vladnega dela mogla imeti vpliv na vladne stranke. Odkrito nastopa S'obodan Jovanovič, ki velja kot prvi srbski strokovnjak in avtoriteta v ustavnem vprašanju in ki je dail vedeti, da taka ustava ne bi rodila ničesar dobrega. V vladnih strankah se širi sedaj čimdalje večja nesloga, vsled česar zavlačujejo debato o ustavi do polovice maja, TRGOVINA V BELGRADU. Belgrad, 24. aprila, (Izv.) Včeraj zve. čer so se pričela ponovna pogajanja med Pašičem in muslimani iz južne Srbije, Pogajanja je vodil Pašič sam, ki ie obetal, da bo izpolnil vse zahteve. Minister za agrarno reformo je v tem zmislu spremenil nekatere odstavke s čemer sc akceptira muslimansko stališče. Vlada pa je pripravljena iti še dalje. Poročila, ki so se o tem razširila, so sprejeli z velikim nezadovoljstvom na znanje zemljoradniški poslanci iz južne Srbije. Včeraj e bila o tem vprašanju burna razprava na seji demokratskega kluba. Verjetno je. da bo Pašič zahteval, predno bo popolnoma ugodil muslimanom iz južne Srbije, naj vstopijo nazaj v svoje projšn c klube. Izgleda pa, da bodo muslimani tudi nadalje ostali v svojih samostojnih klubih in da "bodo podpirali vlado. Strojna industrija v Po prevratu jc poleg domačega podjetja Ka-»telif & Zabkar za našo strojno industrijo prišlo * poštev še prejšnje nemško podjetje O. Tdnnies 'in nemško podjetje A. Samassa. Nacionalizacija teh dveh podjetij je bila hitro provedena in i>o združitvi vseh treh strojnih tovarn je nastala velika delniška družba ».Strojne tovarne in 1 i -varne d. d.«1. Da so »Strojne tovarne in livarne d. d.« prva strojna tovarna v Jugoslaviji, ni treba posebej omeniti. Strojna industrija pri nas na jugu ni bila nikdar razvita in v agrarni državi, kakor je Jugoslavija. je naravno, da se mora visoko stoječa indu-■rtrija kol je strojna, pokazati šele ko so razvite druge industrijske panoge. Vkljub temu, da je Jugoslavija poljedelska država, pa mora imeti svojo strojno industrijo, da ne kupuje po nepotrebnem v inozemstvu, kar si izdeluje lahko sama. Velikanski gozdovi Slovenije in Bosne nam garantirajo uspešen izvoz lesa in lesenih izdelkov, številne žage, katere že obstoje in katere še vedno . nastajajo, morajo imeli svoje stroje za obdelovanje | lesa. Tudi linejše lesne izdelke, predvsem pohištvo, mora tako bogata dežela lesa, kot je Jugoslavija, v velikih množinah izdelavati, ne samo za se, temveč tudi za inozemstvo. Vse te tvornieo potrebujejo posebne stroje in te stroje si mora Jugoslavija izdelovati sama. To prvo nalogo je prevzela takoj domača slovenska tvornica in postavilo izdelovanje strojev za obdelovanje lesa, torej žag, krožnih iu tračnih, polnojarmonikov, venecijank, akobclnikov, strojev za špičenje lesenih cvekov, cepilnih strojev, brusilnih strojev itd. na svoj program. Žage leže navadno ob vodah, katere jih ženejo s pomočjo vodnih koles in turbin. Tudi mlinska industrija, ki v poljedelski državi mora prevzeti važno nalogo, potrebuje vodna kolesa in turbine. Za to so si »Strojne tovarne in livarne« postavile kot drugo važno nalogo izvršitev vodnih koles in turbin, potem pa tudi celotnih mlinskih naprav. Lesna iu mlinsko industrija potrebujeta v svojih delavnicah povsod trausmisijske dele zu prenos gonilne sile od lokomobil, vodnih koles ali turbii rio onega stroja, ki dela, torej do žage ali mlina. Vse te mlinske dele, osi, tečaje, jermenice, sklopnice itd. izdelujejo »Strojne tovarne in livar- ne« v svoji posebni delavnici. Pri tem niso navezane nikakor na inozemstvo, ker vlivajo vse železne in kovinske dele v svojih lastnih železo-livar-nah