Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo bo popuot.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedeJj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
Štev. 83.
V Ljubljani v ponedeljek, 9. junija 1884
.	riSi	hnrloiA	tanm 1170 W rlnnorniL m vir\rrr\\T nn_ tar ici
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Tečaj I.
Kranjska hranilnica in nemška šola v Ljubljani.
(Konec.)
Takemu ugovoru bi se hranilnica prav lahko umaknila, ob enem pa po polnem dosegla svoj protivni namen, ako bi mestnemu odboru ljubljanskemu izročila enkrat za vselej večjo svoto, recimo kacih petdeset tisoč forintov, s tem pogojem v podparo, da se porabi ves ta denar vustanovo javne četvero-razredne šole z nemškim učnim jezikom. Tak sklep bi ugajal na vse strani, Nemci bi dobili svojo šolo z nemškim učnim jezikom, ljubljan skemu mestu bi se bila skazala velika dobrota in preprečilo bi se stalno obremenenje rezer-vinega fonda.
Ali kočljiva ta zadeva ima še drugo stran, kateri ne moremo odreči posebne važnosti. Bati se je namreč zlorabe, katera se lehko pri zasebnem šolskem zavodu pripeti' na škodo slovenski narodnosti. Opozicija po deželi bi bila veliko menj živahna, ako bi se ljudje mogli prepričati, da je nemška šola v istini le namenjena sinom nemških starišev, da se ne bodo v njo zvabila tudi slovenska deca, na škodo njenemu duševnemu razvoju, slovenskemu narodu pa v trajno izgubo. In ta bojazen se nam vidi po vsem opravičena; novorojenemu detetu, nemški od hranilnice ustanovljeni šoli, stavljamo prognozo, da bode obilo obiskovana tudi od slovenskih otrok. Ne, da bi se v ta namen morala vršiti posebna presija, n. pr. od gospodarja na posle, od podjetnika na delavce, