Posamezna številka 10 vinarjev.
Šiev. 14.	v umhl v soaoio, i«, mm no.
M XLl.
~ Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en ineaeo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno „ 1*70
š Sobotna izdaja: —
z* celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna peiitvrsta (7i min): za enkrat . . , . po 15 t za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat...... l'J „
za večkrat primeren popust.
Poroda ozaaiila, zevale, m m:
enos olpna rc it vrsta po 18 vin.
1 . Poslano:---
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, irvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Toni red.
ikar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je ▼ Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne branilnioe avstrijska št. 24.797, ogrske 26.511, bo. n.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it, 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
O luooslovanskem naših oospoUi

in
i poireM.
Govor dr. Kreka o »Jugoslovanih v sedanjosti in bodočnosti« dne 9. t. m. na političnem tečaju v Splitu je vzbudil toliko pozornost v javnosti, da ga prinašajo po »Riječkih Novinah« vsi jugoslovanski listi, celo »Pokret«. Drugi dan je dr. Krek govoril o zadružništvu.
Izvajanja dr. Krekova se v izvlečku glase:
So narodi, ki žive i 1000 let, ne da bi se način njihovega življenja bistveno izpremenil, so pa v življenju narodov tudi momenti, ko 1 mesec velja toliko kot preje 100, 200 in 300 let. Takšen je sedanji trenutek v zgodovini Jugoslovanov. Sami smo se dozdaj smatrali za majhne, za majhne nas je imel zunanji svet. Sedaj nenadoma čutimo mi, čuti ostali svet, da nismo majhni. V tem času smo stvorili nekaj, kar i pred zunanjim svetom dokazuje, da smo veliki; združili smo se in premagali kam-panilizem in separatizem.
Dokler so Mažari vodili svoje ustavne boje, je vsa velika Evropa njihov boj spremljala s simpatijami, a danes ni človeka, ki bi se upal zagovarjati Mažare razun onih mažarskih apologetov, ki hvalijo sami sebe v lastnem interesu. Fiasko, ki ga je doživel mla-doturški komite v Turčiji, čaka tudi mažarski imperializem.
Sedaj se je za zavest našega naroda več storilo nego sploh kedaj preje. Vsak od nas čuti, da so mu balkanski Slovani bratje. Idealizem, ki je umrl v zunanji politiki, dviga balkanskega kmeta in za ta idealizem rad umira. Velike sile dosegajo blamažo za bla-mažo, a majhni narodiči, za katere se je dozdaj komaj kaj vedelo, dosegajo zmago za zmago. Šele danes vidimo, kaj pomeni za nas Bosna in Hercegovina. Avstriji moramo zato zaklicati: »Pripoji nam te zemlje!« Prej smo mi zahtevali svobode naše domovine, sedaj zahteva, to eksistenca monarhije.
V Splitu, ki bi mogel postati velika trgovska luka, vlada še izplačevanje v naturalnih proizvodih, te pa pretvarjajo v denar tujci. To moremo edino z našim razumnim delom preprečiti. Mi moremo doseči, da to stanje izboljšamo, to pa bomo dosegli, če kmetu dajemo moč asociacije.
Ker smo se bavili z majhnimi in efemernimi stvarmi, smo ostali majhni v velikem času. Zato Evropa o Jugoslovanih ni ugodno sodila. Upajmo in glejmo, da se bo njena sodba temeljito izpremenila.
O zadružništvu je govornik sledečega dne izvajal:
Svrha zadrug je, da pomagajo kmetu, ki pomlaja vse ostale stanove. Kmet potrebuje financielnega in trgovskega znanja, za svojo gospodarsko povzdigo pa v prvi vrsti zadrug, osobito onih z neomejenim jamstvom. Vse naše gospodarstvo vodi denar, denarni promet pa zopet zavisi od trgovine in industrije. Kakor dobi trgovec posojilo proti poroštvu pri banki, ta zopet, od večjega zavoda in konečno od avstro-ogrske banke, tako bi moral tudi kmet dobiti denar pri kmetiški hranilnici, oziroma, če bi ga ta ne imela, pri Zvezi. Zadruge morajo dobiti posojilo samo na podlagi imetja svojih članov. Toda pri nas zadruga, četudi so njeni Člani imoviti, kljub temu ne more priti do denarja po tisti obrestni meri, ki vlada na svetovnem trgu, ker sama ne more na veliko tržišče. Čim daljše od svet v-nega denarnega centra, tem večje : o obresti, še slabše se pa godi zadrugam, ki nimajo imetja., kajti te morajo sprejemati oderuške pogoje.
Avstrijska vlada ni dosedaj prav nič poskrbela za zadružne organizacije in ne daje nobeni zvezi niti beliča, subvencije za producente, pač pa bogato podpira veliki kapital. Vse drugače pa je po drugih državah.
Na Pruskem so že leta 1894. osnovali »centralno blagajno«, ki izdaja tudi zadolžnice. Pričela je s pet milijoni, a dobiva danes že 75 mPijonov državne subvencije in izkazuje 16 mil-jard prometa. Tako skrbiio Prusi za svoj kmetiški stan. Francoski in pruski kmet že več kot deset let ne plačujeta za svoja posojila več kot. 4 odstot-
ke. Nemške zadruge dobe denarja, kolikor ga hočejo, ker so poštene.
Tudi na Italijanskem imajo posamezne zadružne zveze do 20 milijonov državnega denarja.
Poglejmo na Srbsko. Čeravno je država mala, ima 1102 zadrugi. Vsako leto da država za zadružništvo 50.000 frankov in poleg tega še četrtino dohodkov razredne loterije. Ves denar je osredotočen v centrali, ki krasno uspeva. Srbski zadružni zakon jc najboljši.
Na Bulgarskem se je zadružništvo šele predkratkem začelo. Njegov osno-vatelj je Midhat. - paša. Kot zadružna denarna centrala je najpoprej fungi-rala poljedelska banka, sedaj pa opravlja ta posel zadružna banka, v katero prispevata narodna in poljedelska banka vsaka po dva milijona levov in še po 1 milijon za garancijski fond. Bulgarija ima 800 zadrug. Kmetiški stan je bogat in inteligenten, trgovski duh izboren.
Vsi ti zgledi kažejo, da more zadružništvo napredovati, ako ga država podpira. Naša glavna naloga je, da dobimo tudi v Avstriji zadružno centralno blagajno, ki jo bomo predlagali v državnem zboru. Ali brez obstrukcije bi je ne mogli dobiti. Razložimo našemu kmetu to lepo idejo!
Dr. I. Žitnik.
IV.
Amicus Socrates magis amica veritas.
Njen postanek, b stvo in namen.
Dogodki na bojiščih so znani. Armade zveznih držav so porazile turške čete na veliko žalost vseh turkofilov. Črnogorci oblegajo še Skader, Grki Janino, bulgarsko-srbske divizije Odrin in pri Čataldži čakajo bulgarske in turške čete na povelje, cla končajo tretje dejanje balkanske drame. Kot kronist moram še dostaviti, da so 3. decembra zvečer ob 9. uri zastopniki balkanske zveze in Turčije podpisali premirje. Grški delegat Panas je izjavil, da podpiše premirje le s pogojem, ako Turki izroče Grkom Janino. Ker so turški dele-
gati odklonili ta pogoj, sta Panas in njegov vojaški svetovalec zapustila železnični voz, v katerem so se vršila pogajanja. Ko je bilo premirje podpisano, so si delegati segli v roke; turški zastopniki so po vrsti objeli Daneva, ki je vodil pogiajanja. Vsebina premirja je: Armade ostanejo v svojih' pozicijah, v oblegane trdnjave se ne dovoli dovoz živeža in orožja, bulgajska armada sme deset dni po sklepu premirja dobivati živež preko Črnega morja in Odrina, mirovna pogajanja se prično 1*3. decembra v Londonu in naj trajajo k večjemu 25 dni.
Iz podatkov je razvidno, da je le skrajna sila združila štiri balkanske države proti Turčiji. Ideja balkanske zveze je pač stara nad dvajset let. Politična, narodna, cerkvena in dinastična nasprotja med posameznimi državami pa so bila tolika, da je ta ideja do lanskega leta ostala le .»pobožna želja« posameznih politikov. Niti v trgovskih in gospodarskih vprašanjih se države dolgo časa niso mogle sporazumeti. Šele leta 1897 je Bulgarija s Srbijo sklenila prvo trgovinsko pogodbo in deset let pozneje carinsko zvezo, ki pa vsled odločnega ugovora znane velesile ni imela obstanka. Dalje je zgodovinsko dejstvo, da je bil prvoten namen te zveze defenziva, obramba balkanskih držav s Turčijo na čelu proti intrigam in spletkam raznih evropskih diplomatov v Carigradu. Sto in sto dokazov imamo za trditev, da so vse evropske velesile od početka 19. stoletja na. Balkanu iskale le svoje koristi. Zastonj iščemo v evropski politiki morale, nikjer nc najdemo etičnih načel o krščanski ljubezni do bližnjega, o usmiljenju do uboge raje niti ne govorimo. Tudi idealni Gladstone je v prvi vrsti na Balkanu zasledoval angleške interese. Vsi hvalospevi o ruski požrtvovalnosti za slovanske narode na Balkanu so humbug. Vem, da me bodo tisti, ki še žive v tej hipnozi, proglasili za slovanskega izdajalca. Pa to me ne moti. »Amicus Socrates, amicus Plato, sed praehonoranda veritas.« Res je sicer, da so ruski slovanofili in njihova glasila večkrat v zadnjem polstoletju pognali okorni ustroj ruske države v tok, toda pri vsaki večji akciji je odločeval ruski imperializem, ki se odeva s krinko slovanske vzajemnosti. To nam dokazuje zgodovina Srbije od 1. 1804 in tucli Bulgari dobro poznajo »nesebičnost« ruske diplomacije. Grof Ignatjev velja kot vzor panslavista in venclar je bil v srcu Rus
LISTEK.
KozašKn sirsža.
Strašen vihar brije ostri sneg po nepreglednih planjavah in tuli v mrzli, neskončno dolgi noči.
Pred dolgim nizkim preskrbovališčem koraka straža počasno gorindol. Z obraza moža se vidijo samo oči. Na njihovih vejicah izpreminja mraz vstajajoče solze v ledene kaplje. Straža pospeši tuintam svoj enakomerni korak, zavije tesneje od mraza tresoče se telo v kozaški plašč ter pritisne orožje, ki se blišči v luninem svitu, krčevito k telesu.
Kako težavna služba — v turobni samoti, skoro na robu pekla samega! Daleč leži kozaško mesto — in stražnica, iztesa-na iz surovih debel, je oddaljena najmanj tisoč korakov. Kruta dolžnost v taki noči! Ura je podobna morju — brez konca, brez usmiljenja.
In Nikolaj stoji v tej noči na straži prvikrat — in ravno danes! Iznova mu zalijejo solze oči. Danes — na božični večer! Velika sveta noč je tam v daljavi, v tihi hišici domače vasi. Stari oče in slabotna mamica klečita najbrž ob tej uri pred staro sveto podobo in klanjata svoji osiveli, z redkimi lasmi posejani glavi ponižno k tlom__Oj!
Nikolaju se zdi, kot bi slišal v ložnih glasovih razsajajočega piša potrto, iz srčnih globin kipečo molitev: Gospod, Vsemogočni, varuj tam v tuji deželi najinega
sinčka Nikolaja. — In tam pri mizi stoji Sonja, prižiga veliki, posvečeni trinožnik in moli, njena duša pa pohiteva semkaj k njemu---
Žalostno, jako žalostno je življenje tukaj, a lepo je tam doma . . .
Čemu je pravzaprav moral sem, zakaj so ga poklicali semkaj? Kaj pa imajo od njega, ko pa blodi njegova duša v daljavi, zakaj so ga s silo odtrgali od tal, na katera je prirastlo njegovo srce? Zakaj stoji tukaj z orožjem v roki, ko ni nobenega sovražnika? Očka car je zapovedal — in moral je ubogati. Zapustiti je moral oba starčka in svojo Sonjo, z vso silo se je moral odtrgati od zemlje, ki bo brez njegove delavne roke čez nekaj let polagoma umrla — in v tihi hišici bo zdaj na njegovem mestu pri mali mizi revščina iztegala svojo grabežljivo roko!
Počasneje in počasneje stopa Nikolaj, zatopljen v čudovite misli, gor in dol. Le včasih dvigne glavo in pogleduje tja k j stražnici otožno pričakujoč, če se bo kmalu menjala straža. Toda ur ni ne konca ne kraja, in usmiljenja nc poznajo nobenega. Tam gori so pozabili, da sloji v hudem mrazu, lačen, pred preskrbovališčem na straži! Na varnem sede pri »vodki«, igrajo karte, smejajo se, pojejo in se niti ne zmenijo za svojega tovariša Nikolaja.
Nikolajevo globoko razmišljanje preide v topo resignacijo in zopet vrejo težki vzdihi in kratki pretrgani glasovi divje bolesti iz njegovega grla ter kale njegove oči — vse faman! Nikdo ga ne sliši, nikdo sc ne meni za njegove tožbe. Zapuščen stoji tukaj, Osamljen je, izgubijen, žameten v
prostrani, nemi pustinji; le veter edini stoka in tuguje z njim.
Ura za uro mine, a nikogar še ni, pozabili so nanj; a on nc sme zapustiti mesta, magari če se ves izplaka, če zmrzne tukaj!
Naenkrat mu mrzlično zažare oči; pazljivo se ogleda okrog sebe — nič, kakor pusta, prostrana stepa, pričarana v zimski sen, mogoče brez konca. In daleč, daleč zadaj za njo — domovina!
S silo iztegne odrevenele ude, sc zavije tesneje v plašč — potem se skrbno ozre tja, odkoder prihaja medel svetloben svit iz oken stražnice, vrže karabin od sebe in gre. V začetku počasi, v enakomernem koraku straže, potem hitreje in vedno hitreje in končno se sputi v divji beg .... V glavi mu postaja jasno in njegove noge hite, kot bi imel sokolova krila — leti Nikolaj, leti po pustinji kakor začaran dalje, vedno dalje. Utrujenost ponehava, da, celo njegova duša se čuti oproščeno težkih spon. Pozabljene so muke obupa, straža, car — korobač. Ne vidi nič drugega kol svojo ljubko hišico, svoje stariše in svojo Sonjo, Sonjico! Pozabil ;e tudi na glad, ki kot divja zver godrnja v njem — ie naprej, naprej . . .!!
Šele ko se na vzhodu prikaže velika krvavo-rdeča obla, začne Nikolaj stopati počasneje; po njegovem poprej odrevene-lem telesu se preliva prijetna toplota — na lakoto je popolnoma pozabil. In glej tam! Na obzorju se že prikazujejo temni obrisi prostranih gozdov, in kjer so gozdovi — tam so tudi ljudje.
In zopet gre dalje; zopet hodi cel dan, kakor poprej celo noč, a gozdovi se zrcalijo samo na obnebju, Okoli njega naokrog
se razprostira bela ravan, tiha, brezkončna.
Proti noči se začne Nikolaja lotevati utrujenost, noge se mu zde obtežene s svinčenimi verigami, po žilah se mu ne pretaka več kri, ampak tekoče železo; tudi glad ga zopet muči.
Nikolaj zbere zaclnje moči; krčevito pritisne svoje pesti na zasople prsi, s silo dvigne utrujeni tilnik, odpira na široko oči, da premaga bližajočo se onemoglost, ki se plazi okoli trudnih vcjic. Ali noge se komaj šc gibljejo, občutke obkroža nekaka svetla megla, v glavi se mu vrti, čelo gori v mrzlični vročini in opotekaje se omahne.
Ha, kaj je bilo? Bogorodica, usmili se! Glej, v bližini, tako blizu že — njegova hišica! Natančno jo vidi, natančno, vso posejano z rdečkastimi žarki solnca in nasproti mu dirja njegova zvesta trojka! In slušaj, gla sovi! Gotovo, Sonjica ga kliče — slušaj — zopet: Nikolaj, Nikolaj Gorolen-ko. stoj, stoj!!
»Sonja, Sonjica!« — in Nikolaj se zvr« ne na tla.
Dva kosmata gruzinska konja se ustavita pri Nikolaju, dva kozaka skočita dal ter se sklonita k tlom.
■ Sonja, Sonjica--«
Surovo sc zasmejeta kozaka, vzdigne« ta telo, ga vržeta na sedlo in nazaj — po sledi ...
X X X
Dczerler Nikolaj ne bo nikdar več vi-del svoje hišicc, nikdar več svoje Sonjice; z železnimi okovi ga bodo pripeli v ru-dokopih mrzle Sibirije, da sc bo vsikdar spominjal pozabljenih dolniosti. Izgubljen, žameten jc — za vedno . . .t
starega kova od pet do temena. Kdor ne verjame, naj proučuje njegovo delovanje v Carigradu.
Na človeka največ vplivajo dnevni, neposredni dogodki, ki jih presoja s stališča starih, vkoreninjenih predsodkov. In tako izgubimo izpred oči logično, zgodovinsko zvezo posameznih dogodkov. Toliko ni .še nikclar grešilo nemško časopisje, tudi krščansko z redkimi izjemami, proti politični in krščanski morali, kakor ravno zadnje te^ne balkanske vojske. Proslavljali so turško »kulturo«, s cestnim blatom ome-tavali in proglašali za veleizdajalca vsakega, kš je z besedo ali peresom izrazil simpatije do uboge balkanske raje, ki se je na življenje in smrt borila za svoje ideale, za vero, ooni in svobodo. Ali je bilo izdajstvo, ko smo izražali simpatije Ircem in germanskim Burom? Le sovraštvo do Slovanov in podli egoizem mora zatajiti naj-blažja človeška čustva. Dunajska »Zeit«, glasilo židovskih industrijcev, je ves čas pisalo simpatično za balkansko zvezo. Na Balkanu more še cvesti pšenica za avstrijsko induslrijo in trgovino. Ko pa je balkanska zveza po slavnih zmagah in velikih žrtvah svoqo usodo izročila milosti evropskih velesil in je že danes gotovo, da bolnik ob Bosporu zapusti krevet zopet kot rekonvalescent, zatajil je žid ves svoj idealizem tn piše: »Ko so štiri balkanske države vrgle Turčijo ob tla, stopile so jim velesile z mogo na tilnik. To sicer ni lepo, tudi ne plemenito, toda estetika in morala v politiki nimata besede. V politiki odločuje le korist. Splošno velja načelo, da je koristnejše bratiti se z močnimi, nego s slabimi bataljoni.« In s tega stališča nastane novo vprašanje za balkanske države: Ali so močnejši bataljoni trozveze ali tri-pelentente? Vzhodno vprašanje je res podobno mitološkemu zmaju. Ako mu odbi-ješ eno glavo, vzraste mu jih novih devet!
V balkanski krizi pa straši še nevarnejši zmaj, in ta je panslavizem. Povsod ga vidijo in zasledujejo, kakor vojaki na straži pri vojaških skladiščih, katera ob-lezujejo tuji ogleduhi. V temni noči gre vojak na stražo s čustvom, da se vohuni vlačijo po grmadah in jarkih proti skladišču, da ga z dinamitom vržejo v zrak. Vojak napenja oči v meglo in muči vse svoje živce v zavesti svoje dolžnosti. Slučajno pade kepa snega z veje, da zašumi; vojak nameri z nabito puško in — bum — v zrak. To stori avtosugestija. Enako streljajo časnikarski in drugi strelci proti panslavizmu, ki je« prazen strah. Povod in namen balkanske zveze nam to dokažeta. Do aneksije Bosne in Hercegovine in še pozneje so balkanske države snovale zvezo s Turčijo proti ostali Evropi. Šele ko so se balkanski narodi prepričali, da bi bila eventualna zveza z Mladoturki »societas leonina«, in je tudi Hilmi paša odklonil defenzivni dogovor, so balkanske države zasukale svoja kopja proti Turčiji. Ker jih je pustila na cedilu tudi tripelententa v zmislu dogovora med Rusijo in Francijo za ohranitev »status quo« na Balkanu, so si podale roko balkanske države »čez hribe in doline« raznih pomislekov in nesoglasij. V tej zvezi je Grška, ki gotovo ni na sumu panslaviz-ma. V zvezo bi bili brez dvoma povabili tudi Albance, ko bi ta rod imel sploh kaj duha za avtonomno državo in mnogi njegovi voditelji več zmisla za peto in sedmo Dožjo zapoved, nego za turške pijastre.
Niti trohe panslavizma ne zasledimo v sedanji balkanski krizi, in naj ga išče tudi Makso Harden s svojo židovsko iznajdljivostjo. Ruska diplomacija je doživela moralen poraz, velesile pa sploh novo zastavico, s katero si glave ubijajo diplomatje v
>Tk tk-tk-lk-lk!«
<Herrrrrajn!«
»Mam čast. rnoj ime J. J., finančn svetnk!:
»Držaun praudnk J. J.«
Na zamerte, de vas motm. Pršou sm iz velika prošna du vas, gespud držaun praudnk. Če ja na ušlište, sma zgeblen. Cela naša bajta dol na Cesarja Jožefa trge u šla z Uma; ja usa država more pridet na kant. Že zdej je naša bajta, ke ji prauja finančna derekcija, taka, de se ja Buh us-mil, ke se ja finančn ministerstvu zavle premejhneh duhodku na more. Use je raz-tkatlan; miš in pudgane pučneja pu noč
Londonu. Balkanske narode so združili krščanski ideali, pod praporotn krščanske svobode so šli v boj proti poiumesecu, ki je bil nad 500 let znamenje sužlenjstva, barbarstva, strahovlade in trpljenja. Krščanski idealizem je skozi stoletja vzgajal junake, ki so se pod zastavo križa borili za najvišje interese človeštva in žrtvovali za te ideale tudi gospodarske in življenjske svoje koristi. Kdor s stališča verskega irtdiferentizma ali državnega egoizma presoja to krvavo borbo, vsega občudovanja vreidni heroizem bulgarskih, srbskih in črnogorskih čet, ta seveda vidi samo zločine hajdtikov in četa-šev in se zgraža v svoji osameli duši. Križ in polumesec sta simbola dveh svetov, ki se poldrugo tisočletje borita za nadvlado, za dve svetovni naziranji, zaj dve kulturi, ki se popolnoma izključujeta. .Politični razvoj v Evropi, zavist in škodoželjnost francoskih in drugih vladarjev je v srednjem veku in še več desetletij pozneje oviralo habsburško dinastijo, da ni izvršila svoje zgodovinske misije in zapodfla Turka na-zajv azijske pustinje. Tako sla križ in polumesec bila dva mogočna faktorja v življenju človeštva, v razvoju kulture. Pod zastavo križa so Angleži, Francozi in drugi kulturni narodi prodirali v raohamedanski svet. In če se danes ta ali oni sramuje križa in sedanje zmage krščanskih narodov na Balkanu pripisuje le golim in slepim slučajem, temu je zgodovina človeštva zapečatena knjiga in bližnji Balkan »terra in-cognita«. Verska ideja je biLa doslej najtesnejše zvezana s politično zigodovino Balkana. Ta ideja je bila najmočnejša vez in najboljše orožje balkanskih narodov v boju tudi za narodni obstanek proti turški sa-mopašnosti. Ko bodo balkanski narodi uredili vsak svoje meje in se za vedno oprostili turške more, bode tudi med Rusijo in balkanskimi narodi pretrgana nit, ki je vezala ruskega poglavarja pravoslavne cerkve z bulgarskim eksarhom in grškim pa-trijarhom v Carigradu. Krščanska ideja pa seveda ščiti svobodo narodov in pospešuje njihova duševna in gmotna dobra. Ako se morajo še mnogi narodi tudi v kulturni Evropi boriti za svoje najprimitivnejše pravice, ako divja boj med stanovi in se države oborožujejo do vratu, je to pač le dokaz žalostnega dejstva, da je politična nemoral-nost podrla vse meje, krščanska pravičnost izgubila v mednarodnem življenju svojo veljavo in da je politika le mehanična umetnost . . .
Odrina šola in slovenski obriijiki.
Ves svet se obrača sedaj dol na jug in nestrpno čaka konca in uspeha tega krvavega plesa. Prav posebno se pa zanima za nov razvoj kulturnega življenja na Balkanu tudi jugoslovanska mladina. V marsikateremu je dozorel sklep, da gre tje dol iskat svoje sreče in svojega kruha, ker postaja krušno vprašanje doma vsak dan bolj pereče. Prav imajo mladi ljudje, da ne zamude ugodne prilike in želimo jim na pot mlado srečo! Zal, da nimamo več srednjih slojev; teh namreč, ki bi na jugu silno prav prišli, še pri nas primanjkuje.
Na Slovenskem so postale razmere za absolvirane visokošolce skrajno žalostne in treba bo gledati, tla se nekaj mladine posveti kakemu bolj praktičnemu poklicu. Slovenci imamo precej štuiiranih ljudi, ki so izvršili gimnazijo ali realko, deloma tudi vseučilišče. Fantje z matuio čakajo po eno, dve, celo po tri leta, predno dobijo kako
soje urgije pu našeh pisarnah, ja še clu pu dneu, ke sma bli usi zbran u pisarn, je moj-ga tuvarša pudgana tku u pauc na nog ugriznla, de mu je čevel pregrizlna in de je zacvilu, kokr de b mu edn cela noga ud-žagu. Če zvečer nalijem u soj piskrček tinte, m ja čez nuč miš in pudgane izpijeja in peresnku, jest na vem kulk za m jh tc bešt-je že letaš zgrizle in pužrle tku, de sm zjutri najdu namest peresnka sam peru na miz. Ja, gespud, tu je žalastn in če nam vi na pumagate hitr, u usa ta reč še bi žalastna zanaprej.«
»Al, gespud finančn svetnk, ud mene mende vnder na pugervate, de b vam pršou dol na finančna derekcija miš in pudgane pregajnat in jh luvit. Jest mam že tle iz tem salamejnskem našm časnkarjem in časnkem več ket preveč uprauka in sit-nast.«
»Oh, tu m še u sajnah ni pršlu na misu, de b vas pršou prost, de nam pridte miš in pudgane luvit. Če b taka jaga kej zalegla, b ja naredi že mi sami finančn urad-nki na miš in pudgane, sej nas je zadost in časa mama tud, hvala Bugu, za ena pu-treba. De b se ta gulazen udpraula in naša bajta sčasam puštimala, za tu jc treba use druge akeje; za tu je treba gnarja.«
'Gnarja, praute gespud finančn svetnk?« prašu je začuden gespud držaun praudnk. »Gnarja praute, de je treba. Tud gnarja vam jest na morm dat, ke ga mam jest kumi za putreba. Sej sami veste kašna dragina je in kulk familja kušta!«
»Buh na orzaden, de b ud vas, &e-
službo, ki pa največkrat niti ne odgovarja njihovemu študiju. Precej vsakoletnih abiturientov gre na visoko šolo samo zato, ker nimajo upanja dobiti v dogleclneui času primerno službo.
In kaka perspektiva sc odpira mladim akademikom pri nas? Precej žalostna. Drugod so nemški »Volks-rati«, ki ima,; o ostro oko sa vsako najmanjše nastavljenje in pritisnejo z vso silo, da prerinejo nemške prosilce ua ta mesta. Pri nas se ta pritisk silno ču ti in mlad človek je često prepuščen socialni mizeriji. Faktum je, da zasedajo mesta, ki so bila prej v slovenskih rokah, Nemci, in da gremo v tem oziru nazaj. Če sc bo ta metoda šedalje časa prakticirala, nam skoro ne bo treba več slovevnskili srednjih šol in slovenskih študentov. Odločno se bo moralo pritisniti, da bodo na merodajnih mestih ta del naroda spoštovali. To pa kar mimogrede. Naš namen je nekaj drugega, opozoriti namreč slovensko javnost na naš obrtniški naraščaj in na pomanjkanje srednjih slojev.
Pri vseh večjih podjetjih, naj so ta v tujih ali domačih rokah, so nastavljeni kot strojniki, delovodje itd. večinoma tujci. Na slovenskem ozemlju je v uporabi lepo število avtomobilov, privatnih in eraričnih, š o -forji so pa z malimi izjemami samo Nemci. Na deželi je veliko pomanjkanje izobraženih in veščih stavbenih mojstrov, bodisi zidarjev, tesarjev ali mizarjev. Precej podjetij te vrste je v tujih rokah. Pri železnici, državni kakor tudi južni, so nastavljeni kot prožni — stavbeni — telegrafski — postajni mojstri večinoma Nemci. Deželne električ-n e naprave se bližajo svojemu uresničenju in treba bo nastaviti precejšnje število uslužbencev, ki imajo potrebno izobrazbo v elektrotehniki, dobili pa bodo ta mesta najbrž zopet tujci. Zakaj ? Kratek odgovor na vsa ta vprašanja: Zato ker ni domačinov, ki bi imeli potrebno strokovno izobrazbo.
Če izvzamemo tisto razmeroma malo število uradniških mest, ki jih zavzema naša inteligenca in če odštejemo one, ki so uslužbeni pri trgovini, absorbirajo vse naše delavne moči poljedelstvo, mala obrt in pa težaška opravila, vse drugo pa imajo v rokah tujci. A ravno ta mesta so taka, da zanje ni treba veliko študirati, vendar so pa razmeroma jako dobro plačana. Marsikdo, ki je dovršil srednjo šolo. bi z veseljem prevzel službo šoferja z mesečno plačo 200 kron, ko bi imel za to potrebno znanje; tako pa mora čakati par let, da sme potem vstopiti kje kot brezplačen praktikant. Marsikateri doktor prava, ki ne more dobiti službe, bi se ne branil biti vodja pri kakem večjem stavbenem podjetju, kjer bi imel upanje postati enkrat samostojen podjetnik. Pa tudi marsikateri kmečki fant, ki se sedaj izseli v Ameriko in zapravi tam svoje najboljše moči, hi si lahko zagotovil tu dobro eksistenco ko bi ga dali starši izučiti primerne ohrti in ga pozneje poslali v obrtno šolo. Dosedaj smo hodili v tem oziru shojena pota. Gimnazija, realka, kveč-jem trgovska šola, danes to več ne zadostuje. Mladine je čimdalje več in treba ji je preskrbeti eksistenco na domačih tleh. Zato ji jc pa treba dati primerno strokovno izobrazbo. In ravno v obrtnih obratih imamo širno polje,
spud držaun praudnk, pugerval gnar! Jest sm vas pršou sam prost, de b nam prpu-mogl iz vaša mucjo in velava du gnarja.«
»A mislte, de b finančn derekcij jest dobr stavu, de b dubila kašn pusujil, ke ne? Tud tega na morm strt, ke na vem, če b na moj pudpis sploh kdu kej dost pu-sodu.«
»Tud tega na pugervama, uziruma na prosmo vas. Prosmo vas le, de b umejil al pa čist udpravl tist abstinenčn gibajne; pre-puvedal in kumfesciral usak list, ker b age-tiru za protalkuholn gibajne in use tiste, ke sklicujeja tiste shode in guvareja na nh kratk in mal puzaprl al jh pa pusti ubest. Pumislte, gespud držaun praudnk; držaune kase sa prazne že zdej in veder kašne šume gnarja nam pride skp glih ud alkuhola; zdej nej pa predreja iz soja agitacija abstinenti! Zdej nej prprauja te agitatori tku deleč Idi, de uja res začel suvražet alkuhol, de na uja Ide več pil. Ki u pa pol država uzela gnar za soje putrebe? Pa ne sam država, tud dežel u začela trda prest, ke tud dežel nese alkuhol ene lepe gnarje, kar je pr-znou sam gespud dohtar Krek unkat na protalkuholnem shode tamla. u »Unione«. Tu vas prašam, kam uma pršli; kam uma prši iz držaunem kasarn, če u šlu tku na-ffrej. Že zdej nam je useli finančn minister-stu, kedr sma naredi prošna, de b nam pustu tista naša razškatlana škatla na Cesarja Jožefa trge mal puštimat in purihtat, kar na kratk udguvuru: ni gnarja! Tist protalkuholn shod u >Unione« pa jc tulk škodvu našem kasarn, de sc že zdej puzna,
kjer si lahko naš človek svoj kruh poišče.
V Ljubljani imamo novo državno obrtno šolo z oddelki, ki so nalašč namenjeni za one, ki bi se radi posvetili obrtnim poklicem. Dosedaj je imela ta šola osem oddelkov. Prihodnje leto do bi šc oddelek za elektrotehniko. Sploh je pa število oddelkov na tej šoli odvisno le od števila učencev posameznih strok. Ako je dovolj učencev, se otvori oddelek, ako ne, mora izostati. Dosedaj je bilo naše ljudstvo o ustroju te šole premalo poučeno, oziroma ljudje sploh niso vedeli, da imamo tako šolo v Ljubljani. Zato naj tu navedem najvažnejše oddelke:
1.	Delovodska šola za mehanično-tehnične (kovinske) obrti. (Dve leti.)
2.	Delovodska šola za elektrotehniko. (Dve leti.)
3.	Stavbena obrtna šola. (Dve leti.)
4.	Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. (Eno leto.)
5.	Strokovna šola za lesno in ka-meneno kiparstvo. (Tri leta.)
6.	Specialni (posebni tečaji) za obrtnike. (Tri do štiri mesece.)
7.	Javna risarska in modelirarska šola. (Vsako nedeljo.)
8.	Ženska obrtna šola. (Dve leti.)
Sprejemni pogoji so navadno učno
izpričevalo iz dotične obrti in za prvo tri oddelke dopolnjeno 17. leto. Natančnejši pogoji, katerih ne moremo tu navajati, so razvidni iz programa, ki ga ima šolsko ravnateljstvo na razpolago. Učna doba traja za prve tri točke po dve leti (s pripravljalnim tečajem tri leta), za ostale oddelke pa po eno do tri leta.
Ako pomislimo, da se fantje vseh navedenih strok, izvzemši elektrotehniko — doma izuče in da jim je treba iti potem le za par tečajev v Ljubljano v šolo, kar se jim pa celo všteje v ono dobo, ki bi jo morali odslužiti kot pomočniki, potem moramo priznati, da se naša javnost ni dovolj brigala za to šolo. Stroški, ki jih imajo starši na ta način s svojim otrokom, se ne dajo niti primerjati z onimi, če dajo otroka v srednjo Solo, poleg tega pa dobi fant po par letih lahko dobro službo. Onim n. pr., ki dovrše delovodsko šolo, so na razpolago poduradniške službe pri pošti in železnici. Sicer pa ni treba, da bi vsi mislili le na službo. Ravno oni, ki imajo res talent in veselje do kakega predmeta, se lahko postavijo tu na ovoje no£e. D c brili mojstrov nam na vseh poljih primanjkuje in z narodnega stališča bi bilo delati na to, da nam ne bo treba za vsako boljše delo iskati tujih podjetnikov. To bi bil velik korak k naši samosvojitvi na gospodarskem polju. Da se povrnem še enkrat k deželnim električnim napravam, naj omenim še to: Ko se uresničijo ti načrti, bomo imeli na razpolago jako priročno in ne predrago gonilno silo. Za našo industrijo se bo odprla nova pot, toda naši obrtniki bodo znali izrabiti ugodnost le, ako bodo strokovno dovolj izobraženi. S tega stališča so posebno važni »specialni (posebni tečaji za obrtnike« na obrtni šoli.
Navesti hi se dalo še marsikaj važnega, toda za enkrat naj zadostuje. Namen tega članka je opozoriti starše, kam naj dajo svoje fante, da jim bodo preskrbeli z razmeroma majhnimi stroški dober obstanek, največkrat boljši, kakor če jih pošljejo v srednjo šolo. Z narodno gospodarskega stališča je pa
Sevede, ud finance, kar nas je ud sinancc, ni šou nubedn zraven, ke tu b blu ravn tku, kokr de b šli u naša lastna skleda pluvat; al druge jaune korporacije sa tku kratkovidne, de sa se udeležle tega shoda in tku pumagale tem preklicanem protalkoholn-cem in abstinentem zabijal žeble u lastna mrtvaška truga. Sevede, kar se sudnije tiče, se lohka smejate^Vi mate taka palača, kat kašn firšt in pisarne take, de vam jh lohka še ta nar bi razvajen gizdalin zavida. Al mi, kar nas je pr financ, mi sma sru-maki; naše lukne puglejte! Še vaš arestanti b se spuntal, če b jh zaprl u take kurnke; mi, držaun uradnki, pa morma not čepet in delat ket črna žvina dan na dan. Al je tu pravica? Pučas u pa še tu razpadi, če sa alkuhol udprau iz tega sveta. Kua u pa pol? Kermu čma pa pol dauk nalužet, če nam alkuhol udpade. Naša daukarija s že zdej nuč in dan glava bel, na ker plat b se dal še kerga kej pršipnt. Pousod ma soje Idi, de gledaja in pazja kua in kulk kdu u usta nese, de ga pol pu tem ve prešacat, kulk več b še lohka dauka plaču, kokr ga že plačuje. Pa use tu nč na zaleže. Zatu nam pa zdej nč druzga čez na preustane, kokr de napuvema neizprosn boj prot prot-alkuholistein, neizprosn boj, gespud držaun praudnk. De u mou pa naš boj kej uspeha, treba je. de nam gre sudnijn na roka,«
»Kuku s pa mislte, gespud finančn svetnk, ta boj, in kuku ga mislte pelat, in kuku naj vam mi pumagama?«
»Jest mam tlela žc ceu načrt narjen. Asln pa blaguvulte pušlušat:
tudi nujna pogreba, da krenemo v tem oziru Čira prej s stare izhojene poti.
Razdelitev doholkov v Avstriji.
Finančno ministrstvo je objavilo uspehe priredbe osebne dohodarine v letu 1910, ki so jako zanimivi. Od 28 milijonov 321.088 prebivalcev, ki jih je štela tostranska državna polovica kon-• cem leta 1910. je bilo 1,304.755 podvrženih osebni dohodnini, to je 462%, torej jc toliko oseb imelo več nego 1200 K dohodkov. Od teh davkoplačevalcev je imelo dohodkov:
od	K
»	»
M	M
>J	»
M	»
»	»
»	»
v	»
>»	n
»	>»
5)	i>
v	i)
}y	»
V	H
1.200 2.000 4.000 6.000 10.000 15.000 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 900.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000 3,000.000 4,000.000 35,680.000
do K
2.000 1.000 6.000 10.000 15.000 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 8UO.OOO 900.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000 3,000.000 4,000.000 5,000.000
725.441	oseb 376.546 100.831
59.028	„
20.199	„
8.258	„
9.604	,.
2.539	„
1.099	„
591	„
985	„
226	„
98	„
57	„
24	„
19	„
13	„
12	„
12	„
38	„
'•»	„
3	„
3	„
3	„
1	..
Bilo je torej v celi Avstriji 37 oseb, ki so imele čez en milijon kron letnega dohodka, in 1483 oseb z letnimi dohodki čez 100.000 K.
Ce računamo po podatkih ljudskega štetja, da si četrtina avstrijskega prebivalstva, to je nad 7,300.000 ljudi služi kruha, so podatki gorajšnje tabele naravnost žalostni. Nič manj kot 6,000.000 ljudi, ali nad '/a oseb s 1 u -žujočih nima niti 1200 K letnih dohodkov, na drugi strani pa vtakne 49 oseb vsako leto 111 milijonov v svoje žepe. Tu se vidi, kje naj bi država nastavila davčni vijak, kar bi ji pri-neslo prav lepe vsote.
Položaj no Španskem.
Težavno in nevarno politično situacijo, t kateri se Španija danes nahaja, označuje najbolj nameravani beg bivšega ministra iMatu-a in tovarišev iz političnega življenja. Sicer je Maura to misel opustil, toda kljub temu je ta fakt simptomatičen za notranje razmere Španije, Znano ie, da je Maura vsled gonje, ki so jo po Ferrerjevi usmrtitvi začeli liberalno - svobodomiselni rovarji, podal demisijo, čeravno je v zbornici imel večino. Kral je Maura odpustil in poveril vlado liberalcu Moretu. Toda vedni notranji boji so liberalno stranko tako zelo oslabili, da se je že tedaj, ko je Moreta zamenjal Canalejas, očitno pokazalo, da ne obvladuje več političnega položaja v deželi. Spričo nezmožnosti liberalcev bi prišli zopet konservativci na površje, da se ni voditelju socialistov posrečilo z različnimi pretnjami Maura oplašiti. Tudi svobodomiselno časopisje je zapretilo z odločno revolucijo, ako bi Maura prevzel vlado. Tega so se odločilni krogi zhali in tako se je polastil krmila Canalejas. Toda tudi ta je bil prisiljen svoj kabinet vedno preobrazovali. Medtem je Maura mirno čakal, kaj prinest bodočnost, četudi je bil njegov položaj vsled vednih napadov Karlistov na eni in republikancev ter socialistov na drugi strani zelo kritičen. Kljub temu, da je bil Canalejas zavratno umorjen, se kralj ni odločil, izročiti vlade drugim ljudem. Novi ministrski predsednik grof Romanones je še
§ 1. Usaka polnoletna useba, nej se u moškega, ženskega al pa srednjega spola, če se ja dubi ub seboteh ud deseteh zvečer naprej du punuči na ule trezna in de se na zaletava, plača deset kron globe, v slučaje neizterlivast pa šterndvejst ur strogega zapora.
§ 2. Usaka u § 1- umenena useba, če se ja dubi ub sebotah ud punuči naprej du šesteh zjutri trezna, plača dvejset kron al pa osmšterdeset ur zapora,
§ 3. Ub nedelah in praznkeh se kazn pudvuji.
§ 4. Kdur se trika t zapureduma pregreši prot. te pustau, pride u pubulšvalnca za tulk časa, de se pubulša.
Tu je kratk načrt te pustave, ke b bla, Če se ja u strog spolnoval, tud v vašm lastnem interese, ker — pumislte, gespud dr-žaun praudnk — če se udprau alkuhol, se uja mogle udpraut tud sudnije in ječe; in če sudni na bo, tud sudniku na u treba in pol ste usi skp ub krh.«
^Usa čast vaš bitraumnast in prjaznast in hvala vara, de ste tud mene pravučasn upuzorl na navarnast, ke nam preti ud protalkuholnga gibajna. Tori, zdrau usta-nite---«
Glih kumi je še skoču ud urat, in de ga nisa zaloti, ke je pušlušu pred uratm ta pugovar
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
odločnejši zagovornik proticerkvenega mišljenja kot je bil Canalejas. Toda tudi grof Romanones ne more naprej in je že ostavil posle, ki mu jih je pa kralj znova poveril. Razumljivo je, da konservativci na to niso mogli molčati in so sklenili, da se v znak protesta proti takemu samoubojslvu krone umaknejo z javnega pozorišča. Merodajni faktorji morajo sedaj izprevideti, kam iih njihova sedanja politika vodi. Valovi revolucije so vedno silnejši. Ako se Španija hitro ne zave, je izgubljena.
