Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefranikirana pisma so ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša m«s*ečno 10 Din, za tmo-zemstvo m »sečno 15 Di*.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankirak),
Štev. 74.	Sreda, 16. septembra 1931.	Leto VI.
Volilni zakon kraljevine Jugoslavije.
Nove kruSne cene.
Minister za trgovino in industrijo je predpisal na podlagi pooblastil iz čl. 10 zakona o prodaji pšenice z dne 4. septembra t. 1. in na podlagi čl. lOa zakona o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice z dne 11. sept. t. 1. naslednjo uredbo o cenah kruhu:
Čl. 1. Kruhu se določijo zakonite cene:
Beli kruh Din 4.— kg, polbeli kruh Din 3.50 kg, črni kruh Din 2.50 kg.
Cene luksuznemu pecivu so svobodne.
Te cene veljajo do nadaljnje odredbe.
Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar se razglasi v »Službenih no-vinah«.
Za prekoračenje teh predpisov se določijo stroge kazni. Tako predvideva čl. 10, da bo kaznovan, kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kakor to določa odredba, predpisana na podlagi čl. lOa o prodaji pšenice v državi:	1.	z	denarno	kaznijo do
15.000 Din in zaporom do 15 dni. 2. z denarno kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 30 dni. Če prekorači cene še po drugi izrečeni kazni, se mu poleg globe in zaporne kazni odvzame pravico izvrševanja obrti.
Varnost predpogoj za razorožitev.
Izjava čehoslovaškega zunanjega ministra.
Dr. Beneš rad daje izjave. V Ženevi je povedal svoje mnenje poročevalcu »La Republique« o Briando-vem govoru, ki je govoril o tem vprašanju. Dr. Beneš pravi, da je Briand v svojem govoru izvrstno preciziral mednarodno situacijo. Na vprašanje, ali je Briand prav storil ali ne, ker je v svojem govoru zahteval razorožitev kot pogoj, če se hoče skleniti pakt o medsebojni pomoči in varnosti, dr. Beneš izjavlja, da ni dvoma
o	tem, da je Briand v dobro izbranih besedah in spretnem izražanju to povedal, ne da bi kdo mogel biti žaljen. Gre tukaj še za Zedinjene države, ki bodo na razorožitveni konferenci tudi zastopane. Vprašanje varnosti se mora neobhodno staviti, ker Amerika ni vezana po členu 8. pakta Društva narodov, ki določa dolžnost ?ignatarnih držav glede razorožitve in varnosti. Uverjem sem — dodaja minister — da pride pri splošni razorožitveni konferenci tem lažje do sporazuma, ker Briand ne izključuje ukrepov glede gospodarske varnosti. Prepričan je dr. Beneš, da bodo tudi Nemci izvršili določene ukrepe, ker so podpisali člen 16. pakta.
Dr. Beneš se nikakor jasno ne izreče za razorožitev. Če bi države pričele razoroževati vsaka zase tudi brez razorožitvene konference, bi bil to najjačji argument varnosti.
Francija žanje.
»Gospodarska Politika« pravi, da se že dalje časa opazuje dejstvo, da mora vsaka realna politika kakor tudi finančna računati s Francijo. Dogodki v Nemčiji, padec vlade na Ogrskem, padec nemško-avstrijske carinske unije, pomoč Angliji, vse to dokazuje, da se v Evropi nič ne zgodi brez Francije ali celo proti Franciji. Francija se opira na svoje bankirje in svoje politične zveze. Posledice te pozicije se bodo še močneje pojavile, Francija pa lepo žanje sadove svoje zunanje in gospodarske politike.
Javno glasovanje. — Za postavitev 60.200 podpisov, po 200 v vsakem mora imeti v vsakem srezu še
Beograjske »Službene Novine« so objavile dne 12. t. m. novi volilni zakon. Volilni zakon določa splošno, direktno in javno glasovanje,
V	področju Beograda, Zemuna in Pančeva bodo voljeni trije poslanci; posamezne banovine pa bodo imele poslancev: dravska 25, savska 58, primorska 37, vrbaska 22, zetska 20, dunavska 51, moravska 32 in vardar-ska 37.
Volilne liste veljajo za celo državo in mora vsako listo nosilca podpisati po 60 volilcev iz vsakega sreza v državi.
Državna lista, ki dobi pri volitvah nad 50.000 glasov, pa ni dobila nobenega sreskega poslanca, dobi mandat. Vsaka državna lista pa mora imeti tudi po vseh srezih volilne kandidate. Kandidature v vsakem srezu mora podpisati 200 volilcev. Mesta od 50.000 do 100.000 volijo enega, mesta nad 100.000 prebivalcev pa dva poslanca (in namestnike). Volilni listi se mora priložiti potrdilo, da kandidat sprejme kandidaturo in potrdilo, da je nosilec zadovoljen z njegovo kandidaturo.
Državno kandidatno listo je treba 25 dni pred volitvami predložiti kasacijskemu sodišču v Beogradu. Sreske kandidature se pa predlagajo sreskim sodiščem v odobritev.
Glavni volilni odbor je v Beogradu. Volišča so po občinah, eno volišče ne sme imeti nad 800 volilcev.
kandidatne liste je treba zbrati srezu v celi državi. — Nosilec liste po enega kandidata na svoji listi.
Sreski volilni odbori so imenovani vsaj 15 dni pred dnevom volitev. Volitve se vrše eno nedeljo po vsej državi.
Najmočnejša državna lista, to je tista, ki dobi največ glasov v državi, dobi takoj dve tretjini vseh mandatov. Zaraditega ostane za razdelitev na druge liste v dravski banovini le 9, savski 19, vrbaski 8, primorski 7, drinski 12, zetski 7, dunavski 16, moravski 11 in v vardarski 13 mandatov. Kandidat sme kandidirati samo v enem srezu. Poslanec more izgubiti mandat, ako izgubi volilno pravico, če stopi v državno službo, oskrbuje dobave z državo ali pa če neha biti član one skupine, ki ji pripada nosilec državne liste.
Kakor vsak volilni zakon, ima tudi ta kazenskih določb, v katerih so normirane navadno ostre kazni.
*
Za enkrat nas interesirajo te določbe novega volilnega zakona. Po-vdarimo naj še, da mora torej skupina, ki hoče kandidirati po tem volilnem redu, zbrati nad 60.000 podpisov iz vseh srezov v državi, kar velja ogromno dela in truda.
      .................................
Velik vihar v Ameriki. V srednji Ameriki v Hondurasu je bil v četrtek silen vihar. Vihar je divjal nad mestom Belize ter porušil več kot dve tretjini hiš in pobil nad 500 oseb. Mesto šteje 13.000 prebivalcev.
