Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 2. junija 1935. Štev. 22. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din.. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensov- više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Zaklüček sv. leta na Belo nedelo. Pobožnost za mir pred njov. Veličastno katoliško bogočastje v Lurdi, več kak 300.000 romarov, od šterih je 25.000 prišlo iz Pariza, je bilo navzočih pri ceremonijah zadnji den tri-dnevnice. Pontifikalno (kak püšpek) mešo je slüžo papov legat (Odposlanec). Prenašani iz Vatinske države po radiji je bio blagoslov Svetoga Oče. Meša kardinala Verdier. Pol 11 je slüžo mešo kardinal Verdier, Pariški nadškof. Ta meša je narodna slovesnost mirovne tridnevnice. Na desno i levo od vodine — nemogoče se je približati bar na 400 m — majo skauti nalogo, da pazijo na držanje reda i strašno trpijo, da se more pretakati val romarov. Nasproti Votlini, na travniki, ki ga loči potok, so zbrani člani katoličanske narodne zveze i za njimi več jezer romarov. Na častnom odri (tribuna) zapaziš generala de Castelnau v uniformi, obdanoga od članov odbora katoličanske narodne Zveze. Ravnotak so navzoči Mgr. Maglione, Mgr. Fontenelle, vitezje z otoka Malte i vsi kardinale, püšpeki i nadpüšpek zdaj v Lurdi. Trpelo je pet vör pa so jezere i jezere vernikov prisostvövale klečeč, brezčütni za vroče sunčne trake v globokoj tišini pri toj narodnoj slovesnosti. Nakonci so se vsi pomali razišli, nešterni so šli nazaj v hotele, Vnogi so nadalüvaü svoje pobožnosti, drügi pa so s košarami za jestvinov rokaj, iskali senčni kot, da bi se nastanoli i razprostrli, čakajoč popoldnešnje slovesnosti. Zaklüčna slovesnost. Malo pred 15 vörov (ob 3 popoldnevi) je območje Vodine bilo spodobilo pravomi morji lüdi. Okoli venčane Device pri baziliki valovi vnožina. Bela pokrivala Bernadetk i rdeče čepice Kastiljank se tüje odražajo. Travnik proti Votlini je ravnotak poplavleni od morja romarov. Ob 15 vüri pride Mgr. Pacelli na prostor. Predmet ognjevite manifestacije je. Nekaj minut sledkar slüži legat pontifikalno mešo, obdan od svoje tvorbe. Velike orgole bazilike vodi kanonik Darros, organist svetišča Vodine; deklice iz sirotišnice de Nevere sodelüjejo. Vnožina spevle „Čredoˮ (Verjem). V hipi Podigavanja zavlada globoka .tišina, lüdje se odkrijejo, ženske i deca pokleknejo. Meša končava okoli pol 4 vüre. Blagoslov najvišišega püšpeka — pape. Malo nato naznanijo zvočniki, da bodo naskori poslüšali Vatinsko postajo i da Nj. S. Pij XI. dá blagoslov vernikom. Nekelko minut nato, v sredi najglobokejše tišine, zaistino Pij XI. iz Vatikanske države naslovi nekelko reči vnožini, s šterimi izrazi vso svojo zahválnost, da jih je prišlo tak vel-' ko število iz vseh delov svetá. Nato se glave sklonijo. Papa dava blagoslov. Prizor je bio zaistino presünliv. Po papovom blagoslovi zadoni pesem tridnevnice po svetišči, pesem gojenk sirotišnice de Nevere. Vnožina spevle v zbori. Nagovor Mgr. Gerliera. Nato povzeme reč mgr. Gerlier i drži nagovor, šteroga odlomek sledi: Od prikazala Device v Lurdi se je tű šče nikdar ne vidilo telko lüdi. Naj nam bo dovoljeno, da se zahvalimo našemi Svetomi Oči papi; da je blagovolo odobriti to tridnev-nico. Naš sveti Oča je želo, da je celi svet navzoči. Svet je tű. Naš sveti Oča je želo, da bi celi svet molo i — celi svet moli! Te den slovesne zaklüčitve naj nam bo dovoljeno, da se poklunimo Bogi, Nevtepenoj Devici, našemi sv. Oči, njegovomi odličnomi Predstavniki, kardinal! legati, nadpüšpekom i püšpekom, vsoj toj vnožini vernikov, ki se klanjajo Bernardki, máloj sirmaškoj pastirica tak poniznoj, ki predstavla zmago poniznosti. Zadnje reči mgr. Gerliera je vno-k žina pozdravila s ploskanjom. Govor kardila Pacellija. Malo nato je prišla na vrsto reč mgr. Pacellija. Njegov govor trpi prek 40 minut i vsi verniki ga pazlivo poslüšajo. Najprle napravi kardinal Pacelli genlivo naobrazbo na Cerkev iz gledanja skrivnoga razodetja: „Vido sem neizmerno vnožino, štere je níšče ne mogeo prešteti, iz vseh narodov, iz vseh rodov, iz vseh Iüdstev i vseh jezikov. Stala je pred prestolom Ag-njeca". „Klüč za to proroško gledanje, pravi kardinal, se najde v človeče-božanskoj igri na Kalvariji. Odrešenje dopunjene po Kristuši je zaistino središče zgodovine človeštva. Kristuš je na oltari ista darüvana žrtev. Poveličani. V nebesaj Njemi spevle odküplena i zmagoslavna Cerkev; On je vsikdar isti Rešenik. Pri Njegovih nogaj se blešči Kralica nebes, Nevtepena Marija. I kardinal zapazi Bernardko na neizmernom dvori pametnih devic. Oh ! Bernardka, vzklikne, sijajna lilija cvetočih Ogračekov Francije, zatrepeči od veselja, spevli z hrabrov d’Arc himno devic, ki sledijo Nevtepenoj Devici i tvorijo sprevodništvo Agnjeca, darüvanoga za rešenje sveta. Nato namigava na razmere naše dobe: Mi smo, pravi, zajšli v sredino vihera, ki burka ocean (morje) človeštva i narodov. Liki v križi Kristušovom, ki vednako stoji v sredini valov sveta, počiva naše trdno vüpanje. V toga Boga, ki prebiva z nami skrito na žrtvenom oltari, stavi Cerkev vse svoje vüpanje mira i tišine pa med borbami i osvojitvami napredüje s stoletji, se meče nakla pred Njim, Ga prosi, naj razvrsti naše dneve v miri i prosi Agnjeca, ki briše grehe sveta, naj nam pogeli mir. Nato kardinal pozdigavle veličastnost teh treh dni, ki jih je namestnik Kristušov preživlao z romari i vzvišeni prizor vseh katoličanov, ki zdigavlejo goreče prošnje k Bogi i k Njegovoj svetoj Materi, da bi izprosili milost, mir i rešitev. Kardinal razodene, što so razširjali slaboga, od šteroga trpi človečanstvo. Spomni se tüdi strašne stiske i siromaštva, ki, divja v drüžabnom redi. Ta prevelika skrb celo za vsakdenešnji krüh spija telovne i düševne moči vnogo lüdi, pa jim ne niha mira i odloga, da bi mislili na svojo düšo, dodene. Gledajo na križ, pa njüvo vüho je glüho za njegov glas. Celo miseo Odrešenja zametavajo kak krivično človečem! dostojanstvo Tomi gledanji žalostnoga bogoskrunstva, kak najmočnejši protistrup, pokaže kardinal sladko podobo Marije i Njeno zavüpno Bernardko. Marija Prihaja k Bernardki i jo napravi za sodelavko pri prenovitvi sveta v Kristuši po novom zlevanji Odrešenja, da oslobodi ne samo domovino, nego ž njov ves svet iz robstva mesa, modrüvanja i srca. Tüdi Bernardka bo nosila križ. Njeno živlenje bo pot, posejana z vsem trplenjom, z vsemi bolečinami tela, düha i srca. Pastirica lurška, tüdi ti boš mučenka. Ti boš stopila v zgodovino Francije, v svetovno zgodovino, v zgodovino Cerkve, v sijaj nebes. Ti vstopiš tá i nikdar ne izstopiš. Liki svet je odgovoro kriki Bernardke. Tü, gde je bila püstina, tü se nad svetiščom zdigavle znamenje Odrešenja i ob vznožji votline izvira stüdenček nevtepene Device. Kardinal je zaklüčo s himnov zahvale i vüpanja, spominajoč nesmrtne navuke Odrešenja, ki jih je lurška tridnevnica tak osvetlila za zaklüček te 1900 letnice. Ali lejko ne zato, da bi v naših srcaj znova vužgala to gorečo lübezen ;. da bi v nas znova oživo zahvalni hvalospev lübezni