Vse kaže, da konservativci arene ne bodo zapustili, kar je tudi edino pravilno, marveč da so trdno odločeni, kar najbolj sc pripraviti za boj. Sicer pa velikanska zadrega liberalne vlade že sama spričuje, da sodelovanja konservativne stranke ni mogoče pogrešiti, in to daje vsaj nekaj upanja.
poincare predsednik francoske z&ornice.
Versašlles, 17. januarja. Pri prvi volitvi je dobil Poincare 381, Pams pa 338 glasov. Potrebna je še druga volitev.
Versailles, 17. januarja. Pri drugi volitvi je bil Poincarč s 483 glasovi izvoljen za predsednika francoske republike. Minister Pams je dobil 286, Voullant pa 69 gla-
sov.
XXX
Novi predsednik francoske republike Poincare je bil rojen dne 20. avgusta 1850 v Barle Ducu, departement Meuse. V Parizu je študiral pravo in se je po dovršenih študijah posvetil odvetništvu. Leta 1886 je postal kabinetni načelnik poljedelskega ministrstva, leta 1889 je bil v departementu Maas izvoljen za poslanca. Prvotno ni pristopil nobeni stranki in se je pred vsem pečal s finančnimi zadevami. V kabinetu Du-puisovem je bil Poincarč naučni minister, a je že 25. novembra 1893 odstopil. Ko je prevzel 1894. leta Dupuis zopet vlado, je poveril Poincareju finančno ministrstvo. Ko je odstopil Dupuis, jc tudi Poincare odstopil, a od januarja do 25. oktobra 1895 je bil zopet naučni minister v Ribotovi vladi; ko je odstopil, so ga izvolili za zborničnega predsednika. Ko je 10 janua-rja 1912 odstopil Caillaux, so poverili sestavo vlade Poincareju. Zunanje zadeve je v sedanjih zgodovinsko važnih časih Poincare sam vodil, in sicer zelo spretno, kar priznavajo tudi najhujši sovražniki Francije in tripelenten-te. Poincarč je zelo nadarjen strokovnjak na pravnem in finančnem polju in govornik prve vrste. Kot politik je trezen, hladen in tako v notranji kakor v zunanji politiki zmeren.
Poincare je osmi predsednik tretje francoske republike. Prvi je bil maršal Mac Mahon, drugi Jules Grevy, tretji Sadi Car-nost, katerega jc 24. junija 1894 neki anarhist usmrtil, četrti Casimir Perier, peti Feliks Faure, šesti Emile Loubel in sedmi Ar-mand Fallieres.
Volilni boj je bil včeraj precej hud. Skrajni republikanci so še zadnji trenutek na Poincareja pritiskali, da naj svojo kandidaturo umakne, če«, da naj prihrani republikancem to sramoto, da dobi republika predsednika s pomočjo glasov rojalistov in nacionalistov. Svojim radikalnim prijateljem pa Poincare ni ustregel in je z drzno roko segel po lavorjevem vencu. Radikalni republikanci so Poincarejevi kandidaiuri zalo tako nasprotovali, ker sc bo;e močnega predsednika, kar bo Poincare. Proti Poincareju so kandidirali bogatega Pamsa zato, ker se da Pams rad voditi, a Poincare se ni hotel udati. V prvi volitvi Poincare še ni bil izvoljen, ker so socialisti glasovali za svojega kandidata Voullanta, a pri drugi volitvi je Poincarč zmagal, ker so zanj tudi socialisti glasovali.
Veselo znamenje je, da se krha moč najradikalnejšega svobodomiselnega krila, kakor to Poincarejeva izvolitev dokazuje. Combesovi in Clemenceauovi privržcnci, najhujši kuHurnobojevniki in zakleti so vragi pozitivnega krščanstva, so že zgubili predsedniško mesto v zbornici, izgubili so ministrsko predsedstvo, zdaj so tudi pri volitvi predsedstva bili poraženi.
Poincarčjeva volitev dokazuje, da je francosko ljudstvo sito kulturnih bojev in hoče, da se dela na socialnem polju.
X
X
Volitev sama jc bila jako živahna; radovednost velikanska. Pams je odstopil kot poljedelski minister, demisijo jc Fallieres sprejel in poveril trgovskemu ministru Davidu začasno tudi poljedelsko ministrstvo. Volitev je vodil Dubost. Marki de Dion je demonstrativno zaklical, da protestira proti volitvi kot monarhist. Na galeriji je nekdo zaklical: >Živio kraljic, ko jc volil Teille. Monarhista so takoj aretirali.
Zadnja siaiisiika Milanske mestne
Veličanstva 2, zaradi vohunstva 2, zaradi javnega nasilstva 34, zaradi motenja vere 1, zaradi nečistosti 11, zaradi ropa 3, zaradi težke telesne poškodbe 9, zaradi zažiga 1, zaradi vloma 5, zaradi hudodelstva tatvine 22, zaradi poneverbe 2, zaradi hudodelstva goljufije i in zaradi soudeležbe hudodelstva dve osebi. Zaradi prestopkov: zoper javne naredbe 39, zoper varnost imetja 205, zoper nravnost 2, zaradi izvablje-nja izseljencev 4, zaradi pregreška. po Š 66. vojaškega zakona 69, v policijskih listih preganjanih zaradi inkvizicij tujih oblasti in drugih ubeglih oseb 46, zaradi pijanosti in razgrajanja 355, zaradi sumljivega stikanja po hišah 6, zaradi pomanjkanja sredstev 304, zaradi beračenja in postopanja 264, zaradi prepovedanega povratka v mesto 102 in 39 zloglasnih žensk. Izmed teh se. je izročilo 177 deželnemu, 326 oseb pa okrajnemu sodišču; 264 oseb se je sodišču ovadilo, proti 809 osebam se je pa postopalo po policijskih zakonih. Nevštevši aretovancev je bilo sodišču podanih še 8587 ovadb, in sicer zaradi javnega nasilstva 24, zaradi uečistosti 1, zaradi tatvine 8, zaradi goljufije 3, zaradi soudeležbe hudodelstva 3, zaradi prestopka zoper javne naredbe 127, zoper zdravje 3, zoper telesno) varnost 458, zoper varnost imetja. 55, zoper nravnost 20, zaradi beračenja in vlačugar-stva 52, zaradi prestopka pasje kontu-macije 118, zaradi izvabljanja izseljencev 11, zaradi § 66. voj. z. 5, zaradi trpinčenja živali 47, zoper osebe izšli dene v pol. listih in dopisih 62, zaradi prestopkov cestnega policijskega reda 1623, zaradi prestopkov obrtnega reda 2228, zoper pijanost in razgrajanje 563, o najdbah 510, o izgubljenih rečeh 841, drugih raznovrstnih ovadb pa 1825 Samomorov je bilo 10, in sicer so se štiri osebe (vojaki) ustrelile, 2 osebi sta se obesili, tri so skočile v vodo, 1 oseba se je pa zastrupila. Poskušenih samomorov je bilo 12, med tremi 3 vojaki. Vsled lastne krivde, odnosno po naključju in po krivdi drugih je bilo usmrtenih 13 oseb, in sicer so 3 padle v vodo in se utopile, 1 oseba je padla s strehe, 1 skozi okno, 1 oseba je bila povožena od avtomobila, 4 od vlaka, 2 sta umrli vsled preobilo zaužitega, žganja, 1 se je pa. polila in ožgala. s petrolejem. Javnih nasilstev v zmislu §§ 81., 85. in 87. kaz. zak. je bilo 28 tež-kilj telesnih poškodb; v zmislu §§ 155e in 156. kaz. zak. pa 9. Po nesreči se je težko telesno poškodovalo 25, lahko pa 188 oseb. 13 oseb je bilo pa oddanih v blaznico. Vlomov je bilo 5. rop 1, velikih tatvin 25, manjših tatvin pa 528. Izmed teh je bil izsleden 1 rop, 5 vlomov, 22 hudodelstev in 384 prestopkov tatvin. Največ, tatvin, to je 53. se je izvršilo meseca aprila, najmanj pa, to je. 22, pa meseca junija; nesreč, vštevši s samomori, je bilo največ, to je 32, meseca aprila, najmanj pa, to jc 14, meseca maja.
Šftrske novice.
Mestna policija ljubljanska je_ v preteklem letu aretovala, skupaj 1512 oseb, in sicer: zaradi hudodelstva vele-izdajo 1, zaradi razžaljenja Njegovega
š Štajerski deželni zbor. Ali bo naš
deželni zbor razpuščen ali ne, to ni odvisno samo od obstrukcije, ampak tudi od tega, ali vlada v tej stvari ustre-že nemškim nacionalcem ali krščanskim socialnem. Vsled spora, v krščan-sko-socialni stranki je skoraj gotovo, da. krščansko-socialna stranka, ne pride tako močna nazaj kakor je bila doslej, ampak da bo morala, oddati pet do sedem mandatov na Pantzovo skupino. Nemški nacionalci tudi upajo kaj dobiti, zraven tega. čuti tudi mladonem-ška stranka notranjo potrebo, tla prvikrat nastopi pod lastno firmo v volilnem boju. Naravno je, da sj Slovenska kmečka zveza mora želeti prej ko slej razpusta, kajti ta. dogodek bo v celi javnosti okrepil zopet njeno pozicijo in bo pomenil korak naprej do končnih ciljev. Čim prej razpust, tem boljše za Kmečko zvezo, ki je kot obstrukcijska stranka seveda že od započet.ka obstrukcije do zadnjega, moža. pripravljena na, volitve. Zabavno je gledati pri vsem tem našo liberalno stranko. Dosedaj je cincala neprestano semintje. Zdaj pa naenkrat stiska roke za vojsko in se sili, da bi pogumno gledala v volilni boj. Tako dela človek, ki mora skočiti v prav mrzlo kopelj. Stiska roko in srčno gleda v vodo, tako kljub vsemu temu je v srcu strah pred mrzlo vodo. Prihodnje volitve pa istinito za, liberalno stranko niso nobena šala, ampak pomenijo zanjo une question de vie ou de mor t.
š štajerski deželni odbor. Gradec: Iz zanesljivega vira izvemo, da bo prihodnjega meseca zaradi bolezni odstopil deželni odbornik dr. Link. Njegov namestnik je dr. Kaan. Toda velepo-sestvo ne bi rado, da bi finančni referat vodil zastopnik graškega mesta in zato želi vsaj za par dni deželnega zbora, da se izvrši volitev novega de-
želnega odbornika. Glede vesti o usodi našega deželnega zbora v »Slov. Narodu« si dovoljujemo opozoriti slovensko javnost, da so večinoma izmišljotine celjskega mladeniča, ki nima z resnimi političnimi krogi prav nobene zveze.
š Nova slovenska dekliška šola v Celju. Stavba nove slovenske dekliško šolo se bo sedaj pričela. Zidali jo bodo na (rologrančevem prostoru v Gaber ju tik Celja. Zidalo se bo dvonadstropno poslopje s 13 šolskimi sobami. Deset jih bo za osemrazredno dekliško šolo, tri pa za paralelke za okoliško deško šolo. Stroški so proračunani na 150.000 kron. Gaberje bo s tem veliko pridobilo.
š Smrtna kosa, V Brežicah je umrl posestnik in lončar Josip Hafner. — V št. Štefanu pri Šmarju jc umrla učiteljska kandidatinja gdčna, Heclvika Podpečan. — V Forminu pri Moškanj-cih je umrl posestnik Franc Korpar.
š Častnim občanom jc bil izvoljen v Pamečah pri Slovcnjgradcu župan Luka, Pogač. Pogač je že 30 let občinski odbornik in 19. loto župan.
š Pri občinskih volitvah v Sedlar jevem pri Rajhenburgu so zmagali liberalci.
š Vinska le'.ina na Spodnjem Štajer* skem. V »Allgem. Weinzeitung« priobčuje dvorni svetnik Portele članek, v katerem se bavi z rezultati vinske letine leta 1912 na Avstrijskem. Na Štajerskem ceni pridelek leta 1912 na 398.000 hI, napram 402.706 hektolitrov leta 1911.
s Tečaj za obdelovanje lesa priredi štajerski obrtno-pospeševalni urad od 28. januarja do 8. februarja v Mariboru. Pouk se bo vršil vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Prijave je treba poslati na naslov mizarske zadruge v Mariboru.
š Obesil se je pri Sv. Lovrencu na Dr. polju kočar in železniški delavec Jožef Pre-dikaka. Bil je zelo vdan pijači, v slabih gmotnih razmerah in slednjič kot železniški delavec odpuščen. Vse to ga je gnalo v smrt. Zapušča ženo in šest malih otrok.
š Dva otroka zgorela. Te dni je izbruhnil v Kapeli pri Radgoni pri posestniku Fr. GroBmannu ogenj, pri katerem sta zgorela dva otroka, prvi v starosti dveh let in drugi v starosti štirih let.
š Osebne vesti. Za zdravnika okrajne bolniške blagajne v Mariboru je imenovan dr. Fridrich, dozdaj zdravnik na Zidanem mostu. — Za okrožnega zdravnika v Rogaški Slatini in okoliške občine je imenovan kopališki zdravnik dr. Treo. — Nevarno je obolel župan g. Cerjak v Rajhenburgu.
š Ponesrečeni slovenski časnikar in organizator. Ponesrečil je slovenski časnikar in odJičen organizaior gosp. F r a n j o Ž e b o t v Mariboru. V soboto, 11. t. mes., je padel tako nesrečno, da si je nalomil rebro na levi strani. Par dni ni bilo nič hudega, a v torek jc moral naenkrat v postelj, katero bo moral gotovo več časa čuvati, ker je poškodba precejšnja. Iskreno želimo, da marljivi naš somišljenik kmalu ozdravi!
š Morilec svoje žene aretiran. Dclavca Reiterja, ki je, kaJkor smo včeraj poročali, v Studencah svojo ženo usmrtil, so orožniki aretirali. Nesrečnež je zapustil svoje stanovanje 16. t. m. ob pol 6. uri zjutraj, nc da bi vedel, da je žena mrtva. Šel je v Maribor, kjer jc v neki žganjarni pripovedoval, ko je spil nekaj kozarčkov žgania, da je pretepel svojo ženo; potegnil je vrv izpod obleke in rekel, da mu ni več za živeti, ker jc žena taka pijanka, in da se hoče obesiti. Orožniki so v Studencih izvedeli, da stanuje Reiterjeva mati v Dagošah. Stražmojster Ehrlich se jc podal v Dagoše, kjer je pazil, če pride Reiter k svoji materi. Reiter je res 16. t. m. ob štirih popoldne prišel k svoji materi; morilec jc bil ves pobil in ie pričel plakati, ko je orožnika zagledal. Izgovarjal sc je, da je pretepal svojo pijano ženo začetkoma !c z jermenom, ko je pa zagnal* v njega skledo s koruzno moko, jo je vrgel na tla in jo obsuval z nogami, na katerih je imel težko škornje. Reiler-ja so izročili mariborskemu okrajnemu sodišču.
š Tečaji za gojitev zelenjave. Štajerska kmetijska družba in vrtnarska družba sta sklenili, prirejati tekom letošnje zime in spomladi tridnevne tečaje, na katerih bodo predavali strokovnjaki, pa tudi izvežbane ženske moči o pravilnem obdelovanju vrta. ženske moči o pravilnem obdelovanju vrta in o umnem in o umnem ravnanju z zelenjavo. Kraji, kjer se želijo laki tečaji, naj se oglasijo vsaj do 31. januarja. Pisma je nasloviti ra c. kr. kmetijsko družbo v Gradcu, ki daje vsa potrebna pojasnila. V krajih blizu mest in kopališč bi bilo zelo priporočljivo, da hi sc naši ljudje še bolj popri-jeli umne gojitve zelenjave, ki vrže v letnem času marsikateri gospodimi posebno blizu prometnih krajev precej dohodkov.
KNJIGOTRŽTVO.
Anton Medved, Poezije I. del 3 K 80 vin., vezano 5 K, Poezije II. del 4 K vez. 5 K 40 vin.
Katoliška Bukvama v Ljubliani.
š Iz lovskih krogov. Konjice: Občina Skomer na zelenem Pohorju je ena na j bogatejših na divjačini. Lansko leto je dobil gospod nadučitelj čez 130 srn. A kje so šc lisice zvitorepke, kje zajčki lahkonogi, kje kune morilke, kje košatorepasti divji petelini, kje tolsti jazbeci?
DRŽAVNI ZBOR.
Finančni odsek
Je v včerajšnji seji malone že dovršil podrobno razpravo. Odsekov načelnik dr. Urban sodi, da se že bodoči četrtek, ko rešijo vprašanje o davku na žganje, prično pečati z osebno dohodnino.
Socialni - politični odsek
je včeraj razpravljal o pogodbi s Cana-dian Pacific Reilwayom, ki uvede pa-roLrodno zvezo Trst — Kanado. Sekčni načelnik Riedl jc izjavil, da gre za to, da se dvigne Trst. Odsek je nato sklonil: Vlada se poziva: 1. da naj pospešuje kmečko blagostanje in ljubezen do domače grude, 2. tozadevne agende naj se izroče posebnemu oddelku poljedelskega ministrstva, 3. glede na izpeljavo naj se stopi v stik z avtonomnimi oblastmi in z organizacijami, ki delujejo na tem polju. Posredovalnice kmečkih delavcev naj se pospešujejo. Pospeši naj sc predloga o izseljevalni postavi.
Srbi in Mi.
»Reichspost« poroča od jako ugledne osebnosti v uvodnem članku o naravnost strahovitih grozodejstvih Srbov nasproti Albancem. Po teh podatkih je baje samo v kosovskem vilajetu bilo umorjenih do 25.000 ljudi, kaj pa še drugod. Informator »Reichsposte« pa sam priznava, da so ta grozodejstva po precejšnjem delu storili srbski če-taši, nadalje izrečno poroča, da je veliko Albancev padlo v boju in da so mnogi bili fizilirani. ker so z belo zastavo srbske oddelke varali in potem nanje streljali, drugi, ker so proti ukazu nosili orožje, kljub temu bi po tem poročilu bilo še jako veliko slučajev, ko so bili Albanci postreljeni po nedolžnem, zlasti pa ženske in otroci. Ce je to res, je treba to najodločneje obsojati. Vendar pa je treba visokega albanskega informatorja »Reichsposte« opozoriti, naj n. pr. odpre turkofilsko veliko zgodovino Turčije immunskega vseuč. profesorja Jorge in naj tam pogleda, koliko umorov, grozodejstev in ropov imajo na vesti Albanci nasproti Srbom. Ta grozodejstva se nanašajo na cela stoletja in pod njimi je trpelo milijone jugoslovanskih kmetov. Ali »Reichspost« ve, koliko srbskih kmetov se je zavoljo teh nevzdržnih razmer izselilo iz Stare Srbije, ali ve, koliko žen so Albanci ugrabili, koliko rodbin razdrli, koliko hiš požgali, koliko imovine pokradli? Človeške žrtve Jugoslovanov na Balkanu so pa neštete in Albanci so se v tem oziru žalostno odlikovali. Trpeli so pa pod njimi tudi Grki. Okoli leta 1770. so Albanci med turškorusko vojsko zasedli celo Grčijo in ljudi tako klali, mučili in jih oropali, da so se Grki in Vlahi trumoma izselili; samo v Istro je takrat slednjih prišlo 12.000. Še Turkom se je zdelo to odveč in so leta 1774. na Albance poslali Džessaerli Hassana, ki jih je iz Grčije zapodil in jih pri tem toliko posekal, da je dal napraviti po celi poti piramide albanskih glav! Zdaj se krivice nad Albanci maščujejo, seveda tudi nad nedolžnimi po znanem svetopisemskem reku. Če pa informator »Reichposte« iz tega sklepa, da Kosovo ne bi smelo pripasti Srbiji, ne bo ta teorija v Evropi našla mnogo pristašev. Kajti potem bi se tudi Bulgari in Grki morali odpovedati svojih pridobitev, ker tudi pri teh niso menda četaši nič manj grdo divjali. Seveda, če bi na svetu šlo vse po pravici; pa ne gre. Zakaj pa nekateri tako branijo obstoj Turčije, ki je zakrivila v zgodovini samo gorje in na milijone in milijone ljudi pomorila? Evropa, ta Evropa brez morale, nima pravice igrati maščevalca krivic na Balkanu! Sicer pa vprašamo »Reichsposto«: Koliko Slovencev so Nemci v zgodovini že pobili ali drugače uničili? V Ptuju jih se danes — s šnopsom in ta način ubijanja je še usodnejši in grši nego oni, ki si ga je baje izbral general Jankovič v Albaniji — če je namreč res. Če je res, naša odločna obsodba, samo da mora biti človek pri tem na vse strani pravičen in ne sme mešati etične obsodbe s kakimi političnimi nameni, ki so morebiti ravno tako neopravičeni kakor obsojana grozodejstva. Če računa informator »Reichsposte« med žrtve, očividno tudi one mnogoštevilne Albance, ki so se v turških vrstah proti Srbom bojevali in one, ki so padli pri zavzemanju posameznik krajev, potem je seveda lahko našteli kar 25 000! Kar se srbskih oblasti tiče, pa se splošno priznava, da so uvedle novsod krasen
red, Albanci pa tega seveda niso vajeni in zato se pritožujejo in apelujejo na humaniteto Evrope. Albanci In hu-manitota! Pri tej priliki še nekaj: Ob zadnjem uporu Albancev zoper Turčijo jih je Džavid paša poklal na tisoče. Gnal jih je v močvirje, jih potem obkrožil in postrclil. Albanci so milo prosili grofa Berchtolda za pomoč. Ali je Berchtold kaj storil? Razun nekaj papirnatih not — nič. Na Srbijo naj se pa zdaj zaradi Albancev spravi cela Evropa. Ali ni to dvojna mera?