0 političnem grupiranju po novi ustavi.
Beograjsko »Vreme« piše:
»Kot razliko od prejšnje vidovdanske ustave ima septemberska u-st.ava glede na versko, plemensko in pokrajinsko (regionalo) podlago važno novost. Dopuščajoč načelno združevanje državljanov v strankarsko-politične namene, dovoljuje nova u-stava to pod tremi pogoji, to je, da niso na verski, plemenski ali regionalni podlagi. Z ozirom na sloves demokratskega in predstavniškega sistema, na njega duh in zmisel, so te omejitve popolnoma utemeljene in na mestu. Postulati so resnične demokracije in rezultati bridke izkušnje, ki smo je imeli v nedavni minulosti. To novost v septemberski ustavi, da se onemogoča politično organiziranje na verski, plemenski ali regionalni podlagi, moremo le pozdraviti in pričakovati najboljše rezultate
1 za državo, i vero, i plemena, i za posamezne kraje naše prostrane domovine.«
Atentat na ekspresni vlak na Madžarskem
Ekspresni vlak strmoglavil v prepad.
24 mrtvih.
V	noči od nedelje na soboto je postal brzovlak, ki vozi iz Budimpešte proti Dunaju, žrtev zlobnega atentata nedaleč od Budimpešte. Vlak je vozil preko viadukta blizu postaje Torbagi in takrat je most s silnim treskom zletel v zrak. Lokomotivo in šest voz je vrglo v zrak, ki so se nato zrušili v sto metrov globok prepad. Trije vagoni so obviseli nad prepadom, zadnji trije so skočili iz tira. Ugotovili so 24 oseb mrtvih in nad 40 hudo ranjenih. V vlaku je bilo 120 oseb, večinoma iz Carigrada, Beograda, Aten in Sofije. — Madžarska javnost dolži atentata komuniste, kar je pa neverjetno. Reševanje in raziskavanje je težavno.
Kdo se v jedru bori proti socialnim dajatvam«
Avstrija potrebuje drugo posojilo, ki ga išče v Franciji. Francoski finančni minister Flandin, kakor poroča dunajski »Neues Wiener Tagblatt«, pa pravi, da, dokler se ne upostavi ravnotežje proračuna in adpravijo z reformami socialna bremena (tudi kolektivne pogodbe!), toliko ^ časa Francija ne bo mogla dati posojila.
Socialnodemokratična stranka je k tej zahtevi Francije zavzela najostrejše stališče ter bo kot najmočnejša stranka v parlamentu povdarila svoje stališče napram vladi.
Za francosko-nemSko zbližanje.
La val in Briand pojdeta y Berlin.
Francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand obiščeta na povabilo nemške vlade dne 27, t. m. Berlin. Obisk pomeni obisk bogatega bankirja pri sosedu, ki potrebuje denar.
Čigav je ledeni svet? — Spor za Gronlandijo. Med Norveško in Dansko je nastal spor za posest Gron-landije. Čigav naj bo ledeni svet, na katerem ni drugega kot led in sneg pa tu in tam kak beli medved, bo rešilo haaško razsodišče.
Haimverovski puč v Avstriji.
Ponočni strahovi reakcije.
Politični diletantizem avstrijskih hajmverovcev pod vodstvom dr. Pfri-merja je napravil v noči od sobote do nedelje puč na Gornjem Štajerskem. Ob dveh ponoči so obenem zasedli po določenem načrtu Bruck na Muri, Judenburg, Leoben, Kapfen-berg, Zeltweg in še nekaj drugih krajev. Pregnali so okrajne glavarje in župane ter zasedli njih mesta. Puč se je pa razširil deloma na Gorenjo Avstrijo in Salzburško.
Vlada je takoj sklicala sejo in dala obrambna navodila ter poslala vojaštvo v dotične kraje.
Takoj po izbruhu hajmverovskega puča je razglasil mobilizacijo tudi socialdemokratični repulik. Schutz-bund, ki je nastopal povsod odločno za ohranitev avstrijske republike.
Do nedelje opoldan so bili hajm-verovci že povsod pregnani in so se poskrili kakor tepeni cucki.
Ta hajmverovski poizkus starih avstrijskih aristokratov in oficirjev ter habsburških monarhistov je s tem dogodkom zopet zapisal v zgodovino svoje pustolovske politike znak politične smrti.
V	Avstriji stoji pač na straži za republikansko demokracijo močna socialistična politična in strokovna organizacija. Tam taki reakcionarni eksperimenti ne bodo mogli uspeti.
Moralni in dejanski fiasko avstrijskih faiistov.
Že dalje časa se je opažalo, da fašisti nekaj pripravljajo, ker so pošiljali nekaj dni večje pošiljatve na privatne naslove. Tudi pred Gradcem so koncentrirali fašisti 2400 mož. Po porazu na Gornjem Štajerskem so se pa pogodili z alarmiranim vojaštvom in se mirno umaknili izpred Voits-berga.
Odstopila sta zaradi poraza dr, Pfrimer in načelnik štaba inž. Rauter.
Vodje heimwehra so bili aretirani, tako inž. Rauter, grof Coreth, grof Lamberg in drugi; dr. Pfrimer je pa pobegnil kakor zajec. Obenem je vlada suspendirala vse državne uradnike in javne organe, ki so sodelovali pri puču, ter uvedla proti njim kazensko postopanje.
Ta puč je povzročil med avstrijskim prebivalstvom silno vznemirjenje. Istotako se inozemsko časopisje izraža jako pesimistično o razmerah v Avstriji, dasi je reakcionarna vlada kriva, ki ni imela poguma, da heim-wehrovce razoroži. Nedeljsko pustolovstvo silno škoduje ugledu Avstrije, ki ima na čelu vlado, ki bi rada pak-tirala s fašizmom, če bi socijalna demokracija tega ne preprečila.
*
V	Kapfenbergu so fašisti streljali na socijalne demokrate, potem se pa poskrili. Ranjenih je bilo več delavcev.
Knez Starhemberg je osvojil Eferding.
Kmetiška bramba je oborožila 600 mož proti pučistom.
Župan Seitz, dr. Bauer in dr. Dan-neberg so se v nedeljo predpoldne zglasili pri kanclerju dr. Bureschu in zahtevali v imenu socijalne demokracije, da vlada puč takoj zatre in krivce kaznuje.
Isto so storili tudi zastopniki gospodarskih krogov.
Heimwehrovci so nameravali napasti tudi Dunaj. Poizkus se jim je ponesrečil.