Kristušovoj, da je bio ustanovleni te jubilej obletnica Rešitve? Po 1900 letaj nas znova spomina najvišišega vzora lübezni v Sina božega, ki je postao človek, ki je mirao na križi, da bi nas navčo, kelko je naša düša koštala Njegovo lübezen, ta düša, odküplena za Njega, ž Njegovov dragov krvjov, zal čistoga i nevtepenoga Agnjeca. Štera de teda naša zahvalnost za to tak odlično dobroto, če ne ta zahvalnost, ki je ne nikaj drügoga, kak lübezen, ki nam prihaja od Jezuša i nas drüži ž Njimi i včini, da On živi v nas i mi v Njem. H komi bi se pa mogli zatekati, da zadobimo i ohranimo to Zahvalnost, če ne k tisjoj, ki je naša tak dobra i vsemogočna zagovornica pred prestolom Rešenika? Mi vsi smo Sinovje ednoga samoga Odrešenja; bratje smo i pozvani k slobodi Bože dece, za štero nas je Kristuš rešo. Ja. Nevtepena Devica, ti si, naša Mati. S tvojega prestola Kralica nebes, odkod si blagovolil priti med nas, si iz te drüžbe ob pečini Massabiella napravila novo goro bože sláve, blesteči svetilnik vüpanja za rešitev narodov; pa ta gora i ta votlina büdi v nas Spomin edne drüge gore i votline : Golgote i groba, gde so se tvoja bolečina i tvoje skuze drüžile pri smrti tvojega Križanoga Sina, Rešenika. V toj kmici toga dneva nam je bila razglašena vera, naša Mati, po božan-skoj reči Tvojega svétoga, božega Sina i po krvi Njegovih ran. V toj kmici je zišlo sunce toga dneva, gda se mi spominamo dopunitve našega Rešenja. Ti, naša Soodrešenica, dáj nam Junaštvo svoje vere, gorečnost Svoje lübezni do Jezuša, posredüj pri Njem za nas, izprosi nam svetlost istine. Naj vsi, ki so zablodili, znova najdejo pravo pot i po Tebi naj zavlada mir. Čuvaj blagoslovleno čredo svojega Sina. Čuvaj te narod, ki je tak dragi Tvojemi srci i vse krščansko lüdstvo, ki je sem pribežalo. O Mati Odrešenika! Naj znova zacvete na toj zemli olka sloge i mira, v srcaj čistost, gorečnost i stanovitnost! Naj nam krv Rešitela odpre nebeska vrata i nas potopi v veselje, da te gledamo 1“ Na konci govora se zdigne močno odobravanje,kriki: „Živeo Gospod!. Živijo legat!ˮ so kipeli iz vseh prsi. Nato se razvije procesija z Najsvetejšim, sprevajana z enakov gorečnostjov. * Naši v Franciji so nam poslali po francoskih listaj te popis i mi ga našemi vernomi, Marijo častečemi narodi izročimo, naj pod obrambov Device Marije ostane veren Bogi i veren Njej doma i povsod, gde je raztepen. Kmetje pišejo. .2. Brez zadruge . . . Petrovčarje so si nastavili svoje „izobraževalno drüštvoˮ. Stari so težko razmili, ka naj ta nova reč pomeni, ali nasprotüvali so ne, preveč so lübili mladi rod. Ka so se že pri nastavlali izobraževalnoga drüštva skoro skregali mladi, to je sveta istina, istina pa je tüdi to, ka so postavili za voditele najbole vučene med mladimi i ka so bili jako ponosni na svoje drüštvo, štero je melo svojo čitalnico, svoj oder, svoje odborove seje, občne zbore, predavatele itd. Novo drüštvo je ločilo stare od mladih. Stari so vztrajali pri svojem. Vsako nedelo so spiti svojo kupico vina v veškoj krčmi i nadale si pogučavati preprosto, ali resno svoje dnevne skrbi i težave. Mladina se je zbirala v drüštvenoj hiži, tam so delati lepe načrte, poslüšati vučena predavanja lepo oblečenih gospodov iz mesta. Da so samo malo, to tüdi bole površno razmiti iz guča predavatelov, to je istina, ali povedati je ne vüpao niti eden, ka gospode ne razmijo. Što bi priznao svojo slabost . . ! No, ništerni den so dobiti pali novoga predavatela, šteri je razlagao mladim, zakaj i kak je nastala „krizaˮ, nadale: kak se more ravnati v Petrovaci, ka bi kriza preminola. Gospod je razlagao: »Glejte, prijatelje, stroj je začno opravlati delo poledelskih delavcov. Tej so ostati brez zaslüžka, zato so se vrgli na tovarne i tam znižati plačo svojih tovarišov. Miljoni so ostati brez zaslüžka, šteri pa ešče delajo i slüžijo, majo tak nisko plačo, ka komaj životarijo od dneva do dneva. Blago, štero pripova kmet, blago, štero napravi rokodelec, ali tovarna — četüdi je po niskoj ceni, ne more dobiti küpca. Delavec nema penez za meso, kmet ne za gvant i obüteo, što nemre odati svoje reči — ustavi delo i tak smo prišli v sredino krize, iz štere preprosti lüdje ne najdejo izhoda". Nadale je etak razlagao svojo vučenost gospod iz mesta: „Prijatelje, vaši očacje so pridelüvali pšenico i meti lepo rogato živino. Tista pšenica, štero pridela kmet z ločnim delom, nema prave cene. Veleposestnik, šteri dela s strojem, falej pripova. On lejko da meter pšenice po 100 Din, ar pri takšoj ceni tüdi zaslüži okoli 40 dinarov, ali kmeta več košta pšenica kak 100 dinarov, on pri toj ceni gorplača. Kak bi si teda pomagati? Püstiti morete stare šege, püstiti morete stari način dela. Obdelavajte pole s stroji, če zmorete ceno, odpüstite iz slüžbe hlapca, deklo, postavite na njuvo mesto stroj, šteri menje košta kak delo hlapca i dekle, pa ste včasi na bolšem. Če pa je to ne mogoče, pa püstite sploj Pridelanje pšenice, mislite na pridelüvanje travniških semen, Spravite na trg lenovo semen, semen za ricinovo olje itd. Z živinorejov je tüdi križ. Siromak nema penez za prvovrstno meso, on küpüje po ceni, to je slabše meso. Za takše blago skrbijo slabši gospodarje. Bogatini pa, šteri majo peneze, so postati izbirčni. Oni plačajo samo to, ka je najbolše. Kmet, šteri pripravla blago za bogate, vsikdar lejko dobi primerne küpce. Govensko meso je dnes ne v modi, svinjska ma bolšo ceno. Püstite teda staro šego, vržite se na rejo prašičov takše pasme, štera vam poplača trüd i povrne vse stroške. Poznamo v Nemčiji takšo svinjsko pasme, štera ma na leto najmenje 24 prašičkov i tej pri primernoj reji v šestih mesecih dosegnejo težo 100 kil. Odajte od edne prasice na leto 24 krat 100 kil žive teže, četüdi po dnešnjoj niskoj ceni, pa mate peneze za vse potrebščine, stiska bo premagana . . .“ Navuk je bio resan jako lepi, vsi so radi i z navdüšenjom poslüšati vučenoga gospoda. Po končanom predavanji pa stopi mladi Placer k predavatelji ga pita: gde i za kakšo ceno bi on lejko dobo takše nemške plemenske svinje? Gospod je povedao, ka njemi lejko preskrbi plemenske živino sam, samo — cená je vek- 2 NOVINE 2. junija 1935. ša, kak tista za navadne prašiče ... Ne malo, trikrat telko so koštali „nemški prašičiˮ, ali mladi Placer, napaden . . . kmet je ne šparao, plačao je ceno i resan dobo plemenske svinjo s 14-mi prašički. Tisti den, kda je novo čoko spravo z železniške postaje v svoj hlevič, so meli Placerje celi boži den goste. Sosedje so nav düšeno hvalili naprednost mladoga Placera: „To je človik. Ne razmišla dosta, ne hodi kak mačka okoli vrele kaše, on poslühne pametno reč, v drügom hipi se odloči i ne mine teden dni, je nova plemenska svinja v vesi. Tak se dela za narod, ne pa tak, kak so naši stari delali, šteri so cincali cele tedne, cele mesece, napravili zadrugo, modrüvali i kak puž hodili s počasnimi stopaji za svetom, šteri napredüje, leti! . . .