Dnevne novice.
Zatirani Nemci« na Kranjskem!
Zadnji čas so začeli Nemci zopet glasneje peti pesem o »zatiranem« nemštvu na Kranjskem. Z začudenjem vprašamo, kdo neki Nemce na Kranjskem zatira? Nato odgovarja »Neue Freie Presse« (glasilo svobodomiselnih judov!), da zatira nemštvo v kranjskem »vilajetu« deželni odbor. Sklicuje se na neki govor dr. Lampcta, ki je leta 1909 na nekem shodu dejal, da je Slovenska Ljudska Stranka za napredek naše narodnosti v enem letu več storila, nego sc je prej zgodilo v desetih letih, in nato našteva, kako »zatirani« so Nemci na Kranjskem. Pa vse, kar more »N. Fr. Presse« povedati, je le v čast S. L. S. Posebno zamerijo Nemci S. L. S., da je izvojevala reformo šolskonadzorstvenega in občinskega zakona. A vsakdo mora priznati, da so te reforme napredne in demokratične ter vseskozi moderne. Ali niso Nemci napredni, svobodomiselni in moderni? Posebno »N. Fr. Pr.« vedno kriči, da je napredna. Zdaj pa toči solze za plesnjivimi starinami nazadnjaških dob! Dalje se pritožuje, da deželni odbor ne nastavlja skoro nič nemških uradnikov. Deželni odbor se pač ozira na kvalifikacijo prosilcev! Le poglejte, koliko nemškega uradništva je na Kranjskem! In zdaj bi Nemci radi, da bi še avtonomna uprava na tak način proteži-rala nemštvo, kakor to dela državna uprava. Bolje za Nemce, če se na to polje ne podajo, kajti če bi se izvedlo načelo, da bodi uradništvo v deželi narodnostno v istem razmerju, kakor prebivalstvo, potem bi se na prstih šteli nemški uradniki. Mi hočemo, da bi na Koroškem in Štajerskem bili Slovenci tako »zatirani«, kakor so Nemci na Kranjskem, pa bi bilo vse dobro. O tem naj razmišljajo vročekrvni kranjski Tevtoni, ki bi menda zopet radi vneli strastne narodne borbe.
+ Bajka o zatiranih. Med premišljevanji nemških listov skoro vsak dan zapazimo dvoje misli. Ena je spoznanje, kako važno je za Avstrijo jugoslovansko vprašanje in koliko je država zamudila na svojo škodo, da ga ni rešila, druga je pa tožba zlasti naših alpskih šovinistov, češ, da se je to vprašanje razrastlo samo radi tega, ker država preveč pospešuje Jugoslovane, med njimi najbolj razvajene Slovence in kako nasprotno zatira v južnih deželah, zlasti ob Adriji in na Kranjskem — Nemštvo, ki je edino poklicano, da varuje državne interese na jugu. Na to struno jc zabrenkala te dni tudi »Neue Freie Presse«. Ne izplačalo bi se, pečati se z bajko o zatiranem Nemštvu, ko bi ne bila že stalno na dnevnem redu tudi nemških političnih zborovanj. Treba jo je zato tembolj brezobzirno raztrgati z orožjem, ki mora zmagati, s statistiko. Ko posvetiš z lučjo številk med birokracijo na jugu — in za kruh gre Vnenemštvu pred vsem drugim — se zdrzneš, ker gotovo nisi pričakoval takih zaključkov. Za danes samo nekaj številk iz naše uprave. V politični službi na Kranjskem je n. pr. med konccptnim osobjem 29 Slovencev in 31 Nemcev, med računskimi uradniki je razmerje 7 : 7, med stavbenimi 10 : 7, med zdravniki 7 :6, med živino-zdravniki 13 : 2, med pisarniškimi uradniki 16:11, med policijskimi 3:1 in med gozdarskimi 4 : 3, skupaj je pri deželni vladi Slovencev 95 proti 68 Nemcem, in to v deželi, kjer se je naštelo ob zadnjem štetju 5365'% Nemcev in 94 36% Slovencev. V finančni službi je med konceptnim osobjem 11 Nemcev, 29 Slovencev in 1 Čeh, pri računskem osobju znaša razmerje 5 :20, med geometri 5 : 17, pri blagajni 0 :8, pri carinskem osobju 3 :4, pri davčnem osobju 31 : 147, sploh je. v finančni službi 56 Nemcev proti 237 Slovencem. Mnogo žalostnejše je pa to razmerje pri finančni prokuraturi, kjer je med konceptnim osobjem 6 Nemcev in 1 cel Slovenec! Domena Nemštva so pa naše državne železnice. Med višjimi uradniki je 27 Nemcev, 1 Italijan, 3 Slovenci, 1 Hrvat in 2 Čeha in med osobjem železniške direkcije sploh je 178 Nemcev, 37 Italijanov, 77 Slovencev, 10 Hrvatov, 5 Čelov in 2 Poljaka. V okrožju tržaške direkcije pa prebiva 60.073 Nemcev, 758.134 Slovcncev, 781 tisoč 647 Hrvatov in 374 892 Italijanov. Te številke pričajo brezobzirno, kako lažnjiva je bajka o zatiranem Nemštvu in razvuiemh Slovencih na iujju.
O vzrokih in posledicah teh razmer iz-pregovorimo drugič. Za danes povemo le še to, da je »Slovenski Narod« zabeležil napad »Neue Freie Presse« in ga kritiziral s — psovkami na našo stranko. »Slovenski Narod« je pogrel svoje stare laži in lako je opravil svoje narodno delo. Nam se pa, zdi, da bo treba proti nemški prepotentnosti nekaj drugega, kakor pa ničeva podtikanja »Si. Naroda«, ki nimajo nikdar nobenih rezultatov in imajo samo namen prikrivati — grehe, ki jih jo naredila nerodna liberalna politika.
-f Zanimiv glas iz liberalnega tabora. V današnjem »Danu« se je uvodni člankar skopal na politiko uboge liberalne stranke in jo zdeluje,' da jc veselje. Pravi doslovno: »Slovenska napredna politika je bila closedaj dosledna pač le v — nedoslednosti. Mi sami ne vemo, kaj hočemo; vemo le to, da hočemo nasprotno kakor S. L. S., nc da bi sami presodili, je li to dobro in slabo!« Imenitno! Liberalne politične kolobocije ni še nikdo tako očitno postavil na sramotni oder, kot ta le liberalec, ki mora biti precej pameten, pa tudi korajžen, da si upa na vsa usta povedati svojo sodbo o politični mizeriji naših naprednjakov. Po mnenju tega. moža je liberalna politična pamet tako pasivna in zmedena, da niti za edinega svojega poslanca — dr. R a v n i h a r j a n e more najti političnega načela, ki je zato prisiljen ne samo glede taktike, marveč celo glede političnih principov capljati za mladočehi. Gratuliramo »Slovenskemu Narodu« na tem laskavem priznanju od strani lastnih somišljenikov in ga prosimo, da » v teh za Jugoslovane tako resnih časih« svojemu edincu »konkretno in reelno, brez splošnih fraz razodene cilj bodoče, jugoslovanske politike v Avstriji in ga tako reši iz totalne zmedenosti, pasivnosti, nedoslednosti in brez-načelnosti dosedanje liberalne politike«. Da »Narodu« ne primanjkuje dobre volje, razglabljati o ciljih jugoslovanske politike, dokazuje cela vrsta razprav, ki jih je spisal v zadnjem času za — našo stranko. Ali pa morda za praznim besedičenjem in javkanjem »Slovenskega Naroda« tiči le duševna zmešnjava nad zmešnjavo?
-f- Pametne besede »General« Ricciotti Garibaldi je nekaka smešna podoba v laški javnosti. Živi od slave starega Gari-baldija in kadar v Evropi ali Ameriki kje kaj zavre, pošilja po listih izjave, da se bo s svojimi garibaldinci podal na bojišče pomagat onim, ki se borijo za svobodo. Navadno pa se mu to ne posreči. Tako je tudi to pot odšel s par svojimi junaki na Grško, kjer pa se je tako slabo obnesel, da mu je grška vlada hitro svetovala, naj se zgubi nazaj, odkoder je prišel. Vendar pa ima časih mož vsaj pametne politične misli, kakor poroča »Venkov«, ki objavlja nek interviev z »generalom«. Ricciotti je dejal: »Italijanska diplomacija v balkanski krizi podpira najhujšega sovražnika Evrope, pangermanizem. Samo zaradi svojih zaveznikov hoče Italija, da bi Egejski otoki ostali Turčiji. In samo zaraditega tudi ni podpirala Srbije, čeprav je bila njena dolžnost. Italijanska politika pomaga k ustvaritvi ravnotežja, od katerega bodo imeli dobiček Nemci. Če bi se Italija zvezala z Rusijo in Jugoslovani, mogla bi izsiliti razoroženje. Kar se tiče vprašanja, ali so balkanski narodi zmožni ustvariti živelj napredka, odgovarjam, da so zmožni kakršnegakoli napredka, samo če jim da Evropa mir.« To je Ricciotti izborno povedal!
-f- Kako se dela v gotovih krogih jugoslovanska politika? Neslavni gospod Leopold M a n d 1 , ki je trobilo izvestnih krogov, je izdal na Dunaju brošuro »Oester-reich-Ungarn und Serbien« nach dem Balkankriege«, za katero je časopisje, ki je vneto za vojsko, dvignilo reklamo. Mandl dokazuje, da se Srbija nc drži pogodb z Avstrijo, da postopa zahrbtno, da ščuva avstrijske Jugoslovane proti monarhiji in ima namen Avstro-Ogrsko meni nič tebi nič razbiti. Avstrijska diplomacija pa je Srbijo vedno le podpirala na političnem in trgovinskem polju, rasič je baje izjavil, da se danih obljub ni treba držati in je bojda sam izzval carinsko vojsko z Avstrijo! Za Avstrijo ne ostane spričo tega nič drugega, kakor da napravi v tem oziru energičen red. — Mi se ne čutimo poklicane braniti srbsko politiko napram Avstriji in priznavamo, da je Srbija šla v svoji temperament-nosti časih veliko predaleč. Pravičen človek pa tudi ne sme prezreti dejstva, da jc bila politika naših diplomatov napram Srbiji temeljito zgrešena. Trditev, da Srbija našo monarl>jo ogrožuje, je hudo pretirana, ker tako mala država kaj takega sploh ne more, nasprotno pa stoji dejstvo, da bi sc bila dala Srbija že velikokrat za Avstrijo popolnoma pridobiti, kakor govori jasno zgodovina. Abotna pa je zlasti trditev, da je Srbija izzvala z Avstrijo carinski boj. Izzvali so ga Mažari, kar je celemu svetu znano. Ne verujemo, da bi vodilni avstrijski krogi stali za tem Mandlovim pamfle-tom in upamo, da se je grof Berchtold res
s Srbijo kolikor toliko sporazumel, kakor so poročali te dni »Nar. Listi«. Zato Mand-lovi brošuri ne pripisujemo nobenega pomena.
-f O Slomškovi zvezi poroča »Slovenski Učitelj«: Sprejetih je bilo 30 novih učiteljskih moči v Slomškovo zvezo; nekaj prosilcev je bilo odklonjenih, nekaj pa sprejetih pogojno, odnosno provizorično. Pripominja se ponovno, da so odbor ni in se nc bo oziral na posredne priglase; kdor hoče biti sprejet, naj se zglasi sam osebno, ali pa Pismeno pri kateremkoli odborniku centrale.
-j- Ali smemo — kar smejo Nema?
Po Nemčiji je predaval poslanec Perko o pomenu nemštva v Avstriji za Nemčijo. Ta predavanja so zbrala 170.000 mark za nemške šole na Češkem. Kak vihar o »ve-Ieizdaji« bi nastal, ako bi kak naš poslanec šel v Rusijo ali Srbijo nabirat rublje ali dinarje za slovensko rajo na Koroškem. In vendar — ]iar smejo Nemci, bi smeli tudi mi.
—	Zanimiv preklic. V »Amerikanskem Slovencu« čitamo: Dne 28. decembra je prejel naš urednik Rev. John Kranjec iz La Crosse od prevzvišenega Škofa James Schvvebacha pismo, kateremu je bila priložena izjava g. Jak. Kalana, ki se tako-le glasi: »Priznam in izjavim, da sem jako krivo postopal. Obžalujem in se kesam, da sem dajal pohujšanje v Waukeganu, 111., s svojo nepokorščino nasproti cerkveni oblasti, nasproti Bogu in cerkvi s tem, da sem brez jurisdikcije (dovoljenja) bral sv. mašo in delil sv. zakramente in sem tako
f>rovzročil nekak začasen razkol v kato-iški slovenski župniji. Srčno obžalujem ta napačni korak in prosim vse odpuščanja zaradi pohujšanja, ki sem ga provzročil. Molite za me, da bom v prihodnjosti trajno živel tako, kakor se za katoliškega duhovnika spodobi. Prosim tudi svojega prevzvišenega škofa v Ljubljani za odpuščanje zaradi moje nepokorščine. Onega izreka: »Die schlechten Friichte sind es nicht, woran die Wespen nagen« (ni slabo tisto sadje, katerega grizejo ose) ni rabil prevzvišeni škof v La Crosse, ampak je prišel od nekod drugod. — Willard, dne 24. decembra 1912. — Jakob Kalan m. p., župnik.« — »Amer. Slovenec« tej izjavi pristavlja: Silijo nam v pero ostre besede, pa imejmo s skesanim grešnikom usmiljenje. Gosp. Kalan prizna svoje zmote, jih obžaluje in prekliče; želimo le, da ostane na potu poboljšanja stanoviten. Konstati-ramo, da je bil naš časnikarski boj proti grozečemu verskemu razkolu v Wauke-ganu popolnoma opravičen in potreben, kar sedaj g. Kalan pravzaprav sam priznava. Nam se je šlo za to, da obvarujemo dobro slovensko ljudstvo v Waukeganu duševne in gmotne škode. Vodil nas je v tem boju pošten namen, ni se nam šlo za osebo, ampak za stvar — za resnico, m resnica je zmagala. Radovedni smo le, kaj bodo sedaj rekli tisti listi, ki so se zavzemali za Kalana in obsojali pisavo »Ameri-kanskega Slovenca«? — Kaj pravita »Na-rod« in g. Berce?
—	V hranilnici denar nc zgori. Pred kratkim je zgorelo v velikovški okolici nekemu posestniku poslopje. Pod streho jc imel dotični shranjeno večjo vsoto denarja, in ta je tudi zgorel. Če pa bi bil ta mož svoj denar naložil v hranilnici, bi mu ga tam ne bil uničil ogenj, imel bi ga še danes in zraven še obresti. Ta slučaj kaže, kako nespametni so vendar nekateri ljudje in kako si po nepotrebnem sami škodujejo. V hranilnici jc denar varen pred požarom, pred tatovi in tudi pred vlomom, da še celo pred vojsko; vse hranilnice so za take slučaje zavarovane, česar pri posameznikih ni. Kdor torej hoče imeti denar na varnem in zraven še dobiček, naj ga naloži v hranilnicah! Kdor pa noče pametnih nasvetov, naj škodo pripiše samemu sebi!
—	Sijajne razmere za vse vrste zimskega športa. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani namerava za prihodnjo nedeljo otvoriti s m u š k i tečaj (Skikurs) v Bohinju ter se vrše že tozadevna pogajanja z vojaško oblastjo, ki bode za ta tečaj odpaslala izbornega strokovnjaka. Natančnejša poročila so nam obljubljena.
—	Strašna »nevarnost«. Kaj tacega še ni videl debeloglavi Mangart, odkar brani Primorce pred mrzlo burjo. Pod njegovim okriljem v lepi loški dolini se nahaja »vele-izdajnik«. Že nekaj dni so šepetali in postrani kazali na domačega učitelja. Jj)obili so nalog tudi orožniki, da stvar preiščejo. In takrat je šele učitelj zvedel, kaj se mu podtika. Kot zavednemu Slovanu so se smilili ranjeni balkanski bratje ter je pri dobrih ljudeh nabiral prispevke za balkanski Rdeči križ in poslal denar v Gorico g. Ko-ritniku; govoriti se je pa začelo, da je učitelj ta denar poslal srbski vojski. Okrajno glavarstvo v Tolminu je seveda začelo preiskavo, pri kateri se jc dognala resnica, ali je vendar obsodilo usmiljenega učitelja na globo 20 K dne 11. t. m.
—	Umrla je v Kranju ga Olga Savni k, roj. Mally, soproga dr. Edvarda Š a v n i k i. Zapušča 7 otrok. R. I. P.
-f- Iz dunajskega vseučilišča. Poroča se, da bo na stolico rajnega prof. Miillner-ja, ki je predaval modroslovje, poklican znani dr. F o r s t e r iz Curiha. To bi bilo zelo pozdraviti.
—	Vodni kataster, ki ga je izdelala hidrografična centralna pisarna ministrstva za javna dela, ima na vpogled, v kolikor pridejo vpoštev kranjske vode, to jc sedaj Podkorenska in Bohinjska Sava, Mojstran-ska Bistrica, Radovljna, Lipnica, Ribnica, Mostnica, Bohinjska Bistrica, Tržiška Bistrica, Mošenik, Završnica, Kokra in Sava do izliva Ljubljanice, tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, kjer dobe obrtniki tudi dfruga pojasnila glede izrabljenja vodnih sil v obrtne namene brezplačno, ustmeno ali pismeno.
Društvo za otroško varstvo v okraju Krškem ima svoj občni zbor v četrtek, dne 6. svečana 1913, ob pol 11. uri dopoldne v razpravni dvorani c. kr. okrajnega sodišča v Krškem.
—	V vodnjak je padla in utonila včeraj v Stražišču pri Kranju 67 let stara po-sestnica Marija Volčič.
—	Napaden in težko poškodovan jc bil v neki gostilni v Kotrcdcžu 19letni rudar Albin Dernovšek iz Terbovelj
—	Strelne vaje topničarjev se bodo vršile ood 22. do 31. januarja pri Krškem.
—	Lovska sreča. — Proti strupen m kačam. Kakor znano jc letos deželni odbor Kranjski razpisal nagrade za pokončavanje modrasov.Uspeh je izreden. Na tisoče in tisoče se je pokončalo strupenih kač. Samo v občini Radovica v Beli krajini se je pokončalo 695 modrasov! Jernej Jurjevič sam je prinesel 168 pristnih gadovih glav.
—	Šmartno pri Litiji, 17. januarja 1913. V zadnjem sobotnem »Slovencu« smo poročali o vlomu v Razborškovi trgovini in navedli nekatera dejstva, ki govore za to, da so vlomilci domačini. Ta notica je pa nekatere v Šmartnem silno razburila! Nekateri, ki so slučajno iste dni k znani go-stilničarki na Ustju pošiljali po vino, se čutijo prizadete in napadajo ubogo gostil-ničarko, češ, da jih je ona izdala in sploh povzročila omenjeno notico. Baje grozijo celo, da bodo tožili! Sicer resna zadeva postaja že smešna, če se bo namreč vsak čutil prizadetega, ki je iste dni pošiljal kam po vino. Ker se pa omenjena gostilni-čarka po krivem napada, izjavljamo, da v dotični notici še mislili nismo na to gostilno. Njej se najbrž ni niti sanjalo o tem, kar notica omenja. »Slovenec« je poročal zgolj dejstva, ki se širijo javno po Smartnem, in v interesu osumljenih je, da preiskava do-žene njih nedolžnost. »Slovenec« ni kot osumljence navedel nobenih oseb, torej se tudi nihče nc more čutiti prizadetega. Če smo navedli Jančetovo kovačnico, za katero se je našlo vlomilno orodje, s tem še
V 21 letu izpregovoril prvo besedo. V selu Slapno, občina Jaškovo na Hrvaškem živi mladenič Stjepan Šebuk, ki je dovršil že enaindvajseto leto, ni še nobene besede izpregovoril, dasi. je vse dobro razumel, kar se e govorilo, in pridno delal. Nekega dne je šel s svojim sosedom v Ozalj v mlin električne centrale. Ko je bil s svojim poslom gotov, je zajahal svojega konja, da ga požene v vodo, da se konj izkoplje. Konj je pa nenadoma Šabuka tako brcnil, da mu je pričela teči kri iz ust in iz nosu. Fant se je očistil, ko pa je došel domov, jc zaprosil mater: Dajte mi jesti! MaLi se je ustrašila, ker je mislila, da je zblaznel, njegova nevesta se ga jc pa tako ustrašila, da je pobegnila iz hiše; a strah se je kmalu polegel, ko so se prepričali, da je fantu konjev sunek odprl jezik. Ob Božiču je Šebuk v cerkvi že poizkušal poma-lem peti.
—	Ne zapirajte vra* sreči, ki Vam sili v hišo! Tako enako se glasi današnji oglas »Slovenske Straže«, ki vabi dotičnike, kateri hočejo poskusiti svojo srečo s srečkami, k nakupu varnih in zaupanja vrednih vrednostnih papirjev. Da je to najcenejši in najmanj nevaren poskus, priti do bogastva, je že davno pribito. Vprašanje je le: S katero srečko? Imamo jih nebroj, ki so vse dobre in zanesljive, najdragocenejšo pa nam zapušča Turčija, ki sc ravnokar umika iz evropejskega prizorišča. S turško srečko bomo pri izžrebanju glavnega dobitka 400.000 ali 200.000 frankov prav veselo poslovili sc od pregnanih Turkov! Nc zamudimo vlaka, ki pelje dne L februarja t. 1. k sreči! Vozni listek stane le 4 K 75 vin,, naš cilj pa je 400.000 ali 200.000 frankov! — Kdor si nan ~rava kupiti to izborno srečko, naj čita današnji zadevni oglas -Slovenske Straže«!
—	Umrl jc v Lošinju trgovec in posestnik Ivan R o d e.
—	Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva naznanja, da sc vrši občni zbor iste dne 23. prosinca 1913, ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Jakoba Malovrha, gostilničarja v Kamniku na Grabnu.
—	Niko Mihanovič — baron. Cesar jc podelil hrvaškemu multimilijonarju in bivšemu avstro-ogrskemu generalnemu konzulu v Bucnos Aircsu, Niki Mihanovicu baronstvo.
Vojska na Balkanu leta 1912. Peti in šesti sešitek tega prezanimivega dela, za katero se najširša javnost nad vse zanima,
sta objednem izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Ta dva, posebno pa prihodnji sešitki se bedo odlikovali po zanimivih slikah vojnih pozorišč in vojnih dogodkov. Nadaljni sešitki izidejo zopet v rednih tedenskih presledkih. Temeljito znanje pisateljev strokovnjakov jamči za trajno vrednost lega dela. Naročniki se lahko še vsak čas prijavijo, nakar sc jim dopošljcjo že izišli sešitki.
Balkonski dogodki.
Nota velesil. — Njena vsebina. — Divan. — Demonstrac je dervišev. — Dozdevna izjava cara Nikolaja. — Brezpomembni mladoturki.
Carigrad, 17. januarja (ob 4. uri popoldne). Poslaniki so korporalivno zunan'emu ministru izročili kolektivno noto velevlasti.
Carigrad. O sklicanju divana (velikega državnega sveta) se iz zanesljivega turškega vira poroča: Veliki vezir jc sultanu minulo soboto svetoval, naj sc glede na grozečo intervencijo velevlasti sklene mir in ]e istočasno ponudi! svojo demisijo. — Sultan je izjavil, da Odrina ne bo nikdar odstopil, istočasno pa jc zagotavljal, da velikemu vezirju popolnoma zaupa in mu svetoval, naj skliče parlament, da se tako odgovornost razdeli. Veliki vezir je odgovoril, da tega ne more storiti, ker c zbornica razpuščena, pač pa sveir.js, nej bi se sklical veliki divan. Sultan se je tflcoj izjavil za divan. Veliki vezir je naio svojo demisijo umaknil in obljubil, da skliče divan, toda šele, če se vsi posredovalni poizkusi izjalovi o. Sklical bi sc tako, da provinčne oblasti delegirajo vanj na brzojaven poziv vlade kakih sto veljakov, ki prebivajo v Carigradu.
Carigrad. Pred sultanovo palačo in na velikem trgu pred Aja Sofijo so bile velike demonstracije za nadaljevanje vojske in proti Kiamil paši. Demonstracij so se udeležili hodže in učenci korana. Neki der-viš je izkušal na pokopališču Aje Sofi;e z govorom hujskati proti kristjanom, ki jim hočejo prodati odr nska svetišča in je rekel: »Proklet naj bo Kiamil paša, čc to stori!« Prijezdili so veliki kavalerijski oddelki iz vojašnice poleg vojnega ministrstva, ki so brezobzirno s sabljami demonstrante razgnali. Nekaj fanatičnih dervi-šev je poizkušalo nahuskati Kurde, a niso ničesar opravili, ker je prejšnji dan sultan razdelil med nje veliko daril. Več agitatorjev so zaprli.
Frankfurt. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Car Nikolaj je izjavil nasproti turškemu poslaniku, s katerim je ob novoletnem sprejemu demonstrativno zelo malo govoril, da mora Turčija mir hitro skleniti, ker jo bodo drugače prisilili, da sklene mir.
Carigrad. Člani mladoturškega komiteja, ki so bili v nedeljo na avdijenci pri sultanu, so najprej nasvetovali vojno zato, da bi se ohranil Odrin in egejski otoki, Potem so se pa tudi prilagodili sklicanju državnega sveta, ker so prepričani, da bo tudi ta glasoval za nadaljevanje vojne. Pritoževali so se, da vlada med vojno ni razpisala novih volitev. Zagotavljali so, da mladoturki nc zahtevajo Kiamilovega padca, ampak da žele, če Kiamil prostovoljno odstopi, koaliciisko vlado, nikakor pa ne čiste mladoturške.
RUMUNSKO-BULGARSKI KONFLIKT.
London. Bulgarska je ponudila Rumu-niji ozemlje, katero omejuje črta, potegnjena severno od Silistrije, ki bi tekla potem nekako ravno do točke ob morju, oddaljene šest kilometrov južno od sedanje meje. Silistrija ostane bulgarska, utrdbe se pa razrušijo. Vprašanje je seveda, če bodo Rumuni s tem zadovoljni.
HRABRI SKADER.
Bar. »Mesaggero« poroča: Pred nekaterimi dnevi je Esad paša zopet napravil izpad proti Srbom. Posrečilo se mu jc, da jc Srbe pregnal iz važnih postojank pri Jabaniju in za Drino, Srbi so izgubili 400 mrtvih in ranjencev; Črnogorcev, ki oblegajo Skader na desnem in na levem bregu Skadrskega jezera, pa Turki niso napadli. V Skadru sc življenje redno razvija. Vojaki so šc za en mesec z živežem preskrbljeni. Skadrčani so se za samoupravo Albanije izjavili. Pred nekaj dnevi je Esad paša, ki je rojen Albancc, doma v Tirani, nagovarjal višjega poveljnika Hasan Rica beja, naj mesto turške razobesi albansko zastavo in Skader brani v imenu albanske samouprave. Hasan Rica je pritrdil, a pristavil, da to stori šele, ko sultan to dovoli. Sultana so naprosili nato za dovoljenje.
PESNIŠKI KRALJ NIKOLA.
Pariz, Črnogorski kralj je odgovoril peterburškemu poročevalcu »Tempsa«, ki ga je vprašal, čc res misli Lovčen Avstriji odstopiti: Lovčen jc srbski Olimp, spomenik, ki so ga tu ustvarile božje roke svobodi in njenim braniteljem. Lovčen je zibelka naše slavne dinastije, temelj mavzoleja, v katerem počiva pepel Petra Petroviča Njeguša. Lovčen sc jc upiral uspešno, ko je došel azijski osvobojevalec do Dunaja, in sc bo tudi v bodoče upiral, S svojimi ponosnimi vrhovi nam jc ljubljeni Lovčen dražji, kakor če bi ves tvoril en
sam velikansk diamant. Lovčen sc ne more prodati.«
HELENSKO GIBANJE NA OTOKIH.
Atene, S Kiosa poročajo, da je bil na tem otoku velik shod, katerega se je udeležilo 15.000 oseb. Nastopilo je več govornikov in naposled jc bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se otok združi z Grško. Resolucija se je naznanila konzulom velesil ter odposlala v enem izvodu grški vladi, v drugem pa predsedništvu konference poslanikov v Londonu.
Solun, Z otoka Takiosa je prišla sem depulacija, ki hoče prositi, da anektira Grška otok. Deputacija bi rada dobila av-dijenco pri kralju.
RED V SOLUNU. — ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE. — SRBSKE IZGUBE. — DJAVID PAŠA.
Sohtn. Vsled uredb bulgarskih, grških in srbskih oblasti se je-red zopet vsaj deloma napravil. Umori in ropi se zmanjšujejo, posamezni roparski napadi se pa še dogajajo. V Stipu je zgorel velik del judovskega mestnega dela, v Dojranu vsak dan gori. Mohamedanci se skozi Solun izseljujejo v Carigrad in v Malo Azijo.
London. »Reuter« poroča, da čez nekaj dni pričakujejo v Londonu bulgarskega finančnega ministra Teodorova. Njegov obisk je v zvezi z železniškim vprašanjem v ozemljih, ki so jih balkanski zavezniki zasedli.
Frankfurt. Iz Belgrada brzojavljajo »•Frankfurter Zeitung«: Po uradnih izjavah so imeli Srbi 11.000 ranjencev in 10.000 bolnikov. Števila mrtvih še niso natančno dognali.
Kolin. -Kolnische Zeitung« javlja iz Soluna: Po vesteh iz Korice ni Djavid paša prekinil svojega pohoda in tudi ni bil odveden v Belgrad, ampak maršira. z osmimi bataljoni in s topovi proti Janini.
Koroške novice.
k Slov. Uršč.-soc. delavsko društvo
v Celovcu vabi na zabavni večer v veliki dvorani hotela »Trabesinger«, ki ga priredi v čast podpornih članov in prijateljev društva dne 19. januarja 1913 ob 8. uri zvečer. Na sporedu so: Burka: »Gospod Čapek«. Pevske točke (mešani in moški zbor). Šaljiva dražba. — Huda bitka s koriandoli. — Šaljiva pošta.. — Godba na glasovir in tamburice. Vabila veljajo kol. vstopnice.
k Koroška posebnost. Št. Rupert pri Velikovcu. V letu 1912 je bilo v župniji rojenih 54 otrok, od teh je 28 zakonskih in 26 nezakonskih.
k Poročil se je na Polzeli na Štajerskem 15. t, m. g. Jožef Vajncerl, tajnik S. K. S. Z. za Koroško v Celovcu, z gdčno. Marico Li-keb \7. Polzele.
Uulilpske novice.
lj Predavanje o delavski organizacij na Francoskem. V torek 20. t. m. ob 8. uri zvečer bo v mali dvorani »Ljudskega doma«, II. nadstropje, predaval g. profesor Marinko iz Kranja: Delavska organizacija na Francoskem in njeni cilj. (Confede-ration du Travail.) Vabimo!
lj Katoliško društvo za delavke priredi jutri v nedeljo ob 5.uri zvečer (ne ob 6. uri!) zanimiv zabaven večer v »Ljudskem domu«. Razen zanimivih pevskih zborovih in kupletnili točk sta na sporedu dve zelo zabavni šaloigri. — Vstopnice se dobe med tednom vsak večer ocl pol 7, ure naprej, v nedeljo pa tudi dopoldne od 10. ure naprej. — Kdor hoče užiti vesel pred-pustni večer, naj pride!
ij V vojski na Balkanu! »Slov. Straži < se jc posrečilo dobiti najnovejše slike z Balkana in dogodkov zadnjega časa. Slike so tako krasne, da vsak gledalec misli, da se osebno udeležuje dogodkov na Balkanu. Vidijo se prizori, do katerih ni imel pristopa noben kinematograf. To najzanimivejše dosedanje skioptično predavanje se vrši v nedel'0, dne 26. januarja 1913, ob 5. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona*. Predava g. profesor Šarabon. Nad 100 slik! Vstopnina: Sedež prve vrste 60 h, druge vrste 40 h, stojišče 20 h. — Prihitite vsi! Kdor želi videti res izvirne slike balkanskih dogodkov, naj prihiti v nedeljo popoldne, dne 26. t. m., v »Union«!
lj V Rokodelskem domu bo v nedeljo 19. januarja točno ob 6. uri zabavna prireditev društva trgovskih vajencev »Adrija«. Na sporedu je petje, ta miniranje in dve igri: »Kazen ne izostane« in »Vedeževalka«. Vsi prijatelji naše mladine, ki hočejo dejansko pokazati svoje simpatijo do nje, naj se zanesljivo potrudijo v nedeljo ob 6. uri v Rokodelski dom ter s svojo navzočnostjo počastijo prvi nastop tega mladega našega društva.
lj Podržavljenje ljubljanske policije si vlada po svoje predstavlja, kakor vidimo iz imenovanj na vodilna mesta pri bodoči policijski direkciji. Vlada je pri tem popolnoma pozabila, da je Ljubljana slovenska, in nas je s tem. da neče imenovati slovenskih uradnikov, katere bi ljudstvo raz-
umelo in kateri bi ljudstvo razumeli, ponižala in dokazala, da nam tudi najprimi-tivnejših pravic nc privošči. Pri tem noben izgovor ne pomaga, ker imamo domače slovenske in izvežbane moči. Sedaj se krivica šc da popraviti in vlada bolje stori, če se na naše želje ozira in nastavi tudi domače osobje, ker bi drugače morala zagovarjati stvar, ki jc krivična in žaljiva za nas Slovence.
Ij Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, zadnjič v sezoni melodijozna opereta »Ptičar« ob zelo znižanih cenah. — V nedeljo popoldne ob najnižjih cenah velika ljudska predstava izvirne domače novitete »Rošlin in Verjanko«; na podlagi ene naj-krepkejših pesmi naše narodne epike. — V nedeljo zvečer pričakujemo izrednega umetniškega užitka; sloves gdčne. Mire Koroščeve nam jamči za večer, kakršni so redki ne le na našem odru. Tujci so jo sprejemali povsod z največjim navdušenjem, s tem iskrenejšimi simpatijami jo moramo sprejeti njeni rojaki. Začetek predstave ločno ob 7. uri.
lj Za »Ljudsk' skled« so nabrali somišljeniki v šentjakobskem okraju 145 K 20 h. Vsem, ki so prispevali, iskrena hvala! — Ta zgled bodi vsem v bodrilo, da pri vsaki priliki nabirajo za strankin sklad!
Ij Odlikovanje, Cesar je podelil višjemu finančnemu svetniku in finančnemu prokuratorju v Ljubljani dr. Viktorju P e s s i a c k u red železne krone tretjega razreda.
lj Zlata poroka. Kontrolor dež. plač. urada v pok. g. Viljem Luksch in njegova gospa soproga, rojena Jaklič iz Šmartnega pri Litiji, praznujeta danes zlato poroko.
lj Vincencijeva družba Vodmat-Selo-Moste je v preteklem letu imela obilo stroškov. Za revne otroke je izdala za obleko 245 K 20 h; za obuvalo 219 K; revežem za živila, stanarino, premog, drva in še druge predmete 445 K 41 h. Vse to pa stane konferenco mnogo denarja. Za leto 1912 jc imela dohodkov 1051 K 84 h, stroškov pa 909 K 66 h, torej prebitka 52 K 24 h. Ket pa konferenca nikakor ne more svoji nalogi zadostiti, ker ji zmerom primanjkuje sredstev, zatorej vse rodoljube in prijatelje revne mladine in revežev prosimo blagohotne podpore in naklonjenosti.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Patientla Ivana Supančič, usmiljenka, 82 let. — Alojzija Rodič, kuharica, 55 let. — Vladi-slav Ino, rejenec, 7 mesecev. — Ivan Papež, delavec, 72 lei. — Avgust Krušič, livarjev sin, 4 mesece.
lj Preglasno »mislil«. Sinoči okoli U. ure sta po Karlovski cesti dva dobrovolj-čka tako kričala in razgrajala, da ju jc moral stražnik opozoriti na nočni mir. Eden jc utihnil in šel mirno domov, drugi je pa toliko časa regovilil, da ga je moral stražnik odvesti v svrho legitimovanja v stražnico na navedeni cesti. Mož se je tu samovesno potrkal na prsi, češ, da lahko misli, kar hoče, to ne gre niti straži nič mar. Ko je bil legitimovan, so ga izpustili, ta pa je začel na ulici zopet islotako misliti kakor preje. Sedaj se bode pa prepričal, da te vrste misli niso dovoljene,
lj Koncert vojaške godbe se ob ugodnem vremenu vrši jutri ob pol 12, uri dopoldne v »Zvezdi«.
lj Domača veselica se vrši v sobo« to, dne 18. t. in., v vseh restavracijskih prostorih hotela ;>Lloyd«. Godba na lok. Začetek ob 8. uri.
lj Snega na Krasu je več kot v Ljubljani. Danes ga še pridno nanaša.
: Marolaife „S!§wica".:
Pravcata raadprodukcija pre-vladuje v stroki odvajalnih sredstev. Dan za dnem se priporočajo nova sredstva, tako da konečno ne vemo, za katero bi se odločili. Staropreizkušena grenčica Franc Jožef-ovih vrelcev v Budimpešti more izmed vseh znanih rudninskih voda izkazati največjo množino razkra-jajočih in odvajajočih soli. Njen učinek nastopi tedaj že po zavžitju manjših količin — |)ovprečno po pol kozarca — z veliko gotovostjo. Naravna Franc Jožefova grenčica zasluži posebno pozornost, ker v nobenem oziru ne poškoduje prebavnih organov, kot je tc mnogokrat slučaj pri večini odvajalnih sredstev, tinkturah in modernih skrivnih sredstvih z najrazličnejšimi imeni. — Priznanice od strani slovečih klinikov na dunajskem vseučilišču, kot Bam-berger, Breisky, Krafft-Ebing, Meynert, Schauta in mnogo drugih dokazujejo njeno koristnost. — Na prodaj je v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljal-nice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimnešti	—J—
Razne stvori.
Sv. Oče izda encikliko, ki poziva Vse katoličane, da naj slovesno praznujejo zmago Konštantina leta 312.
Ploslava 501etnice poljske vstaje.
Gališki Poljaki se pripravljajo na proslavo petdesetletnice poljskega punta, ki je bil meseca januarja 1863. 1. Vršile se bodo slavnosti, predavanja, nabiranja za fond, da bi se postavil spomenik udeležencem vstaje. Ob teh slav-nostih bodo tudi razstavljene spomina vredne reči iz poljske vstaje.
Kako se bo godilo evropskim vladarjem leta 1913. Londonski astrolog Rafael prerokuje po stanju zvezd: Tudi za leto 1913 prerokuje, kako se bo godilo evropskim vladarjem. Zvezde ne stoje zanje ugodno. Angleškemu kralju prinese leto 1913 veliko nesreč, osobito v drugi polovici leta sledi nesreča nesreči, tudi bolezen. Nemškemu cesarju Viljemu, ki stoji pod žezlom Marsa, prerokuje jeseni 1913. vojsko, nemir in vstaje in da bo leto 1913. eno najnevarnejših v njegovem življenju. Najhujše pa prerokuje ruskemu caru Nikolaju II., češ, da bo poslednji car Rusije. Zarote in nemiri prete celi Rusiji in je v nevarnosti celo carjevo življenje. O avstrijskem cesarju Rafael prerokuje ugodno bodočnost leta 1913., dasi po stanju zvezd groze vojne nevarnosti. Mlademu španskemu kralju napoveduje neugodne dogodke. Republikanci hočejo kraljestvo napadati in kralj bo prisiljen, da se bori za svoj prestol. Perzijskemu šahu grozi nasilna smrt. Italija naj pazi, da prepreči vojne nevarnosti, grška kraljica bo prebolela hudo bolezen. Tudi nizozemski kraljici grozi bolezen, švedski kralj mora računati z nemiri v državi in s propadanjem trgovine. Papežu prerokuje srečno leto 1913, ker mu razven malenkostne bolezni in neznatnega spora z velevlastmi ne grozi nič nevarnega.
Še nekaj o Edisonovi najnovejši iznajdbi. Kakor znano, so se že dalj časa vršili poizkusi, da bi se združila kinematograf in fonograf; toda vsi poizkusi so se razbili ob tem, da so se morale slike in glasovi predstavljalcev ločeno, vsako zase posneti in se zato tudi niso dali harmonično ponoviti. Edisonov Kinetefon je sedaj baje to vprašanje povoljno rešil. Aparata za sprejem glasov in slik sta sicer prostorno ločena, toda med sabo električno zvezana. Pri sprejemu se postavi v dvorani ogromen fonogram, čegar zvočni lij zavzema vso steno, fotografični aparat, ki ga upravlja poseben operater, se pa postavi na nasproti stoječi drugi konec dvorane. Igralcem se ni treba prav nič zmeniti za ta dva aparata, marveč pojo in igrajo čist osvobodno. Pri kinetefonski predstavi se kinoaparat postavi na galerijo (v prostoru za občinstvo); kinematografske slike se kažejo na platnu, za katerim stoji fonograf, ki je s kinoaparatom električno zvezan kakor ob sprejemu. Vsaka zmeda ali netočnost je izključena. V Edisonovem gledišču v Newyorku bo v kratkem kinetofonična predstava opere »Faust« in »Troubadour«. Če se je Edisonu ta iznajdba res docela posrečila, bo povzročila velik preobrat na gledališčnem polju.