S tem je konec njihovega zadnjega puča.
Prisilno skrajšanje delovnega časa v želez*
niSkih delavnicah.
Uveden je 6umi delovnik. — Delavstvo izgubi mesečno enotedenski zaslužek. — Delavstva se polašča obup, vse zre s skrbjo v bodočnost.
V pondeljek, dne 14. t. m. je bilo celokupno delavstvo delavnic državnih železnic obveščeno, da je v okviru programa vsega varčevanja pri državnih izdatkih železniško ministrstvo odredilo skrajšanje delovnega časa v delavnicah od 8 na 6 ur dnevno.
Sorazmerno s skrajšanjem delovnega časa se delavstvu istočasno zniža zaslužek. Celotna izguba na zaslužku znaša pri poedinem delavcu eno celo tedensko plačo na mesec.
Obenem z redukcijo plač vsled skrajšanja delovnika se bodo seveda znižale tudi premije.
Delavstvo je vsled te odredbe težko prizadeto in ogromno prikrajšano na svojem zaslužku, zato je tudi razumljivo, da je razglasitev od redbe o skrajšanju delovnika izzvala v delavnicah splošno razburjenje in potrtost. Delavstvo zre obupano v
bodočnost in vse se vprašuje, kako naj se v bodoče od pičlega zaslužka preživlja delavec in njegova družina. Že sedaj je vladalo silno pomanjkanje v delavskih vrstah. Ni še dolgo tega, kar so bile reducirane premije. Pri tej redukciji so izgubili delavci po več 100 dinarjev na mesec tako, da že sedaj niso mogli izhajati. V bodoče se obeta še hujše.
Kakor izvemo, se pripravlja akcija, ki ima namen doseči pri vladi preklic odredbe o skrajšanju delovnega časa. V koliko se bode ta akcija posrečila, je seveda danes težko reči. Položaj pa je skrajno resen. Ves srd delavcev pa se obrača proti Zvezi, kateri očitajo delavci, da kljub vsem zagotovilom in njenemu velikemu vplivu, o katerem njeni voditelji neprestano govore, ni znala preprečiti tega skrajšanja delovnega časa in znižanja zaslužka.
Volilna zmaga USŽJ pri volitvah v bolniško
blagajno.
Za kandidatno listo Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije je bilo oddanih na teritoriju ljubljanske železniške direkcije 5386 glasov. — Zveza je ostala v manjšini za 26 gla sov.
Te dni je bilo završeno štetje glasov pri volitvah v železničarsko bolniško blagajno, ki so se izvršile dne 30. avgusta. Volilni rezultat je naslednji:
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije 5386 glasov.
Zveza Narodnih Železničarjev 5360 glasov.
Praznih glasovnic je bilo oddanih 333, 215 pa je bilo neveljavnih.
Ker se volitve vrše na podlagi večinskega volilnega reda, po katerem pripadajo vsi mandati oni listi, ki dobi relativno največje število glasov, je izvoljenih vseh 35 kandidatov in namestnikov svobodne strokovne organizacije železničarjev.
Kakor že pred tremi leti, tako se je tudi letos USŽJ ponovno posrečilo priboriti si večino v tej za železničarje tako važni inštituciji. Ta zmaga razredno zavednih železničarjev je pa tembolj pomembna, če vpošte-vamo vse okolščine, pod katerimi so se te volitve vršile. Kdor pozna način agitacije takozvanih narodnih železničarjev, se mora naravnost čuditi odločnosti in zavednosti pretežne večine naših železničarjev. Sicer ta večina res ne prihaja do izraza v številčni razliki glasov, ker prekaša število oddanih glasov za Savez zve-zarske glasove samo za 26, toda vedeti je treba, da bi bila razlika v številčnem razmerju glasov ene in druge organizacije veliko večja, če bi se ne vršile tako velike nepravilnosti kot so se. V krajih, kjer so pristaši Zveze sami ugotovili, da so poleg organiziranih razredno zavednih železničarjev glasovali za listo USŽJ tudi pristaši Zveze, se je skrutiniju naštelo tako malo glasov, oddanih za listo USŽJ, da bi iz tega mogli sklepati, da niti kandidati USŽJ niso volili sami sebe. Dokazano je, da so nekateri progovni mojstri dajali podrejenim delavcem zapečatene kuverte z zvezarsko listo. Drugi so izdajali glasovnice šele zadnji dan
pred volitvami. V več slučajih pa se je ugotovilo, da volilnim upravičencem sploh niso bile izdane glasovnice.
Med železničarji je zavladalo po razglasitvi volilnega rezultata silno veselje, vse je vzhičeno nad zmago USŽJ.
Volitve v ZagrebSki železniški direkciji.
USŽJ je prejel 4000 glasov. — Volilne nerednosti preiskuje policija. — Zvezarji so prejeli okoli 300 glasov več kot Savez. — 8000 železničarjev sploh ni volilo.
Skoro ob istem času kot na teritoriju ljubljanske železniške direkcije so se vršile volitve v železničarsko bolniško blagajno tudi na teritoriju zagrebške železniške direkcije. Skupno je bilo oddanih pri teh volitvah nekaj nad 8000 glasov. Pri štetju glasov je znašala razlika med številom glasov USŽJ in Zveze okroglo 80. Neposredno pred zaključkom štetja pa je bilo na doslej nepojasnjen način utihotapljenih v lokal, kjer se je vršilo štetje glasov, in sicer preko noči, okoli 400 glasovnic. Komisija je glasove sicer preštela, prijavila pa je zadevo policiji v nadaljne postopanje proti doslej neznanim storilcem, ki so z naknadnim utihotaplje-njem glasovnic očividno hoteli korigirati rezultat volitev. USŽJ je pa tudi že vložil pritožbo, da se volitve radi te očitne manipulacije z glasovnicami razveljavijo. Neverjetno je tudi, da bi se 8000 železničarjev, torej polovica volilcev, odtegnila volitvi prostovoljno.
Zanimiva je ugotovitev, da ima Zveza na Hrvaškem po svojih lastni'! ugotovitvah 6000 članov, glasov pa je dobila le nekaj več kot USŽJ, o katerem trdi Zveza, da ima samo 3000 članov.
USŽJ je pri volitvah v bolniško blagajno dobil na teritoriju samo dveh direkcij skoro 10.000 glasov.
MEDSTROKOVNI ODBOR (Strokovna komisija) v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 17. t. m., ob pol 19. uri
STROKOVNI SHOD
kateri se bo vršil v VELIKI KAZINSKI DVORANI s sledečim dnevnim redom:
GOSPODARSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV TER NJIHOVE ŽELJE. Referent s. Josip Petejan.