in kovino-livarnah. Za vse te izdelke so se tovarne specializirale tako, da bolj in bolj izpopolnjujejo svoje delo, da jim je mogoče, da boli in bolj znižujejo cene strojev in transmisijskih delov. En važen del kovinske livarne je staroznnna zvonoavarna, ki je posebno v zadnjem času vsled svojih izbornih izdelkov zaslovela v celi Jugoslaviji. Med vojno je Avstrija oropala naše cerkve tako, da imajo zvoniki večinoma samo po en zvon. Dolgo let bo preteklo predno hode vsaka cerkev opremljena z vsemi potrebnimi zvonovi. Zvonovi, katere izdelujejo »Strojne tovarne in livarne« ir. najfinejšega brona, so se že v pivih dveh letih obstoja domačega podjetja razširili v celi Jugoslaviji. V Belgradu. v Uariatu, na Hrvatskem, pred vsem pa v Sloveniji so številne cerkve dobile nove zvonove. Vsi odjemalci so tako zadovoljni s temi domačimi prvovrstnimi izdelki, da povsod odklanjajo železne zvonove, ki so se tu in tam pojavili kot vojno nadomestilo. Velika diferenca v ceni med železnimi in bronastimi zvonovi nikakor ne oškoduje za velikanski razloček med zvonenjem bronastega in med zvonenjem železnega zvona. Vsled velike potrebe naših cerkva so »Strojne tovarna in livarne d. d.« pričele zidati veliko novo zvonolivarno, katera bo 3- do 4 krat večjo množine zvonov izvrševala, kot dosedanja zvono-livarna. Že vsled tega »e bo cena zvonov znižala, vrhutege pa je upati, da bodo kovine še nadalje padale v ceni tako, da bode v doglednem času mogoče vsaki cerkvi namestiti zgubo pri »Strojnih tovarnah in livarnah«. Država je pripoznala čez vee uspešno delo domače zvonolivarne s tem, da je nastavila veliko zaščitno carino za zvonove. »Strojne tovarne in livarne« stoje po vsem tem s celim svojim delavnim programom na stališču narodne potrebe in bodo brez dvoma v nekaj letih lahko zadostile vsem potrebam strojnih izdelkov Jugoslavije. Kovinska tovarna podjetja ima še eno važno nalogo, to je, da preskrbuje Jugoslavijo s potrebnimi armaturami, pred vsem naše železnice, ki imajo velikansko potrebščino. Da se mora pod takimi razmerami narodno podjetje v najkrajšem času razviti do velikega obrata, je naravno in pri tem ga bodo brez dvoma podpirali narodni kapital in narooni de'avei, bodisi oni, ki konstruirajo . stroje, bodisi oni. ki v delavnicah pri stružnicah služijo vsakdanji kruh. Za dvaiua-no oivaso v <.ednn se rainna H ......BARVNI iUAKOVL ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKJ ATEL1JE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubli. tavno skled, Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Koro T., Poljanska cesta 8. Remžgai & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Uugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. poročalo se sledeže domače tvrdke: MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 * RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel- 366.) Uber F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) (Za dvaiuatno oo avo v tednu se računa 8 kron.t IKGUV. Z DfcZN. IN SOLNCN. Mikaš U Mestni trg IS. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlat! lopati«, Valv^orjev trg št. 7. Sušnik Alojzif, Zaloška cesta ZALOGA POHIŠTVA. F. Fa?tlfi?a sin, Sv. Petra cesfa 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schoster Anton, Stritarjeva ul. 7. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Realj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. 2oran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lnd., Mfoliova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. Kuharico JMlinsko kolo lin