Črevlji se podraže. 1. januarja 1913 se je ustanovila v Avstriji zopet nova zveza, kartel. Združili so se tvorničarji usnja, ki so se svetu s tem predstavili, da so znatno povišali cene podplatom. Črevljarji bodo seveda zopet prisiljeni, da povišajo črev-Ijem cene. Novi kartel je sklenil, da se ne sme nobenemu črevljarju dati blago čez 4 mesece na upanje, ker bi v novem kartelu združeni fabrikantski ljudski oderuhi radi malo črevljarsko obrt uničili in povzdignili tvornice za izdelovanje črevljev, ki jih imajo že itak veliko v svojih rokah. Po-stavodaja se pa ne gane, da bi kartelnim krvosesom po zasluženju na prste stopila, mislili nismo sicer spoštovano Jančetovo rodbino, niti najmanje, da je v zvezi z vlomom. In kar se tiče omenjenih 500 kron, je v interesu dotičnih, če ni res, kar se govori. V imenu pravice smo odločno proti skritemu ali očitnemu sumničenju tega ali onega. Res pa je, da ravno tisti, ki najbolj sumničijo, molče takrat, kadar preiskavo vodijo orožniki, samo da ni treba hoditi na sodnijo. Dotična notica v »Slovencu« je imela samo namen javnost in oblast opozoriti na govorico po Šmartnem, da se do-žene resnica in pravica v interesu javnosti in v interesu osumljencev.
Napredovanje katoličanstva v Ameriki. Katoličanstvo v Ameriki neprestano napreduje. Pod sedanjim sv. Očetom, papežem Pijem X., ki vodi čoln sv. Petra šele 9 let, so povišali 10 škofij v nadškofije in ustanovili 38 novih škofij, 4 opatije in prelature, 18 apostolskih vikariatov in 40 apostolskih pre-fektur.
Prvo mohamedansko sirotišnico so
dne 17. t. m. slovesno otvorili v Sarajevu.
Šolska stavka. Nova. reforma poroča, da so poljski starši v Moravskih Orlicah sklenili, da od 20. t. m. nadalje otrok ne bodo več v šolo pošiljali. Poljski starši hočejo s to stavko občino prisiliti, da prevzame v svojo upruvo zasebno ljudsko šolo.
25milijonska tatvina. Na varaždin-skem kolodvorskem poštnem uradu je bilo ukradenih več zabojev biserov, ki so vredni 25,000.000 kron. Nekega poštnega slugo in nekega kontrolorja so aretirali.
Radi neugodne kritike se je obesil. V
Solnogradu si je v nekem hotelu prerezal urednik »Wiener Allgem. Zeitung« Viljem Alter z britvijo žile na obeh rokah, nato se je pa obesil. Nesrečnež se je usmrtil, ker se je bal, da zblazni. Alter je objavil pred kakimi tremi meseci veliko delo o Benedeku, znani zgodovinar dr. Friedjung je to delo zelo ostro kritikoval, kar je Al-terja tako užalilo, da je sklenil se usmrtiti.
Eksplozija na parniku »Sebenico«. Vsled eksplozije na parniku »Sebenico« je bil poleg 17letnega nosilca premoga naj-brže usmrčen tudi krmar Maver, ki ga pogrešajo in katerega je najbrže zračen pritisk vrgel v morje.
Nesreča na gozdni železnici v Bosni. V Drvaru je skočil na gozdni železnici vlak iz tira. Mrtva sta strojevodja in vlakovodja, nevarno je ranjen kurjač. Vlak je skočil iz tira, ker je na nekem ovinku prehitro vozil.
š Tri krave sta ukradla Kleinoškova vinič. posestniku Trnovcu v Desnjaku pri Ljutomeru. Viničarko so zaprli, viničar pa je pobegnil. Trnove je dobil svoje krave nazaj.
š Električno razsvetljavo so vpeljali v Cmureku.
Kako spoznamo, če so jajca sveža.
Kakor znano, se marsikatera gospodinja opehari, ker kupi stara jajca za sveža. Sicer je malo težko dognati za vsak slučaj, ali je jajce sveže ali ne, ali vsaj doma se to lahko poskusi, preden se jih dene v to ali ono jed. Jajca naj se denejo v močno slano vodo. Ako plavajo vodoravno, so čisto sveža. Ako se postavljajo na špičasti konec, so stara, in sicer toliko bolj, kolikor bolj pokonci stojijo. Ako je debeli konec čisto iz vode, potem jajca niso več užitna.
Naraščevanje avstrijskih narodov. Kakor izkazuje zadnje ljudsko štetje v Avstriji, so posamezni avstrijski narodi v odstotkih tako-le narastli: Rumu-nov 1912, Poljakov 1664, Madžarov 1532 (na račun Slovanov!), Srbohrva-tov 1011, Čehov 8 7. Nemcev 8 5, Italijanov 5 68, Slovencev 5 04 (v istini seveda več!), Rusinov pa 424.
Gledališče brez vstopnine. Mestno gledališče v Buenos-Airesu nameravajo s podporami in z ustanovami finančno tako podkrepiti, da obiskovalcem gledališča ne bo treba plačevati nobene vstopnine. Meščani bodo dobivali prostore nakazane.
Obdarjenje abstinentov. Uprava železnice Kreiensen-Osterode je sklenila, da nagradi tiste železničar e, ki se popolnoma odpovedo vživanju alkohola in pristopijo v Guttemmplerski red (člani te framasonslte organizacije morejo biti le abstinentje in abstinentinje), z nagrado, ki znaša prvo leto 40, drugo leto 48, tretje leto pa 60 mark. Nagrada se izplača v četrtletnih obrokih.
Oddelek za otroke v amerikanskih vlakih. V Ameriki so vpeljali otroške železniške vozove, ki so opremljeni z vsemi ugodnostmi za otroke. Voz obsega jedilnico, toaletno sobo, kopalnico in veliko sobo, v kateri se nahaja šest otroških postelj in zibelk. Otroci se med vožnjo lahko nemoteno igrajo. Tla so pogrnjena z mehko preprogo, stene so tapecirane, otroci se ne morejo poškodovali, če padejo ali če se v steno zadenejo. Posebna postrežnica nadzoruje med vožnjo otroke. Večji otroci jedo v jedilnici, mlajši dobe pa mleko.
Iz delavskih bojev v Amerik5. Skozi sedem let so se morali stavbeniki v Ameriki brezpogojno pokoravati predpisom mednarodne zveze jeklenih in kovinarskih delavcev, ker so morali vedno računati, da se zgrajene stavbe z dinamitnimi bombami uničijo. Previdnost ni nič pomagala, najspretnejši detektivi so mogli le toliko dognati, da vedejo sledi k navedeni zvezi, a prijeti napadalcev radi pomanjkanja dokazov niso mogli. Ko je pa bilo 1. oktobra 1910 razstreljeno poslop:e lista »Times« v Los Angelesu, in je 21 ljudi izgubilo življenje, je sklenil listov lastnik general Otis, da ne bo prej miroval in da se nobenih stroškov ne bo ustrašil, dokler ne izsledi napadalcev. Res se mu jc po dolgem trudu posrečilo, da so napadalce prijeli in jih tudi obsodili. Brata Mc Manyal, voditelja zveze, sta bila v dosmrten zapor obsojena, zaprli so tudi druge napadalce, a zarota le še ni bila zadušena. Vse strokovne organizacije so izjavljale, da so obsojeni nedolžni in da so bili po krivici obsojeni. Nastopila je zanje tudi ameriška »Delavska zveza«, ki ji načeluje Samuel Gompers. Ameriška vlada je nato sklenila, da nastopi proti osumljencem, ker so izvažali razstrelivne snovi iz ene v drugo državo, ne da bi se bili na izdane predpise ozirali. Pričela se je sodna razprava proti 40 obtožencem, med katerimi so jih 38, med njimi predsednik in več uradnikov, obsodili, dva pa opro-tili. Kazni niso bile velike, večinoma od 1 do 7 let zapora. To je pa šele začetek, ker so med razpravo nekatere priče izpovedale, kako so se napadi izpeljali. Ko bodo i obtoženci ?voie kazni prestali, jih bo šele
državno sodišče radi napadov samih tožilo. Škode so povzročili napadi več milijonov in je bilo vsled njih veliko ljudi usmrčenih.
Berač, ki je trikrat postal miljarder.
Nedavno umrli amerikanski miljarder in špekulant James Keene je bil tak pustolovec, da mu niti v Ameriki dobiti enakega, Trikrat je strmoglavil kot milijonar, ker se je zašpekuliral in trikrat se je s pometanjem cest preživljal. James R. Keene jc pričel svojo karijero kot cowboy, a ta posel mu ni ugajal. Pričel je ustanavljati rudniške družbe in je pričel prodajati parcele, kjer naj bi bila zlata ruda, ki jih je za nekaj sto dolarjev kupil, za 25.000 dolarjev. S to vsoto je šel v New York, kjer se jc z neverjetno drznimi špekulacijah na borzi v šestih tednih pridobil premoženje 40 milijonov dolarjev. Vsi borzni magnati v Londonu so samo o njem govorili, da je naj-brezobzirnejši, najbolj divji in najsrečnejši špekulant. Njegov denar mu je pa zopet odvzel znani judovski miljarder Jay Gould, ki ga je v slabe kupčije zapletel. Keeneja, ki ni bil trgovec po poklicu, je Gould tako zvil, da je bil čez pol leta zopet berač. A to ga ni motilo. S sveti, ki iih je dajal malim kapitalistom, si je zopet nekaj prihranil in je zopet začel nečuveno špekulirati, tako da je imel tekom enega leta zopet 500 milijonov dolarjev. Takrat je nakupo-val knjižnice in umetnine, zgraditi si je dal lepo graščino in je po kraljevsko živel. A miljarder Sage ga je drugič spravil na be-raško palico. Proti svoji volji ga je pa tretjič postavil na noge Jay Gould, ko mu je odkup'l njegov muzej, katerega mu je Russel Sage pustil- Keene je zopet pridobil velikansko premoženje. V svojem življenju je izgubil nad 3000 milijonov kron, a si jih je zopet pridobil.
Poljska služba božja v Draždanah. Saško ministrstvo za bogočastje je odredilo, da se pri grajski krledrali nastavi duhovnik, ki bo opravljal službo božjo v poljskem jeziku.
Kolonija s skupnim gospodinjstvom. Na Angleškem zelo primanjkuje poslov. V nekem znanem angleškem mestu so zdaj poizkusili poselsko vprašanje zelo praktično rešiti. Ustanovili so namreč gospodinjsko kolonijo. Zgradili so poslopja, v katerih so stanovanja; hiše se zidajo okolu osrednjega poslopja, v katerem se nahaja jedilnica, skupna čitalnica in druge sobe. Kuhinjo vodi kuhar s pomočniki. Kdor hoče sam jesti v svojem stanovanju, to tudi lahko stori, ker mu jed proti mali pristojbini v njegovo stanovanje pošljejo. Rodbinam, ki so se v gospodinjski koloniji naselile, ni treba poslov najemati. Poleg kuhinjskega osobja pa stranke tudi lahko razpolagajo s postrežkinjami in z moškimi posli proti mali odškodnini. Stanovanja so v več skupin razdeljena. Prva skupina obsega salon in spalno sobo, druga skupina obsega dve, tretja pa tri spalnice. Vsako domovanje ima tudi kopalnico in obsežno jedilno shrambo. Stanovanja kurijo s centralno kurjavo, preskrbljeno je za gorko vodo; sploh vse je združeno, kar je tehnika zadn;e čase iznašla dobrega glede na ko-modnost v stanovanjih.
Žensko vprašanje v raznih državah.
Na Angleškem ženske niso dobile aktivne in pasivne volivne pravice za parlament, pač pa volijo in se izvolijo v občinske za-stope. V londonskem občinskem svetu sedi 12 ženskih občinskih svetnic. Na Danskem nameravajo letos rešiti žensko vprašanje, na Švedskem se je v državnem zboru z veliko večino sprejela ženska volivna pravica. Na Norveškem je dovljen vstop ženskam v vse javne službe izvzemši sve-čeniške, vojaške in diplomatske. V Italiji so se pričele ženske baviti z odvetništvom, a jim je to vlada zabranila. V američanskih državah Kanzas, Arizoni in v Oregonu so dali ženskam popolno ravnopravnost z moškimi.
Veliki New-York v številkah. V New-Yorku se tako hitro zida, da se povprečno vsak dan postavi nad 30 novih hiš. Prebivalstvo se vsako leto za 200.000 duš pomnoži in štatistiki računajo, da bo pred drugo polovico tega stoletja prebivalo v New-Yorku več ljudi, kolikor jih zdaj na Balkanu prebiva: 20,000.000. Nepremičnine v New-Yorku so proračunane na 32 tisoč milijonov kron. Delavcev je v New-Yorku 700.000. Prebivalstvo v New-Y. je dvakrat in pel večje, kakor na Dunaju, destkrat več duš šteje New-York, kakor cela Dalmacija in ravno toliko, kolikor štejeta prebivalcev nizozemsko in bavarsko kraljestvo.
Železniški načrti leta 1912. Lani so v Avstriji vložili 94 glavnih in podrobnih načrtov o nameravanih novih železnicah.
LUKAGS PRED ODSTOPOM.
Ogrski budimpeštanski opozici-onalni krogi trde, da čez nekaj dni Lu-kacs odstopi, ker vre proti njemu v vladni stranki.
SRBSKA VNANJA TRGOVINA.
V prvem polletju 1912 je znašal srbski izvoz 46,636.000 frankov, uvoz pa 59,371.000 fr.
Tele onsKa in brzojavno poročila.
IZROČITEV NOTE V CARIGRADU.
( O f i c i o z n o.)
Carigrad, 18. januarja. Tukajšnji poslaniki velesil so se včeraj opoldne zbrali. Popcldne so se podali, na čelu jim dekan diplomatičnega zbora, avstr.-ogr. poslanik marki Pallavicini, in izročili na Porti ministru za zunanje zadeve Noradunghianu kolektivno noto. Poslanik Pallavicini je izročitev s sledečimi besedami izvršil:
»Imam čast izročiti Vašej ekscelenci v imenu tukaj navzočih zastopnikov velesil to-le noto.«
Noradunghian je odgovoril:
»Cesarska otomanska vlada bo imela čast odgovoriti na to noto prej ko mogoče,« — Nato so poslaniki brez vsake druge opombe sprejcmnico zapustili.
Nota resno opozarja Porto na odgovornost, katero bi si naložila, ako bi nadaljevala sovražnosti na čataldški črti. Velesile poudarjajo absolutno nujnost, da sc Turčija obrne na financielno pomoč Evrope, da spravi v veljavo bogata ozemlja, ki ji še ostanejo, in izjavljajo, da se Turčija na to pomoč ne bo mogla zanašati, ako se ne bo ozirala na želje Evrope. Velevlasti priporočajo Turčiji, naj se Odrinu odpove v korist zaveznikov in Evropi poveri rešitev vprašanja egejskih otokov. Če bo Turčija te nasvete vpoštevala, bodo velevlasti s finančno in moralno podporo pospeševale njen gmotni napredek.
(Glasom »Frankfurt. Ztg.« izvaja noti velesil, da Turčija ne upošteva popolnoma posledic vojske, in jo opozarja na velikansko odgovornost, ki bi si jo naložila, če bi se vojska nadaljevala. Velevlasti opozarjajo Turčijo na nevarnosti, ki bi nastale vsled nadaljevanja vojske za glavno mesto in na možnost, da bi se vojska tudi lahko na maloazijske province razširila. Kolektivna nota naglaša, da bo Turčija po sklenjenem miru potrebovala moralne in materielne podpore velesil in ji svetuje, naj odstopi Odrin balkanski zvezi, zagotovi se j pa, da se bo upoštevala mohame-danska posest, mošeje in sve išča. Glede na egejske otoke skupna nota Turčiji priporoča, naj se ureditev tega vprašanja definitivno prepusti velesilam, ki bodo to vprašanje tako rešile, da bo vsako zatiranje Turkov izključeno.)
Izročitev note na Porti, ki je kljub pravniku na petek bila odprta, se je izvršila ob 3. popoldne in je napravila velik vtis na javnost.
Takoj po izročitvi note se je zbral ministrski svet. Bil je zelo kratek. Ministrski svet, ki bo imel nalogo na noto odgovoriti, pa je sklican za danes. Temu posvetu se seveda pripisuje velika važnost, ker bo Porta morala neodvisno od nepoklicanih faktorjev temeljito preudariti svoj položaj, o kojega resnobi nota kljub taktnemu in prijateljskemu tonu, v katerem je sestavljena, ne pripušča nobenega dvoma. Nek poslanik je po izročitvi note dejal žurnalistom, da je definitivnega odgovora Turčije pričakovati v treh, štirih dneh. »Ali se Porta odloči za mir ali ne, ne vem. Upam pa, da bo vlada tudi brez državnega sveta imela toliko poguma, da bo sklenila mir na svojo odgovornost.«
V krogih Porte mislijo, da bo Turčija saj otoke Arhipelaga obdržala.
TURŠKI SENAT SI TUDI NE UPA PREVZETI ODGOVORNOSTI.
Carigrad, 18, januarja. Na željo vezirja so se včeraj zbrali v Carigradu bivajoči člani senata. Sklenili niso ničesar, toda izjavili, da edebravajo nepopustljivo stališče vlade. V nedeljo se senatorji najbrž zopet zbero, da se posvetujejo o sklicanju divana.
VOJSKA SE NE BO NADALJEVALA?
Sos ja, 18. januarja. Merodajni tukaj-Snji krogi so ravnotako kakor londonski in peterburški uverjeni, da se bo Porta udala in se bodo mirovna pogajanja kmalu zopet nadaljevala. Tudi car Ferdinand sodi o položaju optimistično.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 18. januarja. Konferenca poslanikov je zborovala včeraj popoldne. Navzoč je bil tudi Grey. Grey se je pred konferenco razgovarjal z nemškim poslanikom.
RUMUNSKO - BULGARSKI SPOR šE NI PORAVNAN.
Dunaj, 18. januarja. »Neue Freie Presse« poroča, da se v diplomatičnih krogih zatrjuje, da se more glede bul-garsko - rumunskih pogajanj zaznamovati vspešen rezultat. V glavnem se je dosegel sporazum in se imajo rešiti le še detailjna vprašanja. Če ne nastopi kaj nepričakovanega, se more smatrati mir med obema državama za gotov.
London, 18. januarja. Jonescu se je danes vrnil v Bukarešt, da poroča kralju in vladi o svojih pogajanjih z Dane-vom. Pogajanja niso vedla do koneč-nega rezultata. Prihodnji teden se pogajanja zopet začno in sicer med Dane-vom in Misujem. Danev je bil namreč Jonescu-u na podlagi instrukcij, ki jih je dobil v četrtek iz Sofije, predlagal, na Rumunija privoli v regulacijo meje od Silistrie, ki ostane bulgarska v ravni smeri do neke točke na Črnem morju, ki leži 5 milj bolj južno kakor sedanja bulgarsko - rumunska obmejna točka. Vlahom v novi Bulgariji se bo dala verska in šolska avtonomija. Jo-nescu je odgovoril, da je ta ponudba nedostatna. Rumuni j i se gre v prvi vrsti za Silistrio. Danev je izjavil, da ne bo ničssar več ponudil.
RUSKA MOBILIZIRA.
Krakov, 18. januarja. »Nova Reforma« poroča, da so bili te dni pozvani na dopustu sc nahajajoči poveljniki divizij in mnogi častniki generalnega štaba v Peterburgu v službo, naposled tudi oni, ki pripadajo vojnim okrožjem v Varšavi, Vilni in Kijevu. Vse zlato se iz Varšave prenaša v Moskvo. Pod orožje so bili pozvani tudi mnogi lekarnarji.
GRŠKI USPEHI PROTI ALBANCEM.
Atene, 18. januarja. (Oficielno.) Iz Filipiadesa se poroča, da so grški oddelki zasedli po boju s Turki in Albanci Glyko in Gardiki, središče albanskih bejev, ter 20 vasi v okolici.
LADJA »MEDJIDJE«.
Carigrad, 18. januarja. Semkaj še niso došla direktna poročila o važnem bombardementu, ki ga je izvršila kri-žai'ka »Medjidje« v Syri. Časniki tri-umfirajo in menijo, da bo to vplivalo ugodno na rešitev odrinskega vprašanja.
Atene, 18. januarja. Od pri bombardementu Syre potopljene ladje »Makedonije« so rešili dozdaj vse topove, ki so vsi porabni. Ladjo samo bodo kmalu vzdignili; poškodbe so neznatne. »Medjije« je najbrž zbežal v Smyr-no. Mornariško ministrstvo je pustilo položiti mine v Pire ju.
POMOTA V IMENU.
Carigrad, 18. januarja. Poveljnik turškega brodovja je mornariškemu ministrstvu sporočil, da ona križarka, ki je obstreljevala premogovno skladišče na Syri in potopila parnik »Makedonija«. mestu pa ni povzročila nobeno škode, ni bila »Medjidje«, temuč »Hamidje«.
BULGARSKE PRIPRAVE.
Atene, 18. januarja. (Oficielno.) Bulgarska vlada se je obrnila na grško pristaniško poveljstvo v Pireju, naj pripravi za nrevoz bulparsklh čet iz Soluna v D~d"»agač potrebno število ladij.
NEVERJETNA VEST.
Carigrad, 18. januarja. Nek diplomat Porte ie dobil informacijo, da se je papež Pij X. na željo skadrskih katoličanov obrnil na kabinete v Londonu, na Dunaju in v Berolinu, naj se Ska-der pripozna Albaniji.
BOJOVIČEVA DEMISIJA.
Belgrad, 18. januarja. Listi trde, da je Vojni minister polkovnik Bojovič zato de-misijoniral, ker je vrhovno poveljstvo vkljub njegovemu odporu vztrajalo na tem, da naj vsi oni oficirji, ki so se pred sovražnikom izkazali, izredno avanzirajo, ne glede na to, če so tudi lani napredovali. Ko se je vlada na to udala zahtevi vrhovnega poveljstva, je Bojovič podal demisijo, kralj pa jo je sprejel.