“ Iz Nemčije pripelani prašiči — ar je mladi Placer noč i den skrbo za nje (obiskovalci so zato prihajali i on, mladi gospodar je morao čütiti hvalo), ar je ravnao z njimi točno tak, kak je bilo to napisano v navodilaj iz Nemčije, pravim, tej prašički so resan vidno hitro rasli i v šestih mesecaj so vsi dosegnoli težo 100 kil. Polovico mladih je obdržao vert za sebe, drügo polovico so poküpili ti najbolši prijatelje, šteri so njemi obečali, ka bodo pri novi volitvaj gledali na to, da pride v vodstvo izobraževalnoga drüžtva — napredna oseba... Stari prijatelje drüžine so bili prikrajšani, razžaljeni . . . Cela ves bi rada mela naednok nove plemenske svinje... No — i gda so meli novo svinjo že ne samo v ednom dvorišči, je zanimanje minolo. Gostov je bilo vsikdar menje. Navodila iz Nemčije so ostala na paperi i gospodarje nove pasme so z nemškov svinjov tak ravnali, kak prle z že dobro poznanov domačov. Pa je prišeo čüden den . . . lüdje so spoznali, ka v Petrovaci vzgojene svinje nemajo nad 12 prascov, da v Petrovaci vzgojeni mladiči nikdar ne dosegnejo 100 kil. Šteri so küpili po dragoj ceni plemehske praščiče, so stopili na stran tistih, šteri so zamerili mladomi Placeri, zakaj je dao plemenske svinje drügim, ne njim. Za hrbtom mladoga Placera smo lejko čüli pripombe: „To je zaletenec, mladi gizdavec, nepremišlen zelenjad, v njegovoj roki se razleva bogatstvo Placerov na vse strani itd.ˮ Polovica vési je zavolo novi svinj zanemarjala staro pasmo, mesar ne dobo v vesi telko lepih, mastnih praščičov v kak prle, zato je küpo v drügoj vesi. Tisti, šteri so meli kaj staroga blaga, so zdaj komaj dobili küpca, šteri so se mantrali z novov svinjov, so ne mogli spraviti blaga na trg po takšoj ceni, kak so mislili, meli so izgübo, stiska je rasla : ne blagoslov, nesrečo je prineseo mladi Placer v vés, zato pri volitvaj v izobraževalno drüštvo so samo najbole razžaljeni nasprotniki pravili: „Za predsednika postavimo Placera, on je „napredenˮ kmet, on bo te najbolši voditeo . . .“ Velka večina se je smejala, norca delala iz Placera i tak je nastalo neprijatelstvo med Placeri i glasnimi „ogrizovalci.ˮ Ništerni den si je zvinila nogo na paši Placerova telica. Po staroj šegi bi mogli Placerovi dobiti odškodnino od cele vési. Mladi Placer je povedao: „Ne potrebüjem pomoči moji neprijatelov. Ali tüdi k meni zobston pride kodiš Šneller, jaz njemi ne dam niti kupico vodé iz svojega stüdenca !ˮ Da . . . novi praščiči so razbili tüdi zavarovalno zadrugo v Petrovaci. (Dale drügo nedelo.) NEDELA. Nedela v osmini vnebohoda. To sem vam pravo, da se bodete, gda pride njih vöra, spominali, da sem vam jaz to povedao, aleluja. V. Gospod je postavo, aleluja. O. Svoj prestol v nebesaj, Aleluja. Molimo. Vsemogočni večni Bog, dáj da bomo s svojov volov vsikdar tebi vdani i bomo tvojemi veličastvi z iskrenim srcom služili. Po Gospodi našem . . . O. Amen. * Evangeliom sv. Jánoša vu XV. táli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim: Gda pride Oveselitel), šteroga jas pošlem vam od Očé, Dühá pravice, ki od Očé shája; on bode svedočanstvo činio od mene; i vi ste svedočili, ar ste od začétka z menom. Eta sam vam gučao, naj se ne spáčite. Brezi Synagog vás včinijo: ali pride vöra, da vsaki, ki vas mori, bode štimao, ka Bogi slüžbo včini. I eta včinijo vam, ar ne poznajo Očo, niti mené. Ali eta sam vam gučao, naj, gda pride vöra, se spome-nete, ka sam jas vam pravo. * B e r i 1 o iz pisma Svetoga apoštola Petra (1 Pet. 4). Prelübi ! Bodite pametni i trezni, da bodete mogli moliti. Pred vsem mejte močno lübezen, ki pokrije vnožino grehov. Bodite eden do ovoga gostolübni, brez mrmranja. Dvorite eden ovomi kak dobri oskrbniki vnogotere milosti bože, vsakši z darom, ki ga je sprijao. Če što govori, govori kak boše reči. Če što dvori, dvori kak z močjov, ki jo davle Bog, da se bo vu vsem slavio Bog po Jezuši Kristuši, našem Gospodi. * Ste že bili navzoči pri kakšoj slovi? Ali ste se pa že mogoče sami postavlali od svoje žene, od svoje dece, od svojih starišov? Gda naša mladenka mora zapüstiti svoje drage i oditi v dalešnje tüjino iskat zaslüža, skuze zaigrajo ob takšoj priliki v očeh tistih, ki se morejo ločiti. — Tüdi mi smo se morali ločiti od našega Gospoda, ki je 33 let med nami prebivao i nas vračo, včio. Odišeo je nazaj k svojemi Oči, od šteroga je prišeo. Zapüsto nas je, ali naše oči so se ne zrosile, nasprotno, veselje je zasijalo na njih. Gospod je odišeo, da nam pripravi prostor, gde bomo prebivali vso večnost. Odišeo je, ali lübezen njegova njemi ne dopüstila, da bi nas popolnoma zapüsto. Šteo je ostati med nami do konca sveta,, da bi nas naprej tolažo, včio, podpirao v borbaj živlenja. Med nami prebivle, na čüdoviti način skriti v podobi küha i vina i to samo zato, da bi se znami mogeo zdrüžiti na najpopolnejši na- čin, da bi z nami takrekoč edno lehko bio. To se dogaja pri sv. obhajili. Zato smo se ne žalostili ob njegovoj slovi, nego nasprotno — veselili smo se. Prle smo ga lehko sami gledali, z njim gučali, se ga dotikali, ali zdaj ga lehko sprejmemo v svoje srce i tak postanemo z njim, z Bogom edno. Zato se naša srca radüjejo, četüdi je odišeo od nas. Obiskavlimo ga i sprimajmo ga v sv. obhajili. To žele od nas. ______ Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj Ijubljanski euharistični kongres obilen sad obrodi. Kakši odgovor so dali uredniki pobožnih slovenskih listov tistim, ki so šteli pobožne liste Odpraviti, odnosno je zdrüžiti z „Bogoljubom ?“ Kraljestvo Božje. Malokatera verska organizacija ima med Slovenci tako častno zgodovino, toliko važnost za bodočnost in tolik ugled v katoliškem svetu, kakor Apostolstvo in Bratovčina sv. Cirila in Metoda. Spomnimo se le na škofa A. M. Slomšeka. Zato je jasno, da ACM more le potom časopisa širiti cirilmetodijsko idejo, delovati in seznanjati ljudstvo z delovanjem za edinost Cerkve, poročati o verskih razmerah med katoliškimi in vzhodnim! Slovani, spodbujati k češčenju sv. Cirila in Metoda, in molitvi za edinstvo Cerkve. Vsi narodi imajo svoje posebne organizacije in liste, ki širijo misel edinstva, pa naj bi ne zmogli posebnega lista mi Slovenci, ki smo po svoji naravi in položaju pred vsemi poklicani k temu delu? Organizacija mora samo s samostojnim listom uspešno širiti svoje ideje. Tudi Apostola stolica je vse delo za edinost Cerkve popolnoma samostojno organizirala z ustanovitvijo samostojne kongregacije za vzhodno Cerkev pod predsedstvom papeža samega (1. maja 1917). Jugoslovanski škofje v skupnem pastirskem listu poudarjajo: Vsi moramo delati za cerkveno edinost, vsak v svojem krogu in po svojih razmerah. Posebno duhovniki morajo zato izrazito apostolsko delo zastaviti vse svoje moči. Naši nabožni in posvetni časopisi naj bodo živi branitelji in pospeševalci cirilmetodijske misli. Povsod naj se goji ACM in naj se zanimanje za obnovitev cerkvenega edinstva budi z govori, predavanji, prire- ditvami, z razširjanjem časopisov in knjig ! — Duhovniki naj bodo duše vsemu temu gibanju ! Naša Zvezda je glasilo dijaških Marijinih kongregacij. Nedijakom ga ne vsiljujemo; dijak kongreganist ga pa potrebuje in se ne more zadovoljiti s kakšim „kotičkomˮ v drugem listu. Stavljali cvet naše mladine „v kotˮ, bi pomenilo, stavljali v kot našo bodočnost. Če je potrebno govoriti „o žrtvah, so žrtve tu zelo na mestu. Podobna glasila D. M. K. imajo tudi drugi narodi. ♦ Uverjeni smo, da bo Slovenska duhovščina enako mislila glede obravnavane redukcije verskih časopisov. Mi ji bomo pa tudi v bodoče pomagali s svojimi listi pri njenem delu za zveličanje duš. Hvaležni smo ji za njeno dosedanje podporo našim listom in jo prosimo, da jim ostane še dalje naklonjena, da se bo božje kraljestvo tem bolj širilo v srcih slovenskega naroda ! ______ Te odgovor je Prezvišeni g. Dr. Rožman Gregor, Ijubljanski knezoškof potrdo. S tem je priznano od višje cerkvene oblasti, da nemajo prav tisti, ki silijo samo eden list, drüge pa vničiti ščejo. Če listi vršijo svoje poslanstvo, to je, če so zaistino krščanski listi, naj se vednako vsi podpirajo, ne pa samo eden od strani dühovščine. Zato se morajo naši domači listi z istov gorečnostjov širiti, kak se širijo prečni listi, pa še bole, ar so tü rojeni i določeni za naš kraj. Tak je istina. To naj se povsod povdarja. | Politični pregled. Uradni Volilni izidi. Glavni Volilni odbor je končao delo za končno določitev števila glasov, štere so dobile vse državne liste pri volitvaj za narodne poslance dne 5. maja 1935. Prišteti so tüdi glasi v 13 naknadnih volitvaj. Ugotovleno je, ka so posamezne državne liste dobile po banovinah to štovilo glasov: Belgrajsko upravno področje: Jevtič 31.957, Maček 9733, Ljotič 387, Maksimovič 1486, vdeležba 57.89%; Dravska: Jevtič 125.180, Maček 22.220, Ljotič 2530, Maksimovič 47, vdeležba 46.96%; Savska: Jevtič 173.496, Maček 440.383, Ljotič 2351, Maksimovič 795, vdeležba 79.18%; Vrbaska: Jevtič 119.429, Maček 97.543, Ljotič 128, Maksimovič 1891, vdeležba 80.24%; Primorska: Jevtič 68.380, Maček 133.308, Ljotič 1048, Maksimovič 366, vdeležba 77.12%; Drinska: Jevtič 215.177, Maček 106.557, Ljotič 1482, Máksimovič 3640, vdeležba 79.70%; Zetska: Jevtič 154.701, Maček 35.738, Ljotič 792, Maksimovič 4255, vdeležba 78.87%; Dunavska: Jevti£ 348.079, Maček 132.119, Ljotič 13.597,' Maksimovič 9579, vdeležba 71.66%; Moravska: Jevtič 255.075, Maček 54.652, Ljotič 805, Maksimovič 8194, vdeležba 78.38%; Vardarska: Jevtič 255.528, Maček 44.092, Ljotič 968, Maksimovič 3303, vdeležba 70.51%. Sküpno je glasüvalo za liste: Jevtiča 1,746.982, 60.64%; Mačeka 1,076.345, 37.36%; Ljotiča 24.088, 0.84%; Maksimoviča 3^.549, 1.16%. V vsoj državi je bilo sküpno vpisanih volilcov 3,908.313 Od teh je glasüvalo 2,880.964 ali 73 72%. Jevtičova lista je dobila 303 poslance, Mačkova 67 po novom, od Jug. Nac. Stranke vpelanom volilnom redi. Parlament se sestane k prvoj seji junija 3. Portugalska. Komunisti i slobodnozidarje ne morejo pozabiti svoje prvejše ladanje i njim je trn v peti zdajšnje krščansko ravnanje. Začeli so z revolucijov, da bi se dokopali do oblasti, nego so premagani. Českoslovaška. Volitve so minoli. Čehi i Slovaki majo 195 poslancov, 5 več kak 1. 1929, Nemci 65, dva menje, komunist 30, kak prle, Madjari 9 kak prle. Med Nemci je največ dobo Henlein, ki je narodnosocialističnoga mišlenja i de Čehom mešao vnoge račune. — Čehoslovaška i Rusija sta podpisali pogodbo, da se bodeta podpirali. Pogodba je podpisana v Pragi. Podpisao jo je dr. Beneš Edvard, Čehoslovaški zvünešnji minister i Aleksandrovski Sergej, ruski poslanik v Pragi. Čehoslovaška posodi Rusiji 350 milijonov Čehoslovaških koron i se odpre letalska vožnja med Pragov i Moskvov. Zračna vožnja bo trpela samo 12 vür. Jasno je, da je pogodba Obramba proti nemškim hitlerovcom. Nemčija. Hitler je prek dve vüri gučao po radijj i naglašüvao, da Nemčija ne proti miri. Včasi po govori so pa pozvani na nabore, štelingo, rojeni 1. 1914. i 1915. Kasarne so pune z vojaštvom. Ženeva. Jugoslavija je izročila svoj odgovor na madjarske preiskavo, štero je mogla izvršiti Madjarska po sklepi Zveze narodov v zadevi marselske vmorije. Jugoslavija ne vzeme na znanje odgovora, zato ka je površen i ar svedoki eden proti ovomi gučijo. Belgija. V Belgiji se je začela velika stavka rüdarov, k šterim so se pridrüžili tüdi kovinarje. Stavka ma komunistično lice. Ka pravite nato gosp. urednik? Zadnji čajs, gda svet ječi i zdi-hava v teških časaj pa se pozna kriza pri vsakoj reči, se pri veselicaj ne pozna. Te se vrstijo nedelo za nedelov. V tej teški dnevaj, kda je dosta takših drüžin, da nemajo pejnez za najpotrebnejše reči, se li prirejajo plesne zabave. Zakaj se ne vidi siromaštvo našega naroda. CeIo mladina rada ide na zabave, zato je ne čüda, če odide starišom pšenica iz kleti i kukorica iz kukorčnjakov, materna pa ništerna kokoš i belice. Ali nej nikše pomoči proti tem zabavam, kde ma hüdobni düh najvekšo žetev, človek pa najvekši kvár? Ka pravite nato g. urednik? Razgled po katoličanskom sveti. Sveti Oča obsodijo nemško poganstvo. V prvoj polovici maja so se poklonili sv. Oči nemški romarje iz püšpekij Freiburg, Mainz pa iz Šlezije. Sveti Oča so v svojem gozori ostro obsodili preganjanje katoličanske Cerkve v Nemčiji i med drügimi povedali sledeče reči: „Vsaki den dobivam poročila, da se katoličancom v Nemčiji brani zvršavanje njihovih verskih dužnosti i nalog, da se ne preganjajo samo svecki katoličanci, nego tüdi püšpecje i dühovnik!, pa da se celo redovnice vlačijo v voze. Nemčijo ščejo razkristjaniti i jo pripelati v barbarsko poganstvo. Ničesa se ne opüšča, ka mislijo za sredstvo, z šterim bi se katoličansko živlenje popolnoma vničilo. Vüpam se, da se vam, dragi nemški romarje, pri vrnitvi v domovino ne bo zgodilo to, ka se je zgodilo vrlim mladim lüdem, ka so verni Cerkvi i domovini i ki so nas, svojega sküpnoga očo, nedavno obiskali. Spominamo se jih i je imenüjemo s častjov i zahvalov pred celim katoličanskim i kulturnim svetom. Ne moremo pa na isti način imenüvati tiste, nego je moramo grajati pred celim svetom, ki so odgovorni za krivico, štero so pretrpeli katoličanski mladenciˮ. (Kat. mladence, ki so obiskali sv. Očo, je nemška oblast dala nabiti i zapreti. Vr.) Katoličanska Amerika v misijona]. Po lanskoj štatistiki delüje v misijonaj 1533 Amerikancov i Amerikank. Od teh je 642 dühovnikov, 71 jezuitskih skolastikov, 203 redovnih bratov i 688 redovnih sester. 2. junija 1935. NOVINE 3 Vasi Szemle. — Folia Savariensia. Pod tem naslovom vrejüje naš domačin dr. Pável Augustin, gimnazijski profesor v Szombathelyi na Madjarskom dvomesečen list, šteroga nameh je nepolitičen, izklüčno kulturen. Namen lista je etak določen: „Naš list dvomesečno v obsegi 4 pol izhaja. Namen, njegov je: v najširšem pomeni slüžiti pitanjom domače zgodovine v Železnoj županiji i kulture Prekdonavjaˮ. List je v slüžbi drüžtva: „Zveza železnožupanijskoga muzeja prijatelovˮ. Somboteoski muzej je gibalo lista i celoga drüžtva. List se razširja po celoj Madjarskoj i tüdi prek njenih mej, pa je jako dobro vrejüvan. Prinaša tüdi od Jugoslovanskoga kulturnoga gibanja slike. Pohvalno omenja dr. Steletova dela i z veseljom pričaküje nova. List slüži tüdi k zbližanji med narodi. Našim kulturnim drüštvam list toplo priporočamo. Naroči se na naslov: Vaši Szemle, Folia Savariensia, Szombathelyi Vasmegye, Madjarska. Vrednik lista, dr. Pavel, je eden prvih pesnikov zdaj na Madjarskom. Drügi zvezek njegovih pesmi se zdaj dava na svetlo. Veselimo se, da je naš Slovenec s svojim talentumom, s svojov marlivov delavnostjov i svojov poštenostjov na to višino dospeo, ka je postao dühovni vodja krščanske kulture na Madjarskom. Mlajši dr. Perepatič Števan etak piše v gornjem listi od dr. Pavlovi pesmi v Jugoslaviji : „Pisateo Železne lüpanje v inostranskom radijt. Pri pregledi časopisov bi mogli paziti tüdi na radio, šteri je v denešnjem sveti govorilnica, ki za javnost največ pomeni. Radio najmre s tem, da govori od umetnikov, povekšava pomen naznanila, z ž šterim javnost priznava našo Umetnost Železne županije. Naše veselje pa raste tüdi za toga volo, ka je tüdi Zagrebečki radio prineseo dr. Pavlove tri pesmi, štere je prestavo Korner Jeronim, mladoga horvackoga pokolenja vnogo_obetajoči pesnik. Pavel Augustinove pesmi so ne samo na Vogrskom, nego tüdi po Hrvatskom i Sloveniji napravile svojo pot prek tiska do mikrofona. Horvatski leposlovni list „Hrvatska Revijaˮ objavla v hrvatskom prevodi Pavlove pesmi, pa tüdi „Obzorˮ je prineseo pred kratkim vugodno kritiko od njih. Dühovnomi pomirenji Podonavja slüžijo tiste prijatelske vezi, štere k reči püstijo i vrednostijo Umetnost sosednih narodov". GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Na euharistični kongres v Ljubljano romamo. Če nas bo 500, dobimo svoj posebni vlak. Ki le more, naj si odtrga teh dobrih 50 dinarov od vüst i je da za Jezušovo slavo. On njemi je s stoterim blagoslovom povrne. Javite se pri svojih düšnih pasteraj! Gospodje düšni pastirje pa naj pošlejo število priglašencov na uredništvo Novin v Črensovce do Risalov. Prosimo vse to iz lübezni do Eucharističnoga Jezuša! — Žižkovska godba se je že prijavila, da bo sprevajala naše romare iz Slov. krajine na poti ta i nazaj. Ne odlašajte na zadnji čas, prijavite se kemprle, da moremo poskrbeti poseben vlak i vse drügo potrebno. Dr. Stuplca odhaja. Dr. Stupica Marijan, odvetnik odhaja iz Lendave v svoj rojstni kraj v sv. Lenarti. Gda se postavla od Slov. krajine, njemi v imeni našega lüdstva i v imeni Novin izrekamo popolno zahvalo. Z velikim pravnim znanjom i s srčnov lübez nostjov, z šterov je obimao naše lüdstvo i brano, je bio njegov pravni oča. Isto znanje i lübezen je pa pokazao s svojimi razpravami tüdi v naših Novinaj. Bog njemi bodi plačnik za vse dobro, ka nam je včino i ga vodi v zadovolstvi na novom mesti. Z Bogom, ne spozabite se z nas. Čentiba. 27. maja je bilo pri nas proščenje. Velkoj vnožini vernikov so obdržali madžarske predgo gosp. župnik Klekl, sv. mešo pa so slüžili domači g. kaplan Halas, večernice pa g. dekan Jerič. Hvale vredno je bilo, da so se verniki v najlepšem redi zadržali, ne kak včasi. Odhodnica g. dr. Klara. V sredo, 29. maja se je zbralo do sto gostov v gostilni pri Deutchi, ki so želeli g. dr. Klari v lepi govoraj vnogo uspeha pri njihovoj poslanskoj dužnosti. Gospod poslanec so odpotüvali že te tjeden v Beograd. Bogojina. V četrtek je bilo pri nas navadno letno proščenje. Zdaj v nedelo je pa predavanje za rojare. Pridite lübíteljè včelice i njenoga meda. Dobrovnik. Naš gospod župnik Volpert Pavel so se denok ednok včakali, da so penzionirani, ka so že tak dugo čakali. Gospod župnik so betežasti i ne morejo opravlati poslov. Tak bo pa dobrovniška fara zdaj razpisana. Sv. Sebeščan. Naš gosp. župnik Perša Ivan bodo 21. julija t.1, obhajati že svojo zlato mešo. Z dugimi leti jih je Bog blagoslovo. Po toj redkoj slavnosti mislijo tüdi oni stopiti v penzijo. Pritožba svečarov. V „Ljüdskoj Praviciˮ se pritožüje z Ljubljane neki svečar, zakaj priporoča cerkvena oblast sveče drüžtva „Paks“, zakaj se pri cerkvaj ali celo na farofaj odavajo sveče, čisla i drüge takše cerkvene reči i prej sveče celo dragše kak pri njih svečaraj. — Mi na to tožbo kratko etak odgovorimo. „Ljudska Pravicaˮ gotova zna, kak tüdi ljubljanski svečar, da so v Rusiji boljševiki na jezere cerkvi že porüšili, kde je na milijone sveč gorelo, zdaj ščejo celo veliko, starodavno cerkev sv. Zobje v Kievi podreti. Tak de pa na jezere sveč menje gorelo. Naj „Ljudska Pravicaˮ s svojimi svečari i drügimi pomagači vpliva pri boljševikaj v Rusiji, ka božo slüžbo nazaj postavijo, podrete cerkve znova pozidajo, pa do vsi svečarje i kramarje meli ne samo zadosta zaslüžka, nego niti ne do zadoleli z delom. Sobota. Pokopali smo preminočo soboto, 25. maja, pri velikoj vdeleži naroda Kirbisch Karola, brata Kirbisch Franc, gostilničara. Naj počiva v miri. Veržej. Na jako lepi i slovesen način so obslüžavali svetek Marije Pomočnice naše nebeske Matere naši Salezijanci v Veržeji 26. maja. Že v soboto je prišlo dosta naroda na slovesnost. Celi Veržej je bio ves v cveti i jako lepo so se čüle Marijine pesmi. Pač vsi smo bili pri Mariji i ona z nami v procesiji. Pozdrav pošilajo: svojim domačim i gospodom dühovnikom svojih far i celoj Slov. Krajini iz Avriguyja v Franciji: Rodi Ivan, Glavač Štefan, Sobočan Ivan, Tivadar Jožef, Tompa Jožef iz Gomilic; Zadravec Franc iz Turnišča; Žižek Karol iz G. Bistrice; Süšec Ivan i Škafar Franc z Beltinec. — Vrbán Jölef, Chateau Caire Francija. Piše, da se jako veseli naših listov i njim želi razširitev. Beltinci. Pri cimpranji hleva je cvek prišeo skoz noge Antolin Andraši, našega misijonara na Japonskom oči. Zročo se je sv. Ivani Bosko i Mariji Pomočnici pa taki vlejao gor na rano domače vrastvo, pa je nevarnost zastruplenja minola i noga ozdravila. — Pogorelci Škafar Jožefi je zavarovalna drüžba izplačal zavarovalnino. Črensovci. Pri Ritosovom Petri so meli neželjene goste, šteri so si nagrabili dve vreči pšenice. Sin pa hči sta zaslišao ropot i šla vö, pa ednoga tovaja zgrabila. Začnolo se je metanje, a tovaj je bio močnejši. Vujšo njima je, ne da bi ga bila spoznala. — Iz uredništva Novin je pa nekak odneso edno staro stoličko, štera je bila vsikdar vünej, a jo je za dva dni nazaj prineseo i naleko v hüto na pravo mesto. Najdejo se pač tüdi še pošteni tovajje. — Pri zadrugi so vkradnoli nekaj lesa, ga odpelali na vkradnjenih plüžnih kolicaj Hanc Bare, štere so potrli. — Pri Novakovih sta dva tovaja skoz okno štela vdreti v hišo, a njiva je krik žensk pregnao. — Pri Bedrnjak Martini so odnesli sekerico za meso sekati i lepo široko blanjo. I ta pesem ide tak naprej po celoj vesi i po celoj fari. Mladina vnoga ne pozna straha božega, spovednice se ogible, mesto večernic telovadiv cerkev ali ne hodi, ali se slabo v njej oponaša, pije i kadi rada, zato pa si z krajov išče potreben penez. Pa to je rana ne samo črensovske fare, nego drügih tüdi, poprek celoga sveta. Vrastvo na to rano je poglobitev dühovnoga živlenja po kat. akcije, kak sv.Oča želejo Naročnikom i širitelom. Mesec junij, v šteroga smo stopili, zapre polleta. To teliko pomeni, ka najmenje Polovica naročnine mora biti te mesec plačana. Delavci v tiskarni morajo svoje dobiti. Ne odlašajte na jesen, ar te pride pá dača i ešče žmetnej plačate. Prosimo zato vse naročnike, naj te mesec kem več plačajo, če mogoče vse, polovico pa mora vsaki plačati. — Uprava. Osemdeseto dete je z krsta zdignola. To je botra Bogdan, rojena Šömen Bara iz Žižkov. Bog njenomi, zakoni ne dao odvetka, zato pa tembole pomaga kak botra svojoj krstnoj deci. Pred kratkim je osemdeseto dete držala na krsti. Zaistino nad vse hvale i pred Bogom velikoga zaslüženja vredno delo. Svoje imanje je tüdi izročila ednoj svojoj krstnoj hčerki, ki vodi gospodarstvo. Starišom! Ki namenijo svoje dekline v jesen v sobočko gimnazijo dati, lehko že zdaj se javijo pri č. sestraj v Soboti Križova 4. zavolo stanovanja i hrane. — Odbor „Dom sv. Frančiška" Črensovcih. Delo je iskalo na borzi dela v Soboti 620 moškov, 192 žensek, sküpno 820 i to: 333 pol. delavcov, 1 vrtnar, 1 opekar, 5 kovačov 1 klepar, 7 stroj, klüčavn., 2 mehanikara, 7 stolarov, 2 kolara, 1 žagar, 1 ledrar, 8 krojačov, 8 čevlarov, 4 mlinarje, 1 pek, 1 mesar, 1 natakar, 19 zidarov, 2 slikara, 1 dimnikar, 2 tesara, 1 knjigotiskar, 2 slüžitela, 5 trgov, pom., 42 težavov, 1 zvaničnik, 2 šofera, 1 žel. kürjač; 74 pol. delavk, 4 pom. delavk, 16 slüžkinj, 1 uradnica. — Delo dobijo: 3 hlapci, 1 ko-lar, 1 pek, 1 mlinarski, 1 Pekovski, 1 mesarski vajenec i 4 Slüžkinje. Izdelki naše živilske industrije po svojoj kakovosti, če ne presegajo, pa gotovo dosegajo inozemske proizvode, so pa od njih falejši. Naše gospodinjé to dobro znajo i zato küpüjejo samo domače blago. Na letošnjem sprotolešnjem velesejmi v Ljubljani od 1, do 11. junija bo tüdi živilska industrija bogato zastopana, ve ne de, mislimo,izdelka živilske stroke, šteroga letošnja razstava živilske industrije na velesejmi ne bi mogla nüditi. Nova kniga Srca Jezušovoga. Na velke dneve letošnjega Evharističnoga kongresa se moramo predvsem pripraviti navznotraj. Najnižja priprava, štera de obsegala ves mesec junij do kongresa, bo vsakodnevna pobožnost k Presv, Srci Jezušovomi. Za hasnovito opravlanje junijske pobožnosti potrebüjemo primerno knižico, štera nas vodi celi mesec i nam odkriva lepoto i zaklade božega Srca. Letos smo dobili za to priliko lepo knigo »Vrtnice", štero je pisao g. dühovni svetnik Janez Zabukovec. Pisateo pravi: „Junij se imenüje tüdi rožnik, ar so te mesec travniki i ogradi puni lepih rož. Z med vseh rož, štere cvetejo te mesec, je najbole prilüblena prelepa roža vrtnica (ščipek). Rdeči ščipek je znamenje lübezni, Srce Jezušovo pa je simbol ali znamenja lübezni Jezušove do nas. Ali je te ne primerno, ka se vsakodnevna pobožnost, ki se opravla meseca junija na čast Srci Jezušovomi, zove »Vrtnice ˮ? Kniga je bogata zakladnica misli, zgledov, istin i navukov o božem Srci. Obravnava predmet, zgodovino i načine češčenja Jezušovoga Srca, posebno vnogo guči od vzgoje i drüžine (zakon, verska vzgoja, drüžina, razmerje starišov do dece, mož, žena, deca.) Ljubljanski vladika dr. Gregorij Rožman so napisali za njo posebno priporočilo. Cena „Vrtnicamˮ je nizka: broširani izvod košta 15 Din, Vezani pa 22 Din. Poštnina za 1 izvod 3 Din, za inozemstvo 5 Din. Naroča se pri knigarnaj ali naravlrost pri Upravi „Glasnikaˮ, Ljubljana, Zrinjskega 9. Naši gospodarje bodo meli na letošnjem XV. Ljubljanskom velesejmi od 1. do U. junija najlepšo priliko, da si izberejo plüge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, plüge za okopavanje i osipavanje, traktore, lokomobil, motore i veliko število najrazličnejšega orodja. Vse to bo razstavleno i v posebnoj sküpini pregledno razvrščeno. Delali se bodo tüdi praktični poizküsi. Kratke novosti. Katoličanec, profesor na poganskoj univerzi. Jošimitsu Joshihiko, profesor na jezuitskoj univerzi v Tokiji, je imenüvani na carsko univerzo ravnotam. Mrtvi tihotapci. Na planini Grajščici so najšli mrtviva dva mladenca, šteriva sta švircala tobak i saharin. Preminola sta že meseca januara. Pajdašica, štera je ž njima hodila, ešče ne najdena. Nesrečniva sta na obrazi ležala i jiva najhitrej sneg dobo pod sebe i zasipao. Pameten spomenik. V Ptüji bodo postavili za spomin pok. krali Aleksandri dom za pobijanje jetike. Pametno. Što je iznajditeo punilnoga pera ? Kapucinski brat kandid v Franciji. Ednok je spao na nekom farofi i se njemi je zgodila neprilika. Z glažka se njemi je zlejala tinta ne samo na lastno obleko, nego tüdi na postelino. Domo pridoč je tak dugo premišlavao, dokeč ne znajšeo pera, v štero človek vleje tinto i je nosi s sebov brez vse nevarnosti, da bi se tenta razlejala. Daleč se je oženila. Burger Friderika z Beča, ki je znala najbole drsati v Europi po ledi, se je spoznala na Japonskom s mladim japonskim milijonarom Šinkiši-Nišikavom i se ž njim zdala. Smrt letaka. Polski prekoceanski letalec, Hausner Stanislav, je krožo v svojem letali nad Polskov cerkevjov v Detroiti v Ameriki, gda se je slüžila sveta meša za pokojnoga maršala Pilsudskija. Letalo je nosilo ime „Maršal Pilsudski“. Naednok je letalo spadnolo na tla, se razbilo. Letalec Hausner je bio tüdi taki mrtev. Dobička rüdnika Trepča. Te rüdnik jé v našoj državi, a ne v naših rokaj. Angleži so njihovi lastniki. V upravnem sveti je ešče pokojnoga Pašiča sin, Rade, i Banaz iz Zagreba. Dobičkov je meo rüdnik lansko leto više 20 milijon dinarov i delničarje so dobili 12% od dobička. Keliko dobička na ednoj strani i keliko siromaštva na drügoj strani. Žalostna slika, ki jo mora krsčanska socialna pravičnost popraviti. Ruski bolševiki so izdali odlok, da se mora porüšiti katedrala sv. Zofije v Kijevi. Polski ukrajinski tisk pa je prineso sodbo znanoga slavista prof. Smala Stockoga, ki nastopa odločno proti gornjeni odloki. Odlok se naslanja na trditev, ka zgradba zavira promet. — Mnogo dühovnikov je bilo po odlüženih kaznih izpüščenih iz voz. Vsi ti so brez vsakših sredstev i morajo si prositi od vesi do vesi. Prelat obsojen. Sodišče v Ros-tocki je pred kratkim obsodilo na poldrügo leto voze i na plačilo sodnji stroškov prelata Leffersa, župnika katoličanske cerkve v Rostocki. Prelat je bio obtožen od treh mladih lüdi, pristašov narodnoga socializma. Ti trije so hodili k župniki, se tam hlinili, da so vzorni, dobri katoličani i ga prosili, naj njim pove kak düšni pastir, kakše stališče zavzeme do knige „Mythos des 20. Jarhundertsˮ. Ar se prelat ne mogeo strinjati z protiverski: stvarmi, ki so pisane v knigi, so ti lüdje friško ponücali to priliko i ga zatožili državnomi pravdniki, šteri ga je obtožo veleizdaje. Prelata je zagovarjao dr. Müller, ki je pred leti zagovarjao v nekšoj zadevi tüdi Adolfa Hitlera. Za prelata je nastopno 300 svedokov, šteri so vsi zavrnoli očitek o njegovoj protidržavnosti. Proti njemi so bili samo tiste 3 svedoki. Državni pravdnik je v svojem govori osmeno, ka kvaliteta (vsebina) teh treh svedokov skažlivcov odtehta kvantiteto (število) ovih 300 svedokov. Prelatov zagovornik je z dokazi podpro svoj dvom v verodostojnosti obtežilnih svedokov. Stari prelat pa, ki je bio vzoren dühovnik, značaj, do vsakšega skren, je bio obsojeni, ar je slüžo Istini. 