Vsi delavci in nameščenci iz Maribora in okolice se vabijo, da se tega shoda polnoštevilno udeleže.
Tudi v Franciji velik proračunski primanjkljaj. Gospodarski položaj v Franciji se je tekom zadnjih mesecev zelo poslabšal. Proračun bo kmalu izkazoval štiri milijarde frankov primanjkljaja. Trgovska bilanca pa bo baje pasivna za 15 milijard frankov. Ali bo to kaj pripomoglo k razorožitvi?
Demonstracije angleškega učiteljstva proti znižanju plač. V Londonu je demonstriralo 5000 učiteljev proti nameravanemu 10 procentnemu znižanju prejemkov. Predsedniki deželnih učiteljskih udruienj, ki so demonstracijo aranžirali, so izjavili, da bi vsled nameravane štednje 53.000 angleških učiteljev prejemalo manj kot 3 (825 Din) funte in 14.000 manj kot 2 (550 Din) funta na teden.
Doma in
Za podržavljenje železne in jeklene industrije. V Bristolu se je vršil te dni kongres angl. strok, organizacij, na katerem je bilo nad 600 delegatov, ki so zastopali tri in pol milijona delavcev in delavk. Na kongresu je bil odstop delavske vlade soglasno odobren. Nadalje je bila na kongresu sprejeta resolucija, ki zahteva podržavljenje vse železne in jeklene industrije. Za resolucijo je glasovalo 1.8 milijona glasov, proti resoluciji pa 1.4 milijona glasov. Velika razlika v glasovih je nastala zaraditega, ker bi se potem morala industrija zaščititi s carino. — Sklep strokovnega kongresa je vendar razumljiv. Ce pomislimo, da veliki kapital in velepodjetja diktirajo politiko državam, ki ni v interesu splošnosti, je naravno, da se bodo morale države prej ali slej odločiti za ta korak, če hočejo imeti v politiki svobodne roke in jo voditi v interesu splošnosti, to je velike večine državljanov.
Fašizem in lepa knjiga. Fašizem, ki je negacija vsake svobode, vsakega mišljenja, brezobzirno zatira vse, kar lahko Škodi strmoglavljenju tiranije. Največjo krizo na duhovnem polju doživlja v Italiji lepa knjiga. Knjige, ki izražajo svobodo, demokracijo in mir, so v fašistični državi prepovedane. Nihče jih ne sme čitati, tudi iz inozemstva se jih ne sme naročati. Fašistična cenzura ima vestne oči. Zato se ne smemo čuditi, da propadajo v Italiji knjigarne kar po vrsti ena za drugo. Ljudstvo ne čita, ije otopelo, se ne zanima za življenjska vprašanja, ono živi samo od fra2 in fašističnih šlagerjev. Od njih pričakuje odrešenja. Kar je uipornih duhov, zdravih in prevdarnih mislecev, morajo molčati. Gospodarska kriza je zadela že tudi največjo italijansko knjigarno »Alpes«. Fašistična vlada se močno trudi, da bi vzdržala vsaj to kulturno ipostojanko na višku, kar se ji bo zelo težko .posrečilo. Ekonomska kriza pomeni tudi krizo duha in to še posebno tam, kjer ni niti trohice duševne svobode. Duševna pasivnost ljudskih plasti, lotopelost in mrtvilo so najlepši znak vsestranskega propadanja. Kjer ni aktivnosti, svobode in življen&kega 'boja, tam pada kultura v mračno 'barbarstvo Diktatura nad ljudstvom je najlepši znak njegove nekulture. Fašizem iz.podriva lepo knjigo, a ljudstvu prinaša frazo in bedo.
Direktorske plače na Madžarskem. Clan magnatske zbornice grof Esterhazy je opozoril vlado na neprimerno visoke plače vodilnih oseb v privatnih podjetjih, ki ne odgovarjajo niti čistemu dobičku, niti dividendam teh podjetij, radi česar prosi vlado, da naj tem zlorabam napravi konec, da bi s tem pomirila razburjeno javnost. — In zakaj to? Na Madžarskem so javnim uslužbencem znižali že itak nizke prejemke, medtem ko razni direktorji vlečejo milijonske plače ter tantijeme. To pa dela slabo kri!
Socijalnodemokratični program štednje v Avstriji. Vodstvo socijalno-demokratične stranke v Avstriji je v sporazumu s strokovnimi organizacijami izdelalo program, po katerem bi se zamoglo pobijati brezposelnost. Ta program bo predložen vladi, parlamentu ter delodajalcem. Glavne zahteve so sledeče: Sklene naj se pribitek k dohodnini za brezposelne. Zniža naj se delovni čas na 40 ur tedensko. Znižajo naj se produkcijski stroški. Smotreno gospodarstvo na domačem trgu. Monopolizira naj se prodajo živine, žita, premoga, sladkorja ter bencina. Končno se bori socijalistični sanacijski načrt z vprašanjem industrijskega koncerna kreditnega zavoda, za katerega je morala država doprinesti silno žrtev v denarju, ne da bi imela primeren vpliv v upravi zavoda. Zahteva se še pospeševanje javne stanovanjske gradbenosti. Vse to, kar zahteva socijalistični načrt v svrho pobijanja brezposelnosti ter obenem za preskrbo žrtev brezposelnosti, smatrajo meščanski listi, ki so že izrekli svoje mnenje, za državni socijalizem, katerega bi gospodarstvo po njihovem mnenju ne preneslo. Meščanski krogi so sicer vedno dobri napram državi, samo tega oni ne prenesejo, da bi država kontrolirala gospodarstvo. Zato bodo seveda tudi ta načrt zavrgli ter raje pustili, da gre vse skupaj v pogubo.
Anketa radi pocestnega ropota.
Dunajski magistrat je ukrenil vse potrebno, da bi se pocestni ropot zmanjšal na minimum. Radi tega so se vršili razgovori s policijo. Policija je že izdala odredbe proti premoč-
po svetu.
nemu tuljenju avtomobilskih hup, proti preglasni godbi zvočnikov in podobnemu, kar povzroča nepotreben toda živce moreč ropot. Bilo bi dobro, da bi se tudi v naših, če tudi manjših mestih, kaj podobnega ukrenilo. So ljudje, ki ponoči vrše težko službo, pa bi potrebovali po dnevu mir.