XXX
KRANJSKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 18. januarja. Deželni zbor kranjski bo sklican na 18. februarja t. 1. k rednemu zasedanju.
ZBORNICA.
Dunaj, 18. januarja. Finančni odsek je vladno predlogo glede novele k davku na žganje soglasno odklonil in jo sprejel po besedilu, predlaganem od dr. S t e i n -w e n d r a. in sicer s 25 glasovi proti 12. Nato je odsek postal nesklepčen.
OVACIJE POINCAREJU.
Pariz, 18. januarja. Navdušenje vsled izvolitve Poincareja za predsednika francoske republike je veliko. Ko se je novi predsednik včeraj z avtomobilom pripeljal pred svoje stanovanje, ga je nešteta množica burno pozdravljala. Tudi ministri s svojimi ženami so prišli. Ovacije so tako dolgo trajale, dokler se Poincare ni zopet prikazal in se ljudstvu zahvalil. Ljudstvo je klicalo: »Živel Poincare!« Poicard je zaklicali »Ne kličite Živio meni, marveč republiki!« Nato je množica klicala: »Živela republika!« in zapela marseljezo.
Pariz, 18. januarja. Poincare je dobil k svoji izvolitvi veliko čestitk. Vse časopisje pozdravlja njegovo izvolitev.
STARE RAZMERE NA HRVATSKEM? HEDERVARY ČUVAJEV NASLEDNIK?
Dunaj. 18. ianuarja. Iz Zagreba iavlja »Wiener Allg. Zeitung«, da se vrne Čuvaj nekako 20. januarja; če za stalno, se ne v6, V političnih krogih ni vzbudila vest posebne pozornosti, ker vsakdo ve, da je grof Khuen že prodrl s svojim predlogom, da naj se komisarijat obrani. V zvezi s tem dejstvom se opaža na Hrvatskem že zo-petna poostritev preventivne cenzure. Včeraj so bili na primer zaplenjeni vsi listi, ki so pisali o komisarju in komisarijatu. Omenjeni list tudi pravi, da je stranka prava baje sklenila v Opatiji, da prične na Dunaju najhujšo opozicijo, čim se otvori državni zbor.
Zagreb, 18 januarja. (Brzojavka »Slovencu.«) Glede vesti, da se Čuvaj vrne, se ne ve nič sigurnega, Pravijo, da se vrne, da opravi neke posle in potem definitivno odide.
Zagreb, 18- januarja. Raznašajo se vesti, da bo Čuvajev naslednik — Khuen Hedervary,
TELEFONSKA ZVE7 4 BOSNE IN DALMACIJE.
Sarajevo, 18. januarja. Jutri se otvori telefonska zveza Bosne in Dalmacije z Za-drom, Spljetom Kaštelstarim, Kaštel Su-čerseem in Trojirom.
KITAJSKA IN RUSIJA.
Petrograd, 18. januarja. »Novoje Vremja« poroča, da se Kitajska mrzlično pripravlja na vojno z Rusijo, ki izbruhne kako se zatrjuje, še to pomlad.
TURKI V TRIPOLITANIJI.
Carigrad, 18. januarja. Italijanski poslanik je zahteval od Porte, naj odpokliče Turčija vse svoje čete iz Tripo-litanije.
ZAGONETNI DIM.
Zagreb, 18. januarja. Pri vasi Grdanci na štaiersko-hrvaški meji se dviga iz tal Kiepachovih gozdov dim. Domnevajo, da pod zemljo gore premogovni skladovi.
OGRSKI GOLJUF.
Budimpešta, 18. januarja. Policija je zaprla železniškogradbenega podjetnika Ignaca Pallosa, ki je izvršil goljufij v znesko več milijonov kron.
SEDEMDESETLETNI STARČEK
SAMOMORILEC.
Losncz, 18. januarja. Tu se je ustrelil 70letni veleposestnik Daniel Reiner zaradi nesrečne ljubezni do neke igralke.
OTROK ZGOREL.
Dunaj, 18. januarja. V neki hiši v Salmski ulici je nek 41eten otrok, ki je prišel preblizu peči, zgorel. Na obe očesi slepi oče, ki se je v sobi nahajal, ni otroku mogel pomagati. Ko se je mati vrnila, je hotela iz obupa skočiti na cesto.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Zdravniki — advokati.
Čim več advokatov tem daljši proces. — Čim več zdravnikov tem krajši proces. — Advokati pošiljajo kliente od sodnije do sodnije; zdravniki pa jih pošljejo samo k poslednji sodbi.
Uspeh premišljevanja.
»Ali niste še nikoli resno mislili na ženit ev?« — »O pač, mnogokrat.« — Zakaj se pa potem ne oženite?« — »Ravno zato ne!«
V predmestni gostilni.
Gost: »Zobotrebec!«
Natakar: »Prosim malo potrpljenja, ga ravno nekdo rabi.«
Neprijetna sreča.
Potnik prileti v eni sapi na kolodvor, ko ravno odhaja vlak, in se jezi: »Vrag vendar, sedaj mi odido vlak ravno pred nosom.« — Službujoči uradnik mirno: »Vendar sreča vaša, dn je imel vlak deset minut zamude, sicer bi bil odšel vlak že precej prej.«
Kako je Zlatko izpolnil naročilo.
»Dobro jutro, teta! Teta želi teti veselo novo leto, teta pozdravlja teto in teta naj teto obišče; če pa ne bo obiska hi teta lete, bo pa obiskala teta teto. Adija teta!«
Pri obisku.
Gost: »Vendar je nekaj čudnega, da japonski zdravniki rujejo zobe kar s prsti in ne potrebujejo pri tem nobenih klešč.«
Vladko: To zna pa moja teta tudi; vsak dan vzame kar s prsti zobe iz ust.«
Uspsh pri šolski nalogi.
Učitelj: »Za nalogo spiši vsakdo svoj življenjepis!«
Jurček: »Prosim, kako pa se napravi to?«
Učitelj: »Vidiš, tako-le: Imenujem sc tako in tako, rojen sem bil tam in tam; v 20 minutah si gotov.«
Jurček (napiše nalogo): »Imenujem se Jurček tako in tako, bil sem v 20 minutah rojen in gotov.«
Neumsvno.
Mlad Japonček bi sila rad jahal na vrtenjaku. Ko pride na igrišče in vidi, da je vrtenjak pokrit, vpraša, zakaj se danes ne vrti. Lastnik mu odgovori: »Ker je umrl mikado.« — Malček za-či'deno: »Kaj ne moro nihče drug goniti vrtenjaka?«
Nssporazumljcnje.
Zdravnik: »Vaše zdravstveno stanje ni posebno zadovoljivo; najbrže veliko sedite?«
Pacijent: »Da, zadnjikrat sem sedel šest tednov; no, in hrana v ječah tudi ni najboljša.«
Mim igrede.
Murnik: »Kaj pa dela tvoj sin?«
Kurnik: »Študira.«
Murnik: »Dandanes pa že res vsak osel študira.«
Kurnik: »No, moj sin je pa edini v vasi.«
Lipe Lipnglav v kavarni.
Kadar ne ve Lipe Lipoglav v kavarni početi kaj duhovitejšega, sedi komodno na zofi, drži roke udobno na trebuhu in vrti mirno palce od vzhoda proti zahodu. Nekoč sedi poleg nervozen gospod, kateremu postaja Lipetovo enakomerno početje zelo mučno; zato vpraša slednjič: »Oprostite, ali počnete to vedno tako?« — »O ne,« pravi ne-razburljivo Lipe, »znam to tudi naro-
be« in suče zadovoljno palce od zahoda proti vzhodu.«
k:
Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. Vpoštevaje velike težkoče, ki jih ima dandanes učiteljstvo pri ouku nemščine, ker nam naše šolske njige nudijo prav malo gramatikalnega pouka, je založila »Katoliška Bukvama« v nemškem jeziku stenski tabeli:
Samostalnik — sklanjatev. Pridevnik — sklanjatev. Tabeli sta v velikosti 70 X 54 cm. Cena na platnenem papirju s palicama a 2 K 20 vin.
Pri samostalniški sklanjatvi je na 14 primerih (samostalnikih) natanko razvidno pravilo krepke, šibke in mešane sklanjatve. Krepko in šibko pridevniško sklanjatev nam pa pojasnuje 6 primerov (pridevnik s samostalnikom).
Dat* morja
se lahko itnenuje ribje olje. Vendar se ga mora pre} pre.-.strojiti, ako se ga hoče prav izrabiti. Ribjemu olju se mora po Scottovem načinu odvzeti težka prebav-livost, neprijeten duh, zoprn okus in vse napake, ter ga pripraviti bolj užitnega in okusnejšega. Na ta način pridobljena
ima vse prednosti navadnega ribjega olja v najvišji meri, povzroča dober tek, je zelo redilna in lahko prenesljiva, da jo
Prenese tudi najbolj občutljiv želodec, o redni rabi Scottove emulzije se že v kratkem času opazi splošno ojačenje. Kdor želi to doseči nai se odloči, čim preje tem bolje, za zdravljenje s Scottovo emulzijo.
Cena originalni steklenici je i K M v. Dob se v vseh lekarnah. Kdor poštje 50 vin. v znamk, h na SCOTTft BOVPNE, O.m.b H., Dunaj VII., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena poši-Ijatev potom lekarne za ponkušnjo	10

25. t. m. v Litijo k sodni dražbi novo postavlj. dvonadstropne
tik Zagorske farne cerkve.
Cenjeno samo 21 '600 K. najmanjši ponudek 16200 K; ne zamudite ugodne prilike!	199
•V,.'«.;' T
•i. '-.n i- ■ . ./1 M i-!'
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko se usoja naznanjati pretresljivo vest, da je njen bivši dolgoletni in velezaslužni tajnik, gospod
.vati
ccsarski svetnik, vitez žel. krone III. reda, vitez Franc Jožefovega reda, predsednik „S!ovenskega trgovskega društva Merkur",
itd. itd.
danes dopoludne po dolgi bolezni preminul.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. januarja 1913 popoludne iz hiše žalosti, Kongresni trg štev. 7.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1913.
NOVA AMERIKANSKA NASELJE' VALNA POSTAVA.
Odseka obeh severnoameričanskih zbornic sta se zedinila, da se predloži nova naseljevalna postava. V Ameriki se bodo smeli le naseliti, ki znajo v svojem domačem jeziku čitati. Vsak naseljenec bo moral plačati 5 dolarjev (dozdaj i) davka. Ladje, ki prevažajo izseljence, bodo spremljali amerikanski zdravniki, nadzorniki in strežnice, ki jih bo imenovala amerikanska vlada.
Darovi.
— Za stavkujoče v Vevčah so nam
posLali: F. Mikec, Žužemberk, 3 K; Fr. Go-vekar, Št. Vid nad Ljubljano, 5 K; Ivan Dra-šler, gostilna na Dolu, 1 K; Jakob Hrovatin, železniški čuvaj na Dolu, 1 K; Ivan Lovšin, župnik, Lesve, 3 K; dr. J. Marinko, profesor v pole., Mavčiče 5 K; Anton Lovšin, župnik, Radomlje, 10 K; neimenovani v Tr-ičžu 5 K; Ivan Nagi, župnik, Lipa nad Vrhniko, 2 K; Fr. Sinko, kaplan, Šmarje pri Jelšah, 5 K 10 vin.; Ant. Poljšak, Bevi.e, 3 K; Fran Fink, Toplice, 13 K, Joži Knific, župnik, Tomišelj, 10 K; Franc Vrajnar, Trst, 2 K; Ant. Trampuš 2 K; neimenovan 2 K; neimenovana 2 K; krojač Šoukal nabral 2 K. Stavka traja dalje! Vsak naš somišljenik naj pošlje svoj dar na naslov: L. Tomažič, Katoliška Tiskarna, Ljubljana.
ZA POSTNI ČAS
priporočamo cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Foerster Ant.: Op. 5. Lamentacije ali žalostne pesmi Jeremija preroka. Očitanja (»Kaj sem ti storil) za meš. zbor po 70 h. Hribar p. Angelik: Postni in velikonočni napevi za mešan zbor. Cerkvena glasbena dela. III. zvezek. Part. 2 K, glasovi po 50 h.
Kimovec dr., Franc: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu. Za mešani zbor. I. zvezek. Obsega poleg drugih tudi več postnih napevov, med temi tudi en kri-žev pot.
Sicherl Josip: Postne in misijonske pesmi. Riharjevi in drugi napevi za mešan in moški zbor. Part. 2 K 30 h, glasovi po 40 h.
Hladnik Ign. Op. 54. Deset postnih pesmi
za mešan zbor, Part. 1 K 20 h. Grum Ant.: Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del. Za štiri enake ženske ali moške glasove. Foerster Ant.: Cantica saera. Cerkvena pesanarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglasno). I. del, drugi natis, 2 K 40 h. Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 50 h, glasovi po 38 h.
Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec. Cena vezani knjigi 1 K 40 h. — Pisatelj je s to knjigo hotel podati ženinom in nevestam, pa tudi starejšim zakonskim zanesljiv kažipot, katera vodila naj bodo temelj zakonskega življenja, da bo isto srečno, zadovoljno in Bogu dopadljivo. Tudi pravi vzgoji otrok je posvečen dolg odstavek, ki <e poln zlatih resnic in prekoristnih nasvetov. Iz vsake vrstice govori izkušnja, ki je vodila pisatelja pri sestavi te koristne knjige.
Katoliška Bukvarna v Ljubljani.

s
Zvezda
'-JEVE
s križcem
edino prava
z zvozdo s križcem napravi slabe Juhe, omake, soSivja itd. slino okusne.
Najboljše, najudobnejšo in najceneje pomožno kuhinjsko sredstvo.
V originalnih steklenicah po 12 v. In več Je povsod na prodaji
Meteoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 300-2 m, sred. tlak 736-0 mm
0	Cas opn- & KOVItUjU 1	stnnje liaro-bivtrfi v mm	Temperatura po Colziin	Vetrovi	Nebo	a « > ; c c s
					i S > —1 u
17 9. zveč.	734 1	-20	sl. sever	sneg	
(Tzjutr. 1 2. pop.	7319	02	sl. jjzah.	oblačno	15 2
	730-9	1-2	sl. jug	megleno	
Srednja včerajšnja temp. — 3-3°				norm. -	
Pozor!
Pozor!
GASILNA PR^STVA
h
lzoBiovanj
čelade	cevi	kupe
čepice	ovliaki znaki	piščalhi
sekirice		vrvice
pas, vi	naramnice	i kolajne
rokvi e goiiii
cevne obveze cvilb za obleke
vrvi za plezalce društveni zna.^i sirnslne trolene vrvice s copt.
Prosi se, da se pri ustanovitvi novih društev dotična društva pred nabavo gori navedenih predmetov obrnejo ustmeno ali pismeno na spodaj navedeno tvrdko katera prevzame tudi popravila starih čelad, sekiric itd.


Postrežba strogo reelna in solidna!
J. S. Benedikt, Ljublj
188
Ustanovitev tvrdke 1.1830.
■MIMlflM
Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga
telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
1C0
189
Oprav, št.: E 5493,12
2
Dne 21. januarja 1913 dopoldne ob 9. url prodado se na Rimski cesti št. 16 po javni dražbi sledeči predmeti:
špecerijsko blago, razni likerji in trgovska oprava.
C. kr. okrajno sodišče v
ani,
oddelek V, dne 2. januarja 1913.
die 17. januarja opoldne po dolgotrajni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, preminula.
Pogreb nepozabne pok jnice se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiša žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi.
Rajnico priporočamo v blag spomin.
V Kranju, dna 17. januarja 1913.
Dr. Edvard Šavnik
in otroci:
Maita, Vera, Meta, Olga, Bogdan, Leon in Renata,
Venci se hvaležno odklanjajo,
IVAN man
$©vs Vodmat-Ljuhljana
Prm sfopenska Izdelooalnica
= harmonijev =
po ameriškem zistemn
Izdelujejo sc vsake vrste harmoniji za cerkve, pevska društva, šole, zasebnike. Sprejemajo se popravila po ugodnih cenah. Izdelane harmonije razne Vrst« imam vedno v zalogi na ogled. 194 Zahtevajte ilustrovani cenik.
Oddati je služba
v Dolenjem Logatcu. Nastopi se lahko takoj.	_193
Proda se
iz proste volje lepo posestvo pri deželni cesti. Močno zidana enonadstropna, s škriljem krita
hiša
v kateri je že stara gostilna, prodajalna, tra«
fika, dobro urejeni vodovod v kuhinji, in hlev. Njive in travniki v prav dobrem stanju in parcela gozda. Resni kupci naj se zglasijo pri lastniku Karo! l,uznai', gostilničar, Dolenja vas 3? nad Škofjoloko.	41
ter večerni plašč, se proda. N:va ulica 7, parter desno.
vrtnar
vojaščine prost. IšCe službe. Vešč je vsakega vrtnarskega dela, sprejme pa tudi kaj drugega primernega. Naslov pri uprav-ništvu lista pod »štev. 197«.	197
iščo stalnega inesta na dobrem kraju dobro izurjen mlinar. Ponudbe sprejema do 25. januarja Franc Hojntk, avtomat, valjčni mlin, Konjfce, Štajersko.	195 5
sa »a w
isce
priden in pošten mlad mož, najrajše v kakem župnišču ali pri kakem krščanskem trgovcu aJi gostilničarju v mestu ali na deželi. Popolnoma je vešč kmetijstva, živinoreje, vinogradništva in kletarstva. Ponudbe je pošiljati na upravo lista pod pridnost 196.	196
za eno sobo. — Ponudbe pod: „Oprava 190" na upravništvo tega lista.	190
f Proda se
B JfcJT lepo
v lepem kraju na Gorenjskem, jako pripravno za mlekarstvo in sadjerejo, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. U9. (Znamka za odgovor.)	110
K 45'-
vali bolje kot vsuka kokoš. Na poskušnjo zastonj. G. MUCKE, PotJcndorg štev. 40 pri UniiRju. Stotine referenc in spričeval iz cele monarhije zastonj in frauko. 181 (10)
se sprejme takoj v večjo prodajalno z mlekom v Trstu; biti mora vešča slovenskega in nemškega eventuelno tudi laškega jezika. Ponudbe sprejema »Mlekarska zveza v Ljubljani«.	186 a
V najem se da, eventuelno tudi proda majhno, dobro vpeljana
z zalogo ali brez znlocjc v vc|i!<i vasi na Goienj-skem blizu tovaien. Cena po dogc-voru Naslov sc izve uri upravnlstvu „Sloventa" pod št. 167. (Znamka za oduovor.l
11318105
idrijske novice.
i Podružnica »Slomškove zveze« za idrijski okraj bo zborovala v četrtek, dne 23. t. m., dopoldne ob 11. uri v Sp. Idriji v šoli. Člane in prijatelje krščanskega učiteljstva vabi odbor, da poridejo v kar največjem številu. Dnevni red bo prav zanimiv. Med drugim bo tudi poročilo o novem zakonu z dne 23. oktobra 1912 o šolskem nadzorstvu, ki mora zanimati nc samo učitelj stvo, ampak tudi lajike.
i Krščansko gospodarska društvo je tudi v preteklem letu izborno poslovalo. Prometa je imelo čez 297.500 kron. Prodalo se je blaga za 127.685 K 63 v., za 6% dividendo se je razdelilo blaga v vrednosti G555 K 22 v. Upravni stroški so znesli 4000 K, davki in najem-ščina 1314 K. Za voznino se je plačalo 4657 K 7 vin., užitnine 1410 K 63 vin. Čistega dobička so pokazali računi okoli 8580 K. Blaga je bilo v zalogi ob sklepu leta za 37.900 K, rezevnega zaklada pa ima zadruga že 19.117 K 85 v. Držimo se naše zadruge tudi v prihodnje trdno, agitirajmo pa tudi za nove člane.
TrMe novice.
t Predpustno predstava priredi jutri ob 5. popoldne v društvu Sv. Jožefa dekliška Marijina družba. Na sporedu je petje, veseloigra v treh dejanjih »Bogata teta« in dvodejanska burka »Kaznovana nagajivost«.
t Jugoslovanska Strokovna Zveza Je imela zadnjo nedeljo občni zbor. Plačuiočih članov šteje blizu 110. Leta 1912. je bilo v zdravstvenem oziru manj povoljno. Vplačalo se je nad 700 K, med bolnike pa razdelilo blizu 600 K. Premnogi podpirani člani ne morejo prehvaliti te res izborne delavske organizacije, ki se vsemu delavstvu najtopleje priporoča. Odbor se je pomnožil za par članov, kot zastopnik za občni zbor centrale v Ljubljani je bil izvoljen načelnik tukajšnje skupine tovariš Franc Vidic. Delavsko glasilo »Naša Moč« prihaja med nas v 50 izvodih.
t Občni zbor društva Sv. Jožefa in obeh odsekov bo prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. ob pol 4. uri popoldne v društvu. Slišala se bodo zanimiva poročila o društvenem delovanju v letu 1912. Članice in člani, pridite polnošte-vilno na občni zbor!
t Predavanje je imel v torek gospod kaplan Čadež ob zelo dobri udeležbi v društvu. Pojasnil je v poljudnem govoru, darvinistično teorijo, katero je zagovarjal na nekem predavanju Etbin Kristan v Tržiču. Celo prejšnji njeni zagovorniki, n. pr. sloveči kirurg Carrel, jo odklanjajo in zametujejo, le Etbin Kristan še ž njo rešuje »delavsko« vprašanje po Ameriki in po Kranjskem.
