KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 47 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Decembra 1931
PATENTNI SPIS ST. 8532
Wagner-Bir6 A. G., Wien, Avstrija.
Frikcijska zavora s klini.
Prijava z dne 23. decembra 1930.	Velja od 1. aprila 1931.
Izum se nanaša na zavore, pri katerih zavorne obložke noseči deli dospejo do delovanja potom dejstvovanja klinov. Pri takih zavorah je bilo že predlagano, da se dovede premični kiin do součinkovanja s koluti, vendar pa se pri tem zažro koluti v klin, tako da je ta podvržen hitri obrabi in se zavorni učinek ne more kontrolirati. Razven tega klinaste ploskve dejstvujočih organov ne nihajo vzporedno z ravnino kolesa, vsled česar je pogoj komplicira-nejša konstrukcija in večja pcraba prostora. Najbolj bistveni nedostatek teh zna nih konstrukcij pa je ta, da je nemogoče točno v naprtj določiti središče tlaka, v-sled česar se zavorna razporedba ne more prirediti tako, da bi se pri pritegnitvi zavor preprečila tresenja voza. Izum odstranjuje vse te nedostatke. V smislu izuma pokazujejo mirujoči zavorni organi (zavorne čeljusti, zavorni koluti, zavorni konus) klinaste ploskve, ki neposredno sodelujejo z zavornimi ploskvami, razporejenimi na dejstvujočem organu, tako da pri gibanju slednjih v krožni poti ali vzporedno k samim sebi v simelrijski ravnini klinov nastane premaknitev zavornih organov v smislu zaviranja.
Na risbi sta predočeni kot primer dve izvedbeni obliki predmeta izuma. Sl. 1 ka že frikcijsko zavoro s klini z okretljivim dejstvovalnim vzvodom delom v preseku. Sl. 2 kaže tako zavoro z aksialno premakljivim dejstvovalnim vzvodom v pogledu, aksijalnem preseku in prečnem preseku.
Frikcijska zavora s klini glasom sl. 1 obstoja iz dveh koničnih koles ali koničnih segmentov A, ki sedita prosto na osni puši in nosita zavorni obložek b. Ti konični kolesi se vodita aksijalno potom nastavkov c. Na pestu teh zavornih kolutov A so predvideni simetrično k vertikalni in horicontalni ravnini na primer štirje klini oz. dvojni klini d, ki sodelujejo z odgovarjajočimi klini E dejstvovalnega vzvoda F. Sledni! je na pestih obeh zavornih kolutov A vležajen navpično k osi nihajoč. Ako se vzvod F zavrti vzporedno k ravnini kolesa, se vsled sodelovanja klinov E in d potisnejo zavorni koluti aksijalno drug od drugega, tako da se njihovi zavorni oblož-ki b priležejo ob otle konične kolute G, ki čvrsto sede na osi kolesa, in se s teni povzroči zaviranje. Vsled proste premak-ijivosti zavornih kolutov a kakor tudi dejstvovalnega vzvoda F v aksialni smeri, se vedno doseže enakomeren prešni tlak na obeh otiih koničnih kolutih G, ker se dejstvovalni vzvod z zavornima kolutoma premakne aksijalno vedno in izključno samo z ozirom na obrabo zavornih oblož-kov. To je bistvena prednost, ker je tako zasigurano enakomerno reagiranje obeh zavornih kolutov.
V sl. 2 predočena frikcijska zavora s klini pokazuje na osi pričvrščeni zavorni kolut E1, s katerim sodelujejo aksijalno premakljive zavorne čeljusti e. Slednje se dejstvujejo po zavornih vzvodih D, ki so v okviru nihajoče vležajeni. Prosti konci
Din. 15.
teh zavornih vzvodov D pa kažejo istotako klinaste ploskve E, ki sodelujejo z dvojnimi klini B. Ti zavorni klini B so pritrjeni z razgibom v prečni smeri na zavornem poteznem drogu F’, ki je premakljiv paralelno k samemu sebi Potezni drog F’ sam kaže tudi prečni razgib. Ako se tedaj potezni drog giblje v smeri puščice, potem se priložijo zavorni klini B ob klinaste ploskve E vzvodov D, tako da se li zakrenejo in se zavorne čeljusti e premaknejo proti zavornemu kolutu E1. Sledi zaviranje. Ako se v tem slučaju pojavi neenakomerna obraba zavornih obložk, se morejo klini B kakor tudi zavorni polevni drog F’ sami premakniti v stran, dokler se na zavorne obložke ne izvajajo na obeh straneh enako velike sile. S tem se doseže, da zaviranje nima nikakšnega vpliva na oproženje vo-zovega okvira, ker se nastopajoče vertikalne sile vedno uničujejo.
Patentni zahtevi:
1.	Frikcijska zavora s klini, pri kateri zavorne obložke noseči deli dospejo do
učinkovanja potom dejstvovanja klinov, označena s tem, da mirujoči zavorni organi (zavorne čeljusti, zavorni koluti, zavorni konus) pokazujejo klinaste ploskve, ki neposredno sodelujejo s klinastimi ploskvami, razporejenimi na dejstvovalnem organu, tako, da pri gibanju slednjih ploskev v krožni poti ali vzporedno k samim sebi v simetrijski ravnini klinov nastane premaknitev zavornih organov v smislu zaviranja.
2.	Frikcijska zavora s klini po zahtevu 1, označena s tem, da pri gibanju klinov v krožni poti vsi klini ležijo simetrično z ozirom na vertikalno in horiconfalno ravnino skozi vrtilno os na obeh straneh pesta zavornega vzvoda, nihajočega vzporedno k ravnini kolesa.
3.	Frikcijska zavora s klini po zahtevu 1 ali 2, označena s tem, da je tlačne kline noseči dejstvujoči organ stransko premakljiv in da je mera premaknitve odvisna samo od zavornega položaja mirujočih zavornih organov (obrabe).
Adpatent broj8532,





'



o