Nemški naseljevalni načrt v svrho pobijanja brezposelnosti. Nemški finančni minister dr. Dietrich je objavil svoj načrt za naselitev kakih 100 tisoč brezposelnih. Država ter občine večjih mest bi naj dale zemljo na razpolago, in sicer na periferijah mest, kjer bi si naj brezposelni zgradili lastne domove. Posameznik bi naj dobil 2 do 4 jutra zemljišča. Pri grad-bah stanovanj bi se naj zaposlilo tudi ostale nezaposlene, ki bi prejemali plačo v obliki sedanje podpore. Seveda bi reflektanti, ki bi se naj naselili, morali v prvi vrsti tudi sami sodelovati pri zgradbah. V svrho financiranja zgradbe naselbin naj bi se vzelo 200 milijonov mark iz dohodkov hišno-najemniškega davka. Potreben les bi se naj dobavil iz državnih gozdov. Dr. Dietrich je mnenja, da bi se na ta način zaposlilo kakih 10 odstotkov brezposelnih.
Bivši »Kaiser« kot delodajalec. Pred delovnim sodiščem v Potsdamu se je vršila razprava v zadevi delavca Vossa, ki je tožil Viljema na plačilo 148 mark zaslužka. Voss je bil zaposlen na Viljemovem posestvu Bornstedt in je bil 20. avgusta odpuščen brez odpovedi, ker se je branil delati nadure. Zastopnik cesarja ni hotel plačati, toda sodnik ga je svaril ter in« priporočal poravnavo. — Končno se je poravnava dosegla in sicer na ta način, da bo delavec zopet sprejet v službo, toda za 1. oktober dobi odpoved. Viljem v Doornu bo še marsikatero neprijetnost dočakal, če bo še dolgo živel.
Komunisti za kompromis pri volitvah na Francoskem. Komunistična stranka objavlja manifest, ki gre za tem, naj bi pri prihodnjih kandidatnih volitvah ne postavljali komunisti proti socijalistom kandidatov v onih volilnih okrajih, kjer ima socijalistični kandidat več izgleda in narobe. Ta manifest je povzročil baje mnogo pozornosti in »Matin« (najbolj reakci-jonaren list) povdarja, da Moskva spreminja taktiko zato, ker se čuti osamljena. Čas bi že bil, da bi v Moskvi postali pametni!
Kmečke demonstracije v Italiji. Agencija Stefani poroča iz Campo-basso, da so nastali kmečki nemiri v občini Montemero di Bisaccia, in sicer radi demisije župana, ki je prišel v konflikt s fašističnimi oblastmi. Kmetje so hoteli vdreti v občinsko hišo, ki pa je bila zastražena po ka-rabinerjih, na kar so razjarjeni kmetje jeli s kamenjem bombardirati ka-rabinerje, ki so na to rabili orožje. Kmet Leuzi je bil ustreljen, več pa jih je bilo ranjenih.
*
Mož nezvesto ženo lahko spodi.
Pred najvišjim sodiščem na Dunaju se je pred kratkim vršila razprava v tožbi neke žene, ki je hotela sodnim potom prisiliti svojega moža, da bi ji plačeval alimente. Mož je namreč ženo spodil, ker mu je postala nezvesta. Žena je opirala svojo zahtevo na to, češ, da jo je mož sicer napodil, ni pa vložil tožbe za ločitev zakona, ki tedaj pravno še postoja in vsled tega jo je mož dolžan vzdrževati. Zena pa je izgubila pravdo na celi črti. Vse sodne instance so se postavile na stališče, da mož nezvesti ženi ni dolžan plačati alimentov, ker jo je spodil iz razloga, radi katerega bi ona izgubila pravico na alimente, ako bi jo bil mož tožil za ločitev zakona.
V	današnjih razmerah je žena odvisna od moža, zato je za njo najbolje, če mu je zvesta, neglede na to, ali je tudi on njej zvest.
Umrlemu generalu so ni dovolilo vojaškega pogreba, ker je želel, da se truplo sežge. Pred kratkim je v Gradcu umrl divizijonar general Gnl-ginger, katerega opisujejo kot zelo sposobnega oficirja stare Avstrije. Avstrijska vojaška uprava je baje
Persil varuje
(2jfl| Poizkusite vendar tudi Vi s pravilnim pranjem .! in upoštevajte navodilo:
1 zavitek Persila zadostuje za 25-30 I vode.Rastopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat V4 ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi.
Na ta način postane Vaše perilo belo kot sneg.
prepovedala, da bi se pogreb vršil z vojaškimi častmi in sicer radi tega, ker je pokojni v testamentu določil, da se mora truplo sežgati. Pogreb je bil kljub temu impozanten. Graški vojaški poveljnik je vsled tega hudo napadel vojno upravo.
Truplo pod pločnikom. V Poznanju na Poljskem so slučajno našli truplo, ki je ležalo osem let pod pločnikom pri neki tiskarni. Pri razkladanju papirja je padla težka bala papirja raz voza na tla, pri čemur se je kamenita plošča dvignila in pokazal se je mrtvec. V mrtvecu so spoznali bivšega bančnega komisarja Janko-viaka, ki je pred osmimi leti izginil. Takrat mu je bila zaupana velika vsota denarja. Med tem pa je njegova rodbina prejela pismo, da gre na daljše potovanje. Pri banki so smatrali, da je Jankoviak denar poneveril. Jankoviaka je umoril njegov svak, ki ga je tudi oropal in nato njegovo truplo skril pod pločnik. Morilec živi na Francoskem in so že ukrenili vse potrebno za njegovo aretacijo.
Kot na divjem zapadu. V bližini Turnave na Čehoslovaškem se je v pondeljek dogodil strašen zločin, ki sta ga zagrešila dva mladoletna. 16-letni Pavliček in 17 letni Košek sta najela avto, da se popeljeta iz mesta. Med vožnjo sta nič hudega slutečemu šoferju Hronovskemu vrgla zanjko okoli vratu ter ga zadavila, nato sta truplo vrgla na cesto in se sama peljala dalje, dokler se jima ni pokvarila pnevmatika, na kar sta voz pustila sredi ceste ter pobegnila. Žalostna posledica kinematografske vzgoje.
Avtomobilska cesta skozi Mont-blanc. Na mednarodnem kongresu za gradbo avtomobilskih cest je bil stavljen predlog, da se naj zgradi taka cesta skozi Montblanc. Za ta projekt je bila že vložena prošnja za podelitev koncesije. V kratkem se bo bavil	švicarski—italijanski—fran-
coski odbor z vprašanjem financiranja tega projekta. Vsekakor gigan-tična zamisel.
NafveCje letalo v Ameriki. Neki ameriški Rus, po imenu Sikorsky, je v Brigdeportu zgradil velikansko letalo, ki bo nosilo 45 oseb. Letalo doseže hitrost 95 milj (152 km) na uro in se lahko dvigne v 16 sekundah. Letalo ima tudi to prednost, da se lahko dvigne ter spusti na vodi.