Jeseniške novice.
j Delavci pozorl Kakor smo izvedeli iz prav zanesljivega vira, je bivši načelnik sedaj razpuščene tovarniške godbe nekemu gospodu prodal najboljše muzikalije omenjene godbe. Je to sicer samo na sebi bila lahko najbolj poštena kupčija, vendar si pa delavci dovoljujemo vprašanje, odkod ima bivši načelnik tov. godbe to pravico in drugič, kam je prišel dotični izkupiček za muzikalije, ki so jih nabavili delavci za svoje žulje. Z mesečnimi doneski po dvajsetici so delavci savske in javorniške tovarne, katerih je bilo v prvi dobi 9 let obstoja godbe čez 1200, in v drugi dobi 6 let do 2000, v teku 15 let obstoja godbe spravili za vzdrževanje tov. godbe ogromno svoto nad 50.000 (petdeset tisoč) kron. Kolikor pa mi vemo, sc je godba razun učitelja glasbe, ki je prejemal prvo dobo po 50 kron in drugo dobo po 70 kron mesečno, sama vzdrževala iz zaslužka pri raznih prireditvah; in če računamo, da se je v najhujšem slučaju povprečno porabilo za muzikalije, uniforme, popravo glasbil in za malenkostne plače godcem za skušnje mesečno 60 kron (prostor za skušnje, razsvetljava in kurjava je bila zastonj), potem se lahko izračuna, da bi moralo v 15 letih vplačevanja delavcev brez obresti ostati vsota 22.000 kron. Letnih računskih .''.aključkov tega denarja ni nihče izmed delavcev nikdar videl, ker ga naj-brže nihče ni nikoli sestavljal. Pač pa imamo v rokah pismo neke prodajalke muzikalij na Češkem, ki sc bridko pritožuje. da ji bivši načelnik tov. godbe, ki je bil blagajnik in tajnik v eni osebi, ni še poravnal vseh računov za naročene muzikalije. In sedaj se muzikalije, ki kljub tako ogromnim dohodkom šc niso plačane, prodajajo, ne da bi vedeli, za kaj se je porabil izkupiček zanje. Delavci, ali bi ne bilo dobro, ko bi se nekoliko bolj pobrigali za preostali denar bivše tovarniške godbe in rešili vsaj to, kar se rešiti da, ker nihče dru-
gi nima pravice do muzikalij, glasbil in preostalega denarja, kakor delavci, ki smo težko prisluženi denar dali za tovarniško godbo. Za svojo last se sme pač vsakdo pobrigati. Sicer pa bomo o tem še pisali, ker postaja stvar zanimiva.
j Požar v tovarni. V četrtek zjutraj ob 4. uri je nastal v skladišču za bombaž ogenj, ki bi bil lahko usode-poln za tovarno, ako bi se ne bil pravi čas zapazil in se preprečila večja nesreča. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
j Občni zbor. Opozarjamo na občni zbor katol. delavskega društva, ki se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 7. uri zvečer v »Del. Domu« na Savi.
propadonie turškega prebivalstva.
Nazadovanje prebivavstva na Turškem ni pravzaprav nič novega, toda v zadnjem času postaja tako očividno, da se je celo apatične in duševno lene turške javnosti polotila groza. Nikdo ne pozna števila vsakoletnega primanjkljaja ljudstva; podatkov glede porodov in smrti ni, še manj seveda o izseljevanju, o gospodarskem življenju ljudstva, o narodnosti itd. Na celem svetu ni take nevednosti glede lastne države, kot na Turškem. Če se torej brez vsake statistike, takorekoč s prostim očesom opaža pi-opadanje, mora biti stvar že precej huda. Tujci, ki so potovali po Mali Aziji, pravijo, da so zapuščene tupatam cele vasi in najro-dovitnejši kraji prave puščave. Vsled pomanjkanja delavnih moči, pada tudi množina pridelkov.
Prebivalstvo pa ne gine samo številčno, marveč tudi telesno in duševno. Ljudstvo je izprijeno. Turška rasa slabi rod za rodom. Tudi živalstvo in rast-.linstvo hira. Slabotni ljudje in shujšana živina ne morejo uspešno obdelovati zemlje. Zato je klaverno vse življenje.
Dosti je vzrokov nazadovanja Turkov. Med glavnimi so predvsem vedne notranje vojne. Že več desetletij se turške čete bore v Albaniji, v Makedoniji, v Arabiji in v Kurdistanu. Tisoči in tisoči najboljših ljudi so padli. Najkrepkejši narod bi ne vzdržal, kaj še turški.
Veliko človeških žrtev je pogoltnil tudi absolutizem. V prejšnjih časih so sultani neljube ljudi kar enostavno po-davili ali pa utopili. Koliko tisočev je ali moralo v pregnanstvo, kjer jih je čakala samo smrt. Klanja kristjanov, posebno v Armeniji, krvavi ustanki in uničevalni boji med narodi Turčije, vse to je napravilo globoke vrzeli v državi.
Nadalje izgubi Turčija vsako leto zelo veliko ljudi vsled izseljevanja. Zlasti kristjani in judje jo zapuščajo; vzrok: na eni strani krvava preganjanja, na drugi velikanska beda.
Četrti in morda najgroznejši vzrok raznarodovanja, zlasti azijske Turčije, so vedne bolezni in epidemije. Nezdravi kraji, še bolj pa kričeča nevednost, lenoba, duševna topost in nečednost ljudstva povzročajo kugo, kolero, mrzlico, koze, tifus, grižo in jetiko. Vest o kaki kugi ali koleri prodre v Evropo često šele tedaj, čc je zavzela bolezen nevarne dimenzije in pomorila nešteto ljudi. Za manjše epidemije se sploh nikdo ne briga. Te divjajo enomer, posebno v močvirnatih krajih. Kinin je dobro sredstvo proti mrzlici, ali kje ga naj ubogi ljudje dobe. Strahovito razsajajo tudi spolne bolezni. Ponekod so celi kraji okuženi. Očividci pripovedujejo naravnost neverjetne stvari o nemarnosti Turkov.
Slabotno, bedno in skrajno nevedno ljudstvo nima proti boleznim nika-kega odpomočka. Sicer se pa tudi vlada prav nič ne briga zanje. Priznati se mora, da se je pod prejšnjim sultanom Abdul Hamidom neprimerno več storilo za zdravstvo, kot pa pod novim liberalnim, mlacloturškim režimom. Tudi v Carigradu ni dosti boljše. Ko je policija za časa kolere na pol gnjili živež pometala v Bospor, so ga pa ljudje na drugem bregu zopet polovili!!
Teh žalostnih razmer je seveda v veliki meri kriva vlada sama. Niti šola (v kolikor je sploh kaj šol), niti oblasti ne pouče ljudstva. Bolnišnice v Mali Aziji so kaj redka prikazen. Letni izdatki za zdravstvo znašajo 720.000 K, za vojaštvo gre pa stokrat več.
Turčijo bo umorila njena notranja bolezen, kajti slika, ki se pred nami odkriva, je strašna. Težko je. najti v svetovni zgodovini zgled, ki bi jasnejše dokazal, da. je tudi najsilovitejšim narodom treba kulture, in sicer krščanske, kajti meč je konečno 1h dvorezno sredstvo. Kaj pomaga Turčiji, četudi obdrži Odrin, če ji tudi cel svet slovesno zasigura Dardunele in Malo Azijo, če pa ne dobi leka. da uniči notraniega črva, ki je zastrupil že ves njen organizem !!
Me v avstrijski industriji vsled vojne.
Vsa avstrijska industrija je navezana na Balkan, ker to je njeno najboljše odjemališče. Nastopivši vojni dogodki so poslabšali trgovske zveze, toda upati je bilo, da se po doseženem miru in pri pametni gospodarski politiki naši trgovski odnošaji nele obnove v prejšnji meri, ampak še veliko zvečajo spričo novih ozemelj, ki se pod prejšnjim turškim gospodarstvom niso mogla razvijati in imela stoletja iste potrebščine kakor nekulturni narodi v Afriki. Toda nastala je napetost med Srbijo in našo državo in zdaj se je bati, da bo Balkan za našo industrijo in trgovino popolnoma izgubljen in škoda, ki je že in še bo nastala, je nepopravljiva. Treba je le pogledati statistiko našega izvoza meseca novembra v letu 1911 in v letu 1912. Tako jp Avstrija meseca novembra leta 1911 eksportira-la gosposkih in deških klobukov v Srbijo 1500 komadov, 1912 samo 250, v Bolgarijo lani 1600, letos 70. Izvoz fesov, ki je lani znašal 6000 komadov v Srbijo, 27.000 komadov v Bolgarsko in 380.000 komadov v Turčijo, je letos popolnoma ponehal. Dežnikov se je lani meseca novembra prodalo v Srbijo 425, letos 2, v evropsko Turčijo lani 1145, letos 58. Oblek za gospode in dečke se je lani meseca novembra eksportiralo v Srbijo 16 meterskih centov, letos 1, na Bolgarsko lani 13, letos 4, v Turčijo lani 256 meterskih centov, letos 48.
Izvoz usnja je lani znašal v Srbijo 330 meterskih centov, letos 17, na Bolgarsko lani 304, letos 75, v Turčijo lani 60 meterskih centov, letos pa 64. Papirja se je lani eksportiralo v Srbijo 3000 meterskih centov, letos 1000, na Bolgarsko lani 3100, letos 1400, v Turčijo lani 4100 meterskih centov, letos pa 650. Izvoz lesenega blaga je od lani na letos padel v Srbiji od 320 na 50 meterskih centov, na Bolgarskem od 800 na 300, v Turčiji pa od 2100 na 350; takisto je padel tudi izvoz steklenega blaga, in sicer v Srbiji od 2800 meterskih centov na 1000, na Bolgarskem od 3700 na 300 in v Turčiji od 4100 na 650.
Izvoz cementa je znašal lani v Srbiji 550 centov, letos 300, na Bolgarsko lani 1700, letos 0 in v Turčijo lani 3500, letos 1800. Lani smo meseca novembra eksportirali železnega blaga v Srbijo 7700 centov, letos 1400, na Bolgarsko lani 7809, letos 2000 in v Turčijo lani 26.400 centov, letos pa samo 200. Izvoz kemičnih fabrikatov je znašal lani v Srbijo 4700 meterskih centov, letos pa 1200, na Bolgarsko lani 2900, letos 400 in v Turčijo lani 950, letos pa 480. Biti mora slep, kdor ne uvidi, kam dospe avstrijska industrija in trgovina, ako se skoro ne ublažijo razmere in sklenejo ugodne trgovinske pogodbe.
Stagnacija v gospodarskem oziru je pri nas že tolikšna, da bridko ječijo že. trgovci, ki delajo z lastnim kapitalom, kaj šele oni, ki. so navezani na kredit. Naj ostane še nekaj časa denar tako drag in nastali bodo grozni polomi, čeprav jih jc že doslej neštevilno.
Somišlferkt! Spominjajte se Ljudskega sklada! Prispevke sprejema Taaištvo S. L. S. Miklošičeva cesta B,
m modno blago za gospodu ln gospe priporočil izv.hiSa
ProNop Škot kovsky in sin
v Humpolcu na CešKetn.
Vzorci na zahtevo Franko Zelo zmerne cene. Na ieljo datn tukaj izgotovltl gospod, obleke.
Stavbeno in umetno ključavničarstvo z motorno močjo in vodovodni instalater
na Bledu, Gorenfsko,
v vseli mestih olikovan so priporoča klavnemu obCinstvu in pročastiti duhovščini zu vsa v to stroko spailajofa dela, kakor štedilnike vseh vrst od priprostih do najfinejših, železne Sn žične ogrni<>, obbafilne mize, laterne i. t. d. lastnega izdelka, po nujnižjih cenah.
Popravila točno. — Prorafiis«! brezplačno in pošZoine prosto.
3858
fflsim
-------alkalična kislina
Eoibolfša difefična in osvežufoča piia.£a
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ha-tarlh. oblifnlh i" mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podplralno sresSstog
pri karlovovarijskem in drugih kopeiiŠKh ZdraV-jenjih in kot poznejie zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: iiiesshiibl Ssiserten.™,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni In frarfco.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge orl Mihael Kastner-u. Peler Lass-niku in Andrej Sarabonu, Liubiiana* li
Samo pri nas pristno.
Zelo ugoden nakup 40 METKOV OSTmKGV
zefira, voile, flaneie in drugega pralnega blaga, zelo lepi v dolgosti od 1—8 metrov, sortirani. Pošilja se po povzetju, franko za 18 kron. Najboljša razpoštfjalnica
11. HavličeU Bralje, Pottail, (Cešlo):
Od teh ostankov se vzorci ne morejo razpošiljati. Kolekcija vzorcev modnega blaga in manufakture z navedbami nizkih cen pošiljamo franko.	116
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EM1JL KKAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Iščemo dobrega in zanesljivoga 150
za mlečne = izdelke:
Čajno maslo, skuto in oddajo mleka.
Mlehcrna t Malivasi štev. 3, p. Grosuplje, Dolenjsko.
Življenjsko vprašanje SŠ2Ž2S za vsakega esfe?
J5?; j
j ju zdrav želodoc. Zaton,j ju človeška , dolžnost, ga ohraniti ali pa, o ko jc na-
1 stalo žo nesoglasje, odporooči.
II lasom brezštuvilnih zatavaVnic, to so izborno obneslo pri zboljšanju teka. odstranitvi slabe prebavo, zaprtja, pehanja. zopemega okusa, raznih tvoiociu zaradi motenja v prebavi žc več kol tri dosotlctja
BEABY-jeve želodčne kapljice
prej Marijaccljske kapljice iinenovaaie, I kot najzancBlivojše dornaon sredstvo nro-1 li želodčnim boleznim pri otrocih in od-raslih.
Varujte so entikof>lnsceih se pona-rodb m potvar tur pazitu ua zraven stoječo varstveno znamko Maturo Bo:":ju z
Dotetom sia desnici « ,---
in ua podpis	t-1tj> V<XKUJ*
Trobiva so v lekarnah v steklenicah po mi vinarjev in K Hit). - IJazpošilja v lirovmce lekarnar C. Brady, »unuj I, Flelschmarkt 2|387 (8 steklenic K 6-40 11 dvojnate stekienico K d'80 lranko vseh stroškov).	3222
|^•Tfiio/J]-
rnmm
[2m
i? uiiSiie krojnega ri-
Dobi sc tudi kroj po životni meri. Istotako sc izdelujejo obiekc točno in po primerilo nizki ccni.
Franja Jesih,
Ljubljana. Stari trg 28.
imasre-si - nsn	—■
Bit 72
SOTO«
ašinist
za benzčn motor sc takoj sprejme v stalno službo, Loračarič, Strelišča ulica 31.	l57
enega sli dva, Išče
Janez PticeF,
u *
kovaški mojster. Ribnica štev. 113. Dol.
61 1
Priporočamo hitre
ji
arože(presgerm)
fz drošnrne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	'.ao
oprave
.jrpjj Stalna razstava In tržnica J2L z obrtnimi izdelki v Brnu
nalsolldnele izvršeni Ig uo nairižjiii cennh dobavila r Podružnica na Dunaju I, Adlergasse 12 sLvraciie.akauarnI8^sa™'itfl. iftlOZ POltiŠIl 2a svojo seslro sca^—
40 let staro, vdovo s petimi, 6 do 18 let starimi otroci, lastnico lepega posestva z obširnim gozdom, v bližini Ljubljane in železnice, iščem tem polom moža, ki naj bi imel nad 8000 premoženja, bil 35—45 let star, trezen, priden in varčen in se ra-aime na kmetijstvo. £ahko je tudi vdovec brez otrok s primernim posestvom ali c. kr. uradnik z dobro stalno službo. — Gbširne poitidbe s sliko, ki se takoj vrne, pod: ^Razumnost" 159 na upravo »Slovenca" do 29 t, m. — Cajnost zajamčena. 159
se sprejme za manufakturno blago itd. za več let v službo. Priliko ima naučiti se nemščine iD italijanščine. Ponudbe naj se se pošljejo na I. MIHELIČ, Warenhaus, Kan-dersteg (Bern) Švica. 113
Motor
na bencin 4PII rabljen toda dobro ohranjen z vso opravo in 179
clrknlarno žago s fransmSsijo
se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Sp. Šiški, Kolodvorska uiica 161, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi postni predal 65, Ljubljana.
Prodam due mali uili
ta ceno po 11.000 K; takoj treba plačati le po 5000 K; na lepem prostoru pod Rožnikom, posebno pripravni za kakega gospoda v pokoju. Več pove lastnik T. Čeh, pod Rožnikom 267.
Javna dražba!
V nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popold. se vrši v Sodražici v hiši št. 50 prostovoljna javna dražba nekdanjega
LenCkoveoa posestva v Sodražici M 89,
obstoječega iz njiv, travnikov in hiše, ki je pripravna za vsake vrste trgovino in v katerej se že nahaja gostilna s trafiko in sodovičarska obrt, nadalje
posestva u Traimi gori
obstoječega iz hiše z gostilniško koncesijo, iz košenic ter obilo gozdnih parcel. — Kupci se uljudno vabijo k tej dražbi, kjer se jim nudi izvanredna prilika za nakup tega slovečega, dobro se obrestujočega posestva.	169
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1890, 1891, 1892 in 1894, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1.)	da so v smislu § 34. vojnih predpisov 1. del, 1. zvezek
od 27. januarja do 3. februarja
imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje in v uradnih urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
2.)	da so v smislu § 8. črnovojnih predpisov
od 27. januarja do 3. februarja
v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894. rojenih, od 1. januarja 1913 črnovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. januarja 1913.
©E
Resna ženitna ponudba.
Pošten, razumen in soliden mladenič, 30 let star, trgovec in posestnik z dobro stalno službo in lepo prihodnjostjo, srednjc-visoke čedne zunanjosti in blagega srca, želi radi pomanjkanja znanja spoznati razumno, 20—25letnogospico iz dobre družine, nedolžne preteklosti, dobrega zdravja, z veseljem do trgovine in gospodinjstva. Dobro, rahločutno srce, ter nad 5—15.000 kron premoženja naj povzdigne srečo in premoženje nad 40.000 kron. Obširne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, pod: „Tiha sreča 158" do 29. t. m. na upravo „Slovenca". Tajnost zajamčena. 158

M
na sedmih Jaorcfh razstavah odlfhooane s prvimi darili.
Samo pristne
r!860\ že rTPA.PNl\ na
tl!ETEP6VPnVoflplatiil
316, 10_, TPEVrDJlbHHM.
v,	^^
^Itk-	Vsak dan i'h izde,a
tovarna
H^ c	go.ooo paroo!
Edini kontrahenti: Alesstorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gnmi in modno blago jjjj
Išče se
za župnišče na deželi, v srednji Istri. — Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava 166 lista pod št. 166. (Znamka za odgovor.)
)5

i:
Kupite srbsko državno srečko iz 1.1888 v izborni skupini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3'25, še boljše pa v skupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5-50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono!
Glavni dobiiki 100.000,75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3-krat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 475. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6-25.	46
Vse ponudene srečke moralo biti izžrebane!
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 kroni. — Pojasnila daje in naročila sprejema za ,,Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Stavbene = parcele
na Dunajski cesti o Ljubljani pred delaoskiml hlSaml In na Gllncah tako) ob mestni meji na Trialki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodai.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBIIC, na Gllncab 37. 3127
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let.
3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandore, balda-hine, plašče, kazale, plovliale, dalmaUke, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpojtenejšo postrežbo, proit, dt so pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
pozor trgovci!
roda se hišo
v mestu, dvonadstropna
v dobrem stanju blizu dveh cerkva, v kateri s« nahaja dobro vpeljana špecerijska trgovina, obstoječa čez 50 let. Proda se skupaj s hišo, zaradi družinskih razmer. Jako ugodno za upokojene častite gospode duhovnike. Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 163. (Znamka za odgovor.)
izdeluiem naitineiJe In po najniljl ceni V lastni delavnici
LUD. CERNE
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
aina
(Nčflon^l-ftegistrler-Kssse) 35
samo en mesec rabljena, proda po nlzkt ceni
A. peč ak, Toplice, Dolenjsko.
Jnžno • italijanska vinarna in vinska veletrgovina
Tommaso Todisco
Glavna klet In pisarna : Dunaj XV, FQnfhausg. 10. Prosta zaloga na Dunaju ekspozitura glnvnega carinskega urada, X./2, Favoritenplatz, v Berolinu kralj, carinski urad, I. Packhof. 3563
Kranlska deželna hmlm u Ljubljani s
deželnem duorcu
uhacE u Gespaski salici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4 7» 7»
na leto Obresti nrinistijo glavnici polulat.no, tako lin vlagatelj uobi za vsakih 100 K (M obrnnti, ker plartujn banka Iz avojega rontni ilavok Hnnka jo mipirnlno varen zavod. n<"i direktno rti
Za vlogo jami'
dežela Kranjnka
Dale komunalna posojila
občinum, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
47,%
komunalnih zadolznicah.
Hipotekama posojiia
v zastavnih listih po
4V/A
Uskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela KraajsKa.
UraJne ure za stranke usak delaonlk od pol 9. ure dopoldne do f. ure popoldne.