Č i t a n j e. Poručal pri <irušl venili vcL-cril ,Slovenskt!ga uoileljskega dtuštva" v Ljubljani dne I. prusinca, 1. svečana in 1. sušca t. 1. Jakob D i m n i k. (Dalje). IV. poglavje; Memoriranje. l. r a z r e d. Uoni smoter: BU6iti se na pamet 1 abk ib uzorn ih beri 1 v vezani bes u d i"'. Memoriranje ali nčenje na paraet ima v ljudski šoli važno ulo^o, kajti večina nčeacev stopi po končani šolski dobi v praktično življenje, v kojem morajo to uporabljati, kar so se v ljudski šoli učili — oziroma zapomnili. Zvest in obsežen spoinin je torej za življenje velik zaklad. Uober spomin pa ni otroku prirojen, ainpak si ga mora pridobiti s pridnostjo in najboljše sredstvo za to je inemoriranje ali učenje na pamet. Z memoriranjem si krepi otrok svoj spoinin in zato bodi vsakomu učitclju sveta dolžnost, da ni e 111 o r i r a n j u prav tako pridno in vestno goji, kakor kak drug predmet. Memoriranje nam tudi uoni črtež predpisuje in sicer za 1. šolsko leto: ,,učiti se na pamet lahkih uzornih beril v vezani besedi". Teh lahkih in uzornih beril nam pa učni črtež ne našteje in marsikdo bi mislil, ali bi ne bilo prav, ko bi imeli kak predpis, katera berila se uči otrok v 1. razredu na pamet. To je nepotrebno in na nižji stopinji skoraj neraogoče. Kaj, koliko in kako naj se uči na nižji stopinji na pamet, to se mora že prepustiti dejanjskemu razumu in pedagogiški izobraženosti dotičnega učitelja. Pomisliti je treba pred vsem, da huanio v 1. razredu šestletnega otroka pred saboj, ki ima še jako mehke in nežne rnožgane. Zato se ucitelj zelo varuj pre- tiravanja v nienioriniiiji pri otrocib nižje stopinje. Naložimo n. pr. v slabotno posodo saniega čistega zlata, posoda se bode upognila ali utrla, če bodemo preveč naložili vanjo. Skušnja nas pa tudi uči, da otroci, koje so roditelji že v 4. ali 5. letu mučili z učenjem raznih niolitvic ali pesmic, da imajo ti otroci — ko prično pohajati šolo — navaduo prav slab sponiin, zato ker jim je sponiin zaradi prezgodnega ali preobilnega učenja na pamet otrpnel. Na jednak načiu greše tudi innoge otroške vrtnarice, ki uče otroke v zabaviščih preteških in predolgih pesmic na pamet V otroških vrtcib se otrok ne sme prav nio niučiti z učenjem, da še celo vedeti ne sme, da se uči, ampak učiti se mora igraje — skoraj nehote. Tak otrok, ki zna že pred šolsko dobo veliko molitvic in pesmic na pamet, zdi se ini podoben prav nilademu cvetočenm drevescu. Razunien vrtj:ar ne bode pust.il cvetja na drevescu, ker dobro ve, da prezgodno cvetje drevescu v rasti in razvitku škoduje. Prav iz tega vzroka škoduje tudi mladeinu otroku prezgodno in preobilno učenje na pamet. Zaradi tega nastane tudi oestokrat nejevolja oziroma nasprotje nied roditelji tacib otrok in med ljudskim uoiteljeni, eeš, moj otrok je že pred šolsko dobo veliko znal, kako to, da v šoli ne napreduje, gotovo se učitelj nič ne briga zanj, ali inia pa ,.piko" lialij, dočim se je učitelj še bolj ukvarjal ž njim, kakor pa z drugimi otroei. Ce je pa tako, bode znabiti kdo inislil, se pa otrok ne snie prva lota nič na pamet učiti. Ne, ni res to; saj sem poudarjal s početka, da je memoriranje najboljže sredstvo za pridobitev dobrega sponiina, le otrokovo starost je treba tu v p oštevati in vse, kar se otrok uči na paniet, naj se uči z učiteljein, nikdar pa sam. Prvega pol luta v 1. razredu naj se združi memoriianje z mizornim uaukoni. Kratke uganke, izreke, pregovore in pesmice, ki se naslanjajo na nazorni nauk, naj se uče otroci pol leta v 1. razredu na pamet. Poteni pridejo na vrsto kratke pes- mice, koje otroci pojo, vender uc provef. Naštevanje obravnavanih predmetov (ročij) ter naštevanjo glavnih delov kake reči, ju izvrstna vaja za niemoriranje. Daljšo jicsmice, ki imajo več, kakor 3 ali 4 vrstno kitice in se ne pojo, naj se ne uče na pamet v 1. razredu. 2. r a z r e d. Učni sinoter: BUčiti se na panict p r i m e r n i h u z o r n i h b e r i 1, v a d i t i s c g o v o r i t i t a i s t e n a p a m e t, p o s amezno in v zboru". Za 1. razred nain predpisuje učni črtož gled(! nieinoriranja ,,lehka uzorna berila vvezanibesedi"'. V2. razredu in naprej v vseh razredih je pa dostavek, ,,v vezani besedi" izpuščen, iz kojega se da sklepati, da se inorejo od 2. razreda naprcj tudi berilni sestavki v uevezani besedi ua pamet učiti. Po učnem črtežu se snie snov v 2. razredu za niemoriranje le iz vpeljanega berila (citanke) vzeti. Pripeti se pa, da se urenci 2. razreda na nekaterih šolali uče tudi pesmice iz kakšne posebne zbirke pesmij za ljudske šole, recimo »Zvončki", da jih deklamirajo pri šolskib slavnostih, koncein šolskega leta i. t,. d. Tako postopanje ni pedagogiško; saj ima vesten učitelj dovolj posla z učenjern na pamet s pesmicami, ki so nahajajo v ,,berilu". Tudi v 2. razredu ni treba z učenjoin na pamet pretiravati, ker to iz vzrokov, ki seni jib navedel pri 1. razredu, le škoduje. Memorirajo naj pa učenci v 2. razredu le v šoli s pomočjo učitelja. Za dom smc učitelj le taka berila dati memorirati, koja so se boljši ueenci že v šoli navadili popolnoma, srednje nadarjeni učenci pa vsaj deloina. Ce se mora učenec doma prever iu'iti na painet, se čestokrat pripeti, da roditelji godrnjajo zoper to vei, kaj vendcr inisli učitelj od tacoga otroka, da nm da toliko učiti na pamet. Posebno zoper goripode katebete se kaj rade slišijo taki' rezke besede — in to v pričo otrok — ker jim je znabiti naložil nekoliko preveo veronauka za doni. In otrok, ki take be- scdc sliši, izgubi vet: ali inanj spoštovanja do učitolja in v prihodiije se m; bodo hotel doma več učiti na pamet, ker ve, da tudi roditelji niso zadovoljni s tein. Sploh je treba, učitelju vedeti, da ljudska šola u č i v š o 1 i i n n e d o m a. Za 2. razred zadostujejo štiri vrstice kake pesmice ali pa 2—3 vrstiee v nevezani besedi za joden teden popolnoma. Na ta način se nauče ot.roci v jednem letu — č e u č i t e 1 j m e d celim šolskim letom pridno ž njinii ponavlja — prav mnogo na paraet. Vzgled. 