Vesten še! policije je svojo veliko marljivost plačal z življenjem. V ameriškem mestu Bounardsville (New 'iersey) so banditi umorili šefa police, ki je ostro zasledoval tihotapce
2	alkoholom. Šef policije je pustil celo svojega lastnega brata radi prestopka prohibicijskega zakona aretirati.
Književnost.
»Snaga«, 9. Številka 1931. Jugoslovanski proletarijat si te znal .polagoma ustvariti svoja kulturna žarišča, med katero moramo v prvi vrsti šteti Sarajevo. Tamkajšnji delavci so začeli pred štirimi leti izdajati ilustriran delavski list za kulturo im šport. Ta list je lepo uspeval in se razvija še danes Razveseljivo je dejstvo, .da je znala »Snaga* Sprati okoli sebe sotrudnike iz vse države, tako je dala pobudo za medsebojno spozna-vanje našega del. ljudstva. Tudi naša »Svo-oda« je v zadnjik številkah prinesla nekaj Pnspevko-v novih sotrudnikov iz vrst »Snage«. iPravilno bi bilo, da »Snaga« in »Svobo-?a<< stopita v tesnejše medsebojne stike, da izobraževalno in kulturno delo jugosl. proletarijata lažje in uspešnejše. — 9. številka »bnage« ima raznovrstno vsebino. Za proletarske športnike je zelo primeren članek »Zloupotreba športa«. Namen in cilj prol. športa niso rekordi, temveč razvoj telesa in krepitev volje v naravi. Živahno je Pisan članek »Beč — grad rada«. To so uti-s' z dunajske olimpijade. Zelo aktualna je ra-Zipravica »Šta da .se radi«, kjer avtor razmišlja o današnji mladini. Stara generacija Sleda samo v preteklost; iz nje črpa sile za ?v°je življenje. Mlada proletarska generaci-,a Pa gleda v bodočnost; njej posveča svioje m°či in sposobnosti. S kratko črtico »Stan
V	Potkrovlju« se je oglasil Tone Čufar. V Ulturnem pregledu je .zanimivo poročilo 0 almanahu »Naši dobi«, kjer so se oglasili ^aim.lajši soc. književniki. V tem krogu pomešamo slovenske zastopnike. Ali bi ne bilo p^gočc tudi na tem polju ustvariti enotnosti? , °leg tega visebuje »Snaga« vse polno članov o radio, »Prij. prirode« itd. Revijo po-nekaj slik iz proletarskega življenja , Pago« priporočamo vsem slovenskim pro-‘^larcem.
Dvignimo letos Članstvo Cankarjeve družbe na 8000 Članovi
Delavska športna zajednica.
Za čim tesnejše sodelovanje delavskih športnih klubov.
V okviru delavskega gibanja, katero budno pazi na duševno in telesno razvijanje mase, organizirale so se skoraj po celi državi delavske športne organizacije. Malo je klubov, kateri niso člani Jugoslovanskega Nogometnega Saveza. Še pred nekaj leti se je nekoliko pomišljalo, ali ne bi kazalo teh naših športnih organizacij med seboj povezati, da bi strnjene v eni falangi zastopale interese delavskega športa.
Nekako pred tremi leti so beograjski delavski klubi uvideli potrebo, da si lahko samo združeno .priborijo pravice, katere jim pripadajo. Zato so organizirali svojo »Delavsko športno zajednico«, V to zajednico se je dosedaj združilo okoli 30 delavskih klubov. Ta že precej močna organizacija si je priborila v vseh športnih instancah mnogo pravic in predstavniki delavskih klubov danes sede v najvišjih športnih forumih, v katerih budno pazijo na interese delavskih klubov. Enotno nastopanje delavskih športnih klubov nam je prineslo že dokaj koristi.
Pred kratkim se .je zajednica reorganizirala z namenom, da privede v svojo sredino vse naše delavske športne organizacije, katerih je v državi okoli 90 in da stvori močno organizacijo, katera .bo v danem trenutku znala braniti interese delavskih športnikov. Zamisel je idealna in sc sedaj naši sodruigi .pozvani, da z vsemi silami podpro započeto delo.
Zato vabi »Delavska športna zajednica« v Beogradu vse delavske klube v .svojo sredino. Naša zajednica naj bo edinstvena za celo državo, a za posebne prilike v po-edinih podsavezih J. N. S. naj se stvorijo podzveze, ki bodo zastopale interese le teh v prvih športnih instancah. Zajednica prosi vse delavske klube, da vrše intervencije izključno preko nje, da se obračajo nanjo v vseh vprašanjih. Ona bo brez oklevanja sto, rila svojo dolžnost.
Za slovenske prilike specialno pa bi bilo umestno, da sodruigi, kateri so precej dragocenega časa žrtvovali tej lepi zamisli v Beogradu, .dado inicijativo za organizacijo na področju L. N. P.
V slogi je moči
Naslov zajedmice je: Radnička športska zajednica Beograd, Cetinjska ulica, Grafi-čarski dom.	E.	M.
Ljubljana.
Nekateri mesarji pitajo Ljubljančane z utihotapljenim mesom? Nič
novega ni. Večkrat se je že zgodilo, da so utihotapljali v Ljubljano pokvarjeno meso in ga predelovali v klobase. O takih stvareh se po Ljubljani večkrat govori. V soboto zjutraj so zalotili 110 kg takega mesa, ki je bilo na prvi pogled pokvarjeno. Vsaj državni veterinar je izjavil, da meso ni za prodajo. No, končno pa se je ugotovilo, čeprav še preiskava ni končana, da je meso — užitno. Priznava pa se, da se meso utihotaplja in če se utihotaplja, se ga lahko tudi odtegne kontroli. Mi ne moremo ugotavljati, je li meso zdravo ali ne, niti ne ali je polne kvalitete ali ne, to pa lahko trdimo, da tisti mesarji, ki utihotapljajo meso, za katero ne plačajo užitnine ter ga dobe zaradi slabe ali dvomljive kvalitete poceni, prodajajo vendarle po horendnih cenah enako kakor drugo blago, izkoriščajoč prebivalstvo. Poročilo o tem dogodku pa zbuja sum, da vsi mesarji niso idealisti in da preveč izkoriščajo, ne da bi jih kdo z zadostno strogostjo oviral pri tem izkoriščanju prebivalstva.