4 NOVINE 2. junija 1935. Kaštigan de vsakši z globov do 150 mark ali do 21 dni voze, ki de zagovarjao v javnosti cerkvene ali verske reče i prí tom nasprotüvao načelom narodno-socialističnoga gibanja. Tak je odredo Terboven, novi komisar renske province v Nemčiji. Vzgaja mladine v Mehiki. Ednomi časopisi, ki je objavo poziv o izvedbi šestletnoga načrta socialistične vzgoje, je bio priloženi letak, šteri bi se razdelo med deco i na šterom je bilo napisano: „Če vas ščejo vaši tiranski stariši zadržavati od šol, štere je priredila za vas revolucija, ne glédajte na nje. Ne ste njim dužni davati niti lübezni, niti njim biti zahvalni, ví ste samo sad njihove cenene zabave. Zavolo verske pretiranosti i sebičnosti vas ščejo stariši ohraniti v omejenosti. Ne bodite več robi njihove babjevernosti i trdoglavosti: sovražite jel V starodavnom Kralevskom gradi Wawel v Krakovom na Polskom so pokopali obnovitela Polske, Pilsudskega. V tom gradi so pokopani smrtni ostánki nekdašnjih polskih kralov. Avstrija je v tom gradi nastanila vojaštvo. Po osvoboditvi so Polaki te častitlivi spomenek nekdaš-nje polske slave pa prenovili. V te grad je po osvoboditvi prišeo maršal Pilsudski i pred grobnicami polskih kralov v vojaškem pozori raportirao„ Krali Polske, sporočam vam, da je Polska domovina znova vstala!“ Zdaj de poleg teh kralov počivao on sam — Pilsudski. „Maksim Gorki“ zgoro. Tak se je zvalo najvekše letalo sveta, štero je bilo last ruskih boljševikov. Dugo je bilo 32 metrov, široko pa 62 metra. Krasne dvorane so bile v njem za potnike. Bila je pa v njem tüdi tiskarna, štera je na sto i stojezere tiskovin dogotavlala, štere so sramotne dobroga Boga i je letalo metalo doli, kje se je obrnolo. Zdaj ga nega več. Bog je pokazao, da je on najmočnejši. Edno drügo letalo se je zegnalo v toga orjaka i se vužgao pa ž njem vred zgorelo 48 lüdi. Najvekša ladja na sveti. Ta nosi 73.000 ton ali 730.000 metrov. Zove se „Nortnandijaˮ. To je francoski parnik, ki je že končao svojo prvo poskušao vožnjo. Zanimive so sledeče številke, štere objavlajo fran-coske novine i štere nazorno kažejo, kak ogromno je delo, vloženo v parnik. Vsega vküper se je potrošilo za zgraditev parnika dva i pol milijona delavnih dni. 150 jezero dni so delali tesarje, 350 jezero dni monteri, 100 jezero dni kovači i klepari, 150 jezero dni tisti, šteri so rezali ploče-vino i jo prikrojavali, 220 jezero dni tisti, šteri so vrtali lüknje i spajali posamezne dele, 300 jezero dni klü-čavničarje i instalaterje, 400 jezero dni slikarje i farbarje, 200 jezero dni elektrotehnični delavci i 35jezero.dni delavci prí žerjavih. Pri tehničnih napravah so delali 175 delavnih dni itd. Za vsa ta dela je bilo izplačanih 600 milijonov frankov. Zdravstvo. Menje topla soba je bole Zdrava. Bole Zdravo je, če sam v sobi, ki je menje topla, a ma dober zrak, kak pav toploj i z pokvarjenim zrakom. Gda človek predela svojo krv. V 37 dnevaj predela normalni človek vso svojo krv. Rdečih krvnih telesc ma moški 17 bilijonov 500.000 miljonov. Koža človeka odda normalno v 24 vörah 935 gramov vode, to je skoro 1 kg. Hrana pri jetiki. Ta mora meti vnogo oglikovih hidratov (krüh, močnate jedi, riž, krumplin, cuker itd.) i tüdi maščobe (mleko, zmočaj, sir, slanina, ribje olje itd.). Tüdi na meso moramo polagati velko važnost; ve pravijo angleške zavarovalnice, da tisti, ki poje vnogo mesa, vnogo menje zboli na tuberkulozi, kak tisti, šteri je malo ali ki se brez njega preživla. Priporočliva so jetra, briželje, možgani i obisti. Lüdje, šteri trpijo na protini, so jetiki menje izpostavleni. K hrani tuberkuloznih spadata tüdi zelenjava pa sadje. Pisma naših iz tüjine. Morivllle, Francija, Časar Štefan iz Čepinec: Hvalen bedi Jezuš Kristuš i Marija naša lűba mati 1 Ta lűba Mati naj Vam bo na pomoč v vseh stiska! i nevolaj. Lübi Bog náj Vam plača Vaše trüde, ki jih žrtvüjete za nas, gda pišete v naše liste. O, kak težko čakam Vaše Novine i s kakšim veseljom je preštem. Šče ráj pa Mar. List i Ograček. Lübi Bog naj Vas ohrani Zdravoga i blágoga srca še vnogo let. Lang Trezika, Francija: Z najvekšim veseljom sam dobila v roke kalendar, šteroga sam tak težko čakala. Želem Vam od Gospodnoga Boga i bi. Device Marije zdravje ino veselje. Tivadar Barica i Zadravec Veronika od Lipe, Raj Magda iz Gomilic, Florvat Marija iz Bratonec, v Jezušovom imeni jih pozdravlamo, namestnik boži, dühovni oča i urednik pa vse njihove prijatele. Želemo Vam ob njihovoj 60 letnici, naj jih Bog še vnogo let živi na tom sveti v zdravji, ka bi ležej vrejüvali lepe Slovenske liste, posebno Marijikin Ograček, ki je za nas mladenke prepotreben i bi nam naznanjali reč božo. Nadale pozdravlamo svoje domače, starše, brate, sestre, törjanska faro g. plevanoše i dekana Jerič Ivana i celo Slov. krajino, gde nam je zibelka tekla. Škerget Marija iz lukov, Francija: Želem Vam zdravje, veselje, mir boži na tom sveti, na drügom pa nebesko korono. To me najbole žalosti, da sam sama v tom kraji, čeravno mi je ne preslabo. Jedina tolažba so mi naši liste, ki je redno dobivam. Cehi odgovarjajo. Gospodi uredniki „Novin" v Črensovcih. V Novinah Štev. 11. in 12. seje pod naslovom: »Češkim drüštvam v Črensovskoj fari", Pisalo od naših Čehov. Ar je dosta neistino in netečnosti v tej člankaj, zato blagovoli objaviti v Novinah naslednje pojasnilo: Člankarje pišejo od vseh treh Čehov. To je razvidno že iz toga, da so pisci pristavili, da je dopis podpisalo več članov iz vseh treh Čehov. Pisci Članka so vzeli iz vsakoga ceha to, ka njim je pasalo in to objavili, kak dejstvo od vseh treh Čehov. Ovržemo samo nekaj trditev. Niti to je nej istina, da bi bila članarina pri veh treh cehaj 2 Din. Poglejmo najprej Šoštarski ceh. Pri tom cehi je članarina 1 Din. Članov je okroglo 480. Tak bi dobilo drüštvo 480 Din letnih dohodkov, če bi plačali vsi članarino in za pristopnino bi nekaj dobili, da se jih pa malo priglasi za vstop. Te ceh je pa meo na priliko lansko leto naslednje izdatke: Za sv. meše 120 Din, za sveče 109 Din, so-garom 120 Din, za Popravilo lampa-šov 80 Din in za pokrivalo za trügo (plahto) 670 Din. To je sküpno 1090 Din. Ali je to dobiček? Gde so tisti penezi, ka bi se za nje lumpalo? Vsakše leto je okroglo 450 Din stroškov, tak da ostane samo malenkost. Zapisnikar, istina, dobi 2 Din za Vpisavanje novih članov, kak je omenjeno, da jih pa pristopi samo par in ne takše število, kak trdijo člankarje. Te ceh je poslao lansko leto svoje člane v Zamostje na pokop Člana na stroške ceha. Tkalečki in sabolski ceh sta mela 2 Din članarine, dá pa vsi ne plačajo. To pa iz toga razloga tüdi, ar mata menje članov, kak šouštarski ceh. Izdatkov pa mata vsaki ceh vsako leto približno 450 Din. V članki se piše, da mamo po treh kralaj tisto nedelo lumparijo. Istina je, da vküp pridemo, da damo račun od našega dela in tam lehko vsakši pove, ka se njemi ne vidi. Vsakši član lehko pride na te sestanek ali občni zbor. Zato je neistino trditev, da člani nebi mogli