64. b.: »Mavrica". <i) Razlaganje vsebine; b) čitanje; '¦) povpraševanje po vsebini, oziroma ponavljaiije vsebine na stavljena vprašanja in (I) memorir an je. „ B i s e r n a lestva se spenja v o I) 1 a k" — ponavljaj te besede A, B, 0 ... ,,Hpušča se onkraj na zeineljski tlak" — Kdo zna to povedati? Kdo še? Kdo še ? Povej še ti! Zdaj vam pa povem obe vrstici skupaj : poslušajte: nBiserna lestva..... Kdo zna sedaj obe vrstici povedati? Kdo še? i. t. d. Na to pove učitelj učeneem 3. v r s t i c o ; učenci jo ponavljajo najproj sanio in potem v zvezi s prvima dveina vrsticama. Na ta način se priuči tudi 4., 5. in 6. vrstioa in to je popolnoma dovelj za jedenkrat. Kadar znajo uoenci celo posmico, naj jo pa prepisujejo iz knjige, nikdar pa iH' sniejo zapisovati pesmic, ki so se jib uiv'ili ua pamet, pri zaprti knjigi. Rekel sem zgoraj, da se morajo od 2. razreda naprej ueenci tudi b e r i 1 a v n <v vozani besedi iu:iti na painet. S tem se spoinin posebno krepi in zbirauje lepib stavkov ali oddelkov postane podstava za spisje. Vsako berilo v nevezani besedi pa ni priinerno za vajo v ueenji na pamet. V nokaterih berilih so le p o s a m e z n i o dd e 1 k i za to sposobni in v druzib zopet samo po s a m e z n i s t a v k i. Sploh je tacih beril jako nialo. Posameznih stavkov ali od- delkov je pa precej, ki so pripravni da sc jih uoe otroui na painet. N. pr. iz RazingorŽunirovega nPrvega berila": 1. b. ,,Šola": »Pridne, uljudno in bva ležne otroke ima Bog in vsak človok rad.  Lenih, neuljudnih in nelivaležnib otrok nikdo ne mara". 6. b. ,Clovek": ,Nespodobno je z rokami glavo podpirati". ,,\id": „0 niraku in na solnuu ne burimo; tudi ne zremo v solnce in luo". ,,SIuh": ,Ušesa si snažimo in jib varujetno prehudega poka, da si obranimo dober 311111". rVonj": ,,Nespodobno je prst v nos vtikati". BUkus": Zobe si umivamo, da jih ohranimo zdrave. Trdih rečij, kakor lošnikov in orehov ne grizemo". 9. b. „0 d m e v" : ,,Da bodo drugi Ijudje s teboj prijazni, bodi tudi ti ž njitni prijazen". 16. b.: ,,M r z 1 i s t u d e n e c" : ,,Oče pra\rijo: Cisti studenec ni kar nič kriv tvojo bolezni, ampak tvoja neprevidnost, ker si se ves pregret naglo napil mrzle vodc". 17. b. ,,Obleka": ,,Varujte obleko! Ne hodite nepotrebno po blatu in prahu; ne plezajte po plotih in po drevji!" 39. b. »Kaj bode iz šolarjev?": ,,Srečen je le tisti, ki je zadovoljen s tem, kar rau Bog da". 7o. b. nSt varjenje": ,,Vse, kar ju okolo mene in nad menoj, spoininja me Boga, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje. Njega bodeiri vedno hvalil, kor nam je tako lepo stanovanje pripravil na zemlji". 77. b. nBog vse vidi": „Jakec: prav govoriš, ljuba sestra! Bog naju tudi tarn vidi, kjer naju ne vidi človeško oko. Nikjer torej ne delajva hudega!" 84. b. jDoiiiovina": ,,Kraj, kjer stoji biša očetova, je naš rojstveni kraj". — ,,Cloveka vleče domoljubje iz tujine v domači kraj". — ,,Dežela, v kateri je naš rojstveni kraj, je naša materina dežela ali doniovina". — nNaša širja domovina je inogočna Avstrija". 17* Ti stavki ozimma oddelki iz posaineznih l)eril bi bili nekako primeriii za uc-enje na pamut v nevezani bescdi. Sploh so za to sposobni stavki, ozironm oddelki nravm* ali verske vsebine, nauki, kako si ohranitiniarljivost. ali utrditi zdravje, ali tudi oddelki, oziromastavki, ki izražajo razmerje otroka do Boga in roditeljev. Učitelj pa pazi strogo na to, da vse, kar si dal uuencem ineiuorirati, zanesljivo ob določeni uri izprašaš, kajti j)riden učenec komaj čaka, da pokažis učitelju svojo (Konec prib.)