Dr. Josip Binder je umrl. Prof. Binder je bil pred vojno odličen voditelj nemškega gibanja v Ljubljani. Po prevratu je odšel v Beljak. Tam se je šel minuli teden kopat ter ga je pri kopanju najbrže zadela kap. Star je pa bil okoli 90 let.
Dolenjski požigalci aretirani. V novomeškem okraju so zaprli Lojzeta Sotler ter še dva moška in tri ženske, ki so iz zlobe zažigali poslopja. Aretacije pa še niso zaključene.
Maribor.
Kaj je z revizijo inozemcev? Nedavno je bilo objavljeno, da bo odredila oblast strogo revizijo inozemskih nameščencev v naših tovarnah. Ni nam znano, če in kako se je ta revizija izvršila. Ne samo nam, ampak vsakomur pa je znano, da je brezposelnost pri nas od dne do dne večja in da zastonj iščejo delo tako pridni delavci, kakor tudi številni uradniki in drugi kvaliiiciranci. Rav-notako pa je javno znano, da se nahaja baš v Mariboru po neštetih tovarnah vsepolno izredno bogato plačanih inozemcev pod krinko nenadomestljivosti. Dejansko pa oprav-
ljajo ti inozemci prav vsakdanja dela, za katera bi bilo stotine naših državljanov, ki zaman iščejo zaslužka in s tem večajo nezadovoljnost med ljudmi. Revizija inozemskih nameščencev po mariborskih tovarnah je torej nujna, a izvrši naj se nenapovedana v obratih samih in zasliši o delokrogu teh inozemcev tudi delavce, ne pa le ravnatelje tovarn, ki so tudi inozemci, ravnotako nenadomestljivi kakor razni skladiščniki in podobni pisarji. Najprej morajo dobiti kruha naši ljudje.
Naši stavbeniki in mestni delavci. Znano je, da je mestna občina mariborskim stavbenikom oddala gotovo največja dela in so šli že milijoni dinarjev mestnega premoženja skozi roke mariborskih stavbenikov. Letos pa se mariborsko delavstvo neprestano pritožuje, da jih mariborski stavbeniki ne sprejemajo v delo, ampak si nabavljajo večinoma delavce za stavbe po mestu iz oddaljenih krajev, s Ptujskega polja, Prekmurja in Medjimurja, ki imajo seve skromnejše življenske zahteve, ker živijo le ob kruhu, čebuli in slanini ter lahko vsled tega delajo tudi za nižjo mezdo. Ti reveži žive res prav uborno proletarsko življenje, skoro vedno brez tople jedi, spijo pa po lesenih barakah, utah in hlevih. V soboto se vračajo domov in si v nedeljo zvečer prinašajo v vrečah jestvine za celi teden. Jasno, da naš delavec, ki mora plačevati še drago stanovanje, ne more garati za tako nizko mezdo, kakor ti trpini iz Medjimurja. Toda občina na drugi strani zopet izganja delavce, ki niso v Maribor pristojni, z izgovorom, da za takšne delavce ne bo zidala stanovanj, a obenem ne skrbi prav nič, da bi dobili domači delavci zaslužka. Glavni delodajalec je danes baš stavbenik. Če pa ti stavbeniki importi-rajo le tuje delavce, potem tudi nimajo prav nikake pravice apelirati na občino, da oddaja svoja dela njim, mesto drugim stavbenikom, iz Ljubljane ali drugod. Ako mariborski stavbeniki zapostavljajo domače delavstvo, potem pač tudi občina nima nika-kega interesa, podpirati baš mariborske stavbenike. Na eni strani bi naj občina oddajala dela tem stavbenikom, a oni bi zaposlovali tuje delavce, občina pa naj zopet redi svoje brezposelne. Apeliramo na občinske svetnike, da vzamejo to postopanje stavbenikov na znanje in se temu primerno ravnajo pri oddaji občinskih del. Prednost naj ima tisti, ki bo dajal zaslužka domačinu, pa naj si bo potem stavbenik iz Maribora ali Ljubljane ali pa Zagreba. Bolj se ima javnost brigati za usodo tisočev, kakor pa za blagor dveh ali štirih velepodjetnikov. Tudi glede plačevanja nadurnega dela se mora delavstvo vedno boriti s stavbeniki. Stavbeno delavstvo pa se naj tudi zaveda, da si brez svoje delavske organizacije ne bo nikdar izboljšalo svojega položaja.
Mariborsko gledališče.
Razpis gledališkega abonmana.
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1931-32 abonma, ki se zaključi že koncem aprila 1932, ter obsega 20 predstav (12 dramskih in 8 glasbenih) in znači velik popust napram večernim cenam. Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca.
Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stanc torej 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po Din 68, 58, 38, 31, 24; (za uradnike Din 58, 49, 32, 27, 20); parterni sedeži po Din 58, 48, 38, 31; (za uradnike Din 49, 41, 32, 29); balkonski sedeži po Din 58, 42, 29, 22; (za uradnike Din 49, 34, 24, 18); galerijski sedeži ,po Din 24, 19, 13; (za uradnike Din 19, 14, 9).
Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah (izvzete so le one predstave, iki imajo označbo »Izven« na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnev-no od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah im praznikih samio dopoldne) do četrtka, 24. septembra. Za lanske abonente pa ostanejo dosedanji prostori rezervirani do četrtka, 17. septembra. Uprava .prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čim preje. Opozarja se, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono ne-odpovedljiv.
Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala dela za novo seizono: A. Drama: Anet, Mayerling — Anzengruber, Slaba vest — Cankar, Kralj na Betajnovi — Čapek, RUR
— Gogolj, Ženitev — Golar, Dve nevesti — Gorinšek, Rdeča kapica —1 Jonson, Volpo-ne — Kulundžič, Škorpijon — Langer, Iz-preobrnitev Janeza Piškurja — Lengyel, Antonija — Destroy, Utopljenca — Nušič, Protekcija — Ostrovskij, Nevihta — Rajmund, Pohorski kralj in odljudnež — Real-Ferner, Trije vaški svetniki — Sheriff, Konec poti — Szaniavvski, Mtomar — Šilih, Kaverna.
B. Opera: Hoffmannove pripovedke —-Offenbach, Mignon — Thomas, Traviata
— Vendi.
C. Opereta: Viktorija in njen huzar — Abraham, Masootte — Audran, Ciganski pri-maš — Katman, Zemlja lonca — Lehar, Širok — Sancin, Casanova — Zeller, Ptičar,
Vinska trgatev. Športni klub »Svobode* v Mariboru priredi v soboto, dne 19. sept., v vseh prostorih restavracije Halbwidl sviojo prvo vinsko trgatev z raznovrstno zabavo. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča veselični odbor.
Opozorilo staršem! Kn-pufte za svojo deco sedaj za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Zalog.
Naša občinska politika. Posebno za nas delavce bi bilo potrebno in zelo priporoč-ljivio, da bolj intenzivno zasledujemo delo občinskega odbora. Na tem mestu hočemo iznesti samo par stvari, o katerih se nam zdi potrebno izpregovoriti. Na primer nova šola, ki bi morala biti vzor stavbam, je postavljena tako, da se vidi le od zadaj in od ene strani, kar napravi zelo slab utis, posebno na tujce, ki gledajo s kritičnim očesom. Sprednja stran je prizidana k stari šoli, čeravno vsa zidarska umetnost sloni na fasadi nove stavbe. Občinski dom je mnogo lepša stavtba, vendar bi se dalo izhajati tudi brez njega. Lahko bi se preuredilo staro šolo, ki je dovolj velika in prostorna. Z denarjem’, ki je šel za občinski dom, pa bi se zgradila moderna šola, ki bi bila v ponos občini. Potem ije trelba omeniti nakup zemljišča za blagovno skladišče pri postaji D. M. v Polju, ki se ga niti najmanj ne potrebuje, saj tudi direkcija drž. žel. ni dopustila gradbe kolodvora. Občinski denar bi bilo gotovo mogoče veliko bolj smotreno uporabiti, kot pa se je to zgodilo. Žal delavci v občinski upravi danes nimajo besede. Važna točka dnevnega reda ene izmed zadnjih sej obč. odbora je bila: razrešitev starih in izvolitev novih odbornikov v krajevni šolski odbor v Zalogu, ker je bil predsednik in obenem začasni blagajnik po kraljevski banski upravi razrešen funkcij, do-čim je bivši blagajnik na lastno prošnjo odstopil. Ker ni bilo na razpolago odbornikov, ki bi uživali vsestransko zaupanje, bi se morali po .zakonu izvoliti očetje šoloobveznih otrok. Slednjih je več kot dovolj. Po vsestranski, precej ostri debati je sledilo tajno glasovanje. Izvoljena sta bila odbornika gg. S., ki je oče precej številne, lepo vzgojene družine in P., posestnik in mesar iz Zaloga. Slednji, čeravno brez otrok, je zelo popularen v vsej zaloški javnosti in je znan zlasti vsem konzumentom. Druga važna točka je bila prečitanje prošnje za podporo brezposelnih, ki so jo napravili delavci papirnice v Vevčah za svoje slabo situirano delavstvo. Znano je, da je tudi papirna industrija zašla v občutno krizo, ki je imela za posledico odpuščanje delavstva. Oni pa, ki so ostali, so praznovali polovico delovnih dni, ter bodo še dolgo čutili posledice te •krize. Pri tej točki se je jasno videlo, kakšna je situacija v občinskem odboru. Nekateri odborniki so izjavili, da ni kredita za podpiranje brezposelnih. Vendar pa sc je zavzel za to vprašanje odbornik K., bivši pa-pimičar, ki je v kratkem in zelo jedrnatem govoru orisal položaj ter zahteval, da .se morajo najti sredstva za pomoč delavstvu, pa naj se najdejo kjerkoli. Pripomnil ie tudi, da želodci morajo biti vsaj delno napolniem, pa če se občina more tudi ponovno zadiol-žiti. Sklenilo se je sklicati ajiketo, na katero naj se povabi poleg občine in delavstva tudi vodstvo papirnice Vevče ter oblast, da se najdejo sredstva za podpiranje brezposelnih. Kakšen bo .uspeh te akcije, bomo šele videli in tudi javnosti povedali
.... .
m/mm#®
Hnlnoflite suoie prihranke
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
m
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSkl trg Stev. 6.
Ulote obrestulemo po 6V2»
proti trimesečni odpovedi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiillilllllllflllllllilllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllliSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
I	II	It	111	1	1	I
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltclj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcll Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.
• •
ID PII II
MU. -1
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pen
alt pa KOrachnerjev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ wclt“. Naroča se Adminlstratlon der „Radio-welt“ Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike In Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-Jenl torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR. Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
ELEKTROMEHANliNA delavnica
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev. transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnlca, točna ln ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev ln dynamo-strojev.
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z, v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8'—, 10'—, 12'— meter. Oglejte si pred nakupom.
Naročajte in širite „Del. Politiko".
o
<
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos,
Čuvajte svoje noge!
Polagoma nastaja hladno in deževno vreme. Ako ste slabo obuti, zelo lahko obolite. Dobro obuta noga je najzanesljivejše sredstvo, da se obvarujete revmatizma in ozebline. Zato posvetite veliko pozornost svojim nogam. Nele, da si s tem ohranite zdravje, marveč postali boste tudi mnogo bolj zadovoljni in boste imeli mnogo več veselja za delo, ako boste dobro obuti.
Pripravili smo Vam bogato izbiro praktične in udobne obutve za vsakdanjo nošo in za štrapac. Zelo Vam bo koristila po vsakem hladnem in slabem vremenu, za izprehod in za izlete kakor tudi za vsak šport. Obrnite se na naše prodajalne. Preizkusite tam neobvezno ono obutev, ki Vam je potrebna.
Vrsta 3762-22
Te smo napravili za živahnejše dečke. Izdelujemo jih iz mastne kravine. Enako imamo iste vrste iz mehkega usnja.
169
Vrsta 2945-11
Te smo priredili za gospodinje. Praktičen, udoben in trpežen čevelj iz črnega boksa. Enako vrsto izdelujemo iz boksa za nedelje in praznike.
Vrsta 4645-20
Za izprehod in vsakdanjo nošo obuvajte te čevlje iz telečjega boksa. Priredili smo jih z nizko peto in gumijem.
Vrsta 4625-08
Elegantni in udobni športni čevlji. Naredili smo jih iz temnorjavega boksa z nizko peto. Neobhodno so potrebni ženskam, ki nosijo športno obleko.
Cenite Vaše noge, katere Vam služijo od jutra do večera.
Vrsto 0167-00
Bakanče iz močnega usnja z gumijevim podplatom in peto. Zelo trpežna in praktična obutev za vsakdanje delo.
Vrsta 3635-18
Črni čevlji iz boksa. Široka oblika in nizka usnjata peta z gumijem napravi te čevlje posebno udobne. Nosijo se na praznik in delavnik.
Za iolo kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
Vrsta 2672-21
Praktični čevlji za deklice, posebno za one, ki imajo daleč v šolo. Priredili smo jih iz boksa v črni ali rjavi barvi.