povedati indri svojega mnenja, kak ravno v Novinaj. Vej dobro poznamo tiste, ki ceh blatijo. Gda napravimo Obračun in si pogučimo od dela v drűštvi, pa se malo razveselimo, ka nam Čeden člo- vek ne zameri. Tüdi nam je veselje dovoljeno, vse nam je dovoljeno, samo greh nej. Če se je gda što preveč napio, ka se lehko vsakšemi pripeti, stem šče se nesmi obsoditi naših Čehov. Grda je trditev, da mi pijemo za méšne peneze. Neko malenkost dobi, istina, vsaki, drügo pa si mora vsaki san plačati, če šče jesti ali piti. Kapitala nemamo mrtvoga. Če je penez za dosta, damo posojilo članom in jih stem pomagamo. Spravite nam penez iz posojilnice in ga damo v dober namen. Nesmo oderuškopohüjševalno drüštvo, kak nas člankarje imenüjejo, ka je za naše stare možake velika žalitev. Člankarje bi mogli dobro znati, da nega v Črensovskoj cerkvi kakšega vekšega predmeta, da nebi cehi prispevaii z vekšimi ali menšimi dari. Člane in njihove drüžine spravlamo na cintor. Sabolski ceh za to ne dobi nikaj. Če što da z dobre vole, se vzeme. Bog plačaj 1 — je naše plačilo. Pri šouštarskom in tkalečkom cehi se vzeme samo 2‘50 Din za tiste, ki nosijo in nej 5 Din, kak trdijo člankarje. Če je pa siromak in pove »Bog plačaj!" — je to tüdi zadosta. Sogar dobi od drüštva letno 20 Din, ka si pošteno zaslüži. Priznamo sami, da je več razvod v cehaj, vendar si nejsmo zaslüžili toga grdoga napada. Če što šče kaj reformirati, se naj vdeleži naših letnih skupščin ali občnih zborov in naj tam pove svoje mnenje. Ne nas pa trbe blatiti po celom sveti. Komi se kaj ne vidi, ga nišče ne sili, da bi bio člán. Vej ž njim nikaj ne zgübimo. Što šče kaj več zvediti od naših Čehov, naj se oglasi pri nas in njemi vse razložimo. Črensovcih, dne 17. maja 1935. Za šouštarski ceh: Kolenko Ivan Kral Martin predsednik blagajnik Horvat Štefan. Za tkalečki ceh: Smodiš Martin Žoldoš Matjaš predsednik blagajnik Za sabolski ceh; Horvat S. Jožef Lehko Martin predsednik sogar Pripomba urednikova. Kak se jasno vidi iz prvejših i dnešnjega dö-pisa, je v cehaj ne vse v redi. Obe stranki priznavata falinge, štere obe morata Odpraviti, da de ceh živo tistomi nameni za šteroga ga je oblast potrdila. To se pa samo tak lejko zgodi, če vsaka kotriga spozna pravila cehska. Zato bo naš list odsehmao objavlao i razlagao pravila Čehov tüdi. Pripomnimo še, da letni Obračun! neso občni zbori. Pri pravilaj bomo to posebi naglasili. Ar je na stotine i stotine članov pri cehaj, bo dobro si tiste številke Novin dobro shraniti, v šterih do pravila objavlena. Če pa cehi ščejo v dobre namene, kak na priliko na naše liste, za Dom sv. Frančiška i tak dale kaj darüvati, naj samo darüjejo, posojilnica bo. drage vole tem dobrim namenom te dare v dobro spisala i vözplačala ščasoma. Vredništvo Novin. V DOLNJOJ LENDAVI SCHVARTZ i GROHS trgovcoma se vinska trgovina razpüsti. V kleti imajoče vino se po dnevnoj ceni dobi. Grozodejstva boljševikov na Vogrskom. Parlament so spremenili v vozo. Tam sam bio vküp z morilci Hollánok i Návay Ludovika i več dni sam igro šak s svojim starim prijatelom, dobroga srca i plemenite düše Fery Os-karom, vogrskim žandarski podge-neralom. Mené so pa po više omenjenoj aretaciji skoz zelena skrivna vrata zajtra, gda je denilo, odpelali proti ministerskomi hodniki v parlamenti. Vrata so se odprla i deset krvi žejnih, na lovlenje pripravlenij bitij stoji ná zblačenoj rdečoj preprogi, deloma so v klasičnih ledrnih kaputaj i hlačaj Leninov! dečki (edno granato ma naprej pri prsaj, za remenom, dve pa kre-dva kraja dničk) deloma pa raztrgani, do zobi Oboroženi svecki fakini... Kak oster nož so njihovi pogledi! Pregle-jüjejo i vcenjavajo pnhajoče »blago*, »snov za predelavo"; eden mi z zaničlivo smehom položi roko na ramo; no, mislim, zdaj do me gnali v pivnico ? Dobro znam, da so tam krvave kamre, v šterih je krv do plamna šprickala, tam derejo, kotrige od-sekavajo, obešajo, tam vesijo vö na segrete vože skoz osem vür ovadjene i je bijejo po lici, štero se ne more zagovarjati, telo pa mlatijo z bikovni-cami, batmi, z namočenimi vajatami (ka je najbole boleče,) i..z klepači iz kaučuka. Majo pa tam tüdi male cve-kece, štere prilično znajo »voznikom v preiskavi" pod nohte zabijati Borišje, Ožerovičje pa Icigovičje, — tam je mogoče tüdi tista pod „Samuely Patent" imenom znana Priprava, z šterov lejko z ednim mahom vöpüstijo obe oki trdokornon.i buržuji. Se zna, da to vse boli i če bi »bojazlivi bur-žuj“ znao kričati, že najdejo vrastvo proti tomi Bonyhádyjovi i Rad«ányi-jovo priganjačje: pod zračnimi okni mučilni pivnic (tam pri oroslanaj kre glavnih stopnic parlamenta) stalno stoji en aoto kre velikanske temne stene parlamenta i če se mučenoga glas preveč čüje gor, Šofer se začne režati i trobiti z avtom kak da bi šteo z mesta iti. (Dale) PREKOSNICE. Ona: Ti, té najni dečak je jako pameten. Nevem, od šteroga z med naj je herbao to pamet? On: Gvüšno od tebe. Ona: To ne si od srca povedao. On§ Od srca, sveto istino. Jaz najmre ešče izda mani vso svojo pamet. * Verovučiteo: razlaga, kak lepoj e v nebesaj i zbüja v deci želo po nebesaj. Maričika: joče. Verovučiteo: Zakaj pa jočeš? Maričika: Ne bi ešče rada v nebesa Šla. Pošta. Žiško Cinka, Boistranciurt, Francija. Naročnina plačana. Naslov nikaj ne pomeni. Hvala lepa za gorečnost, da si znova spravila 2 naročnika. Naročnino za Viner Marijo i Kozar Julijo tüdi sprejeli. Bog plačaj I — Vrečič Rozalija. Prosečkaves. To se nam lekaj ešče ne zgodilo kak letos k Vüzmi. Lepe, osem stranske Novine, v šterih je naš poslanec g. dr. Klar razvio svoj program, so se na večih mestih zgübile. Tak na Dobrovniškoj, Bogojanskoj pošti ne so je dobili. Ti si tüdi samo en komad dobila. Što je povzročo te nered, ešče ne smo mogli dognati. Na pošto smo se pritožili pa odgovora ešče nega. — Horvat Terezija. Preaux, Francija. Peneze smo sprejeli. Bog plačaj. Ne pozabi drugoč podpisati svojega iména Ž naslova, ar med stotinami naslovov je teško goriskati i zvedavati, što je postav peneze, če ne podpisan pošilateo. Novine IzhaJaJo vlaki četrtek na prišestno nedelo, — Za tiskarno Bakányi Ernest, Dolnja Lendava. - Izdajatelj in uradnik i Klekl Jožef, župnik v pok. REUMATIZMA, PROTINA Ali se šče- oslobo- te svojega diti? Trganje 1 smicanje po teli i sklepi, otečeno telo, sklfičene roke i noge, trgan-je, smicanje i ščlpanje po celom teli, pa tüdi slabost oči so večk’at posledica reumatizma i bolečin v čontai, štere trbe Odpraviti, ar se bolečine šče vekšajo. PONUJAM VAM edno zdravilno, scalinsko kislino raztopeče, zmenjave snovi i izločitev pospešüjoče domače pitno zdravlenje, štero se na Umetni način ščista navadno sestavla po ednoj dobrodelnoj zdravilnoj vretini, štero je dobrotivna matizemla poklo- nila betežnim lüdem. Pišite mi včasi i dobite od mojih po celoj zemli obstoječih skladišč ŠČISTA BREZPLAČNO edno povučno raspravo. Sami se bodete osvedočili od neškodlivosti toga sredstva i od njegovoga 'hitroga delovanja. Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin, SO., Michaelkirchplatz No. 13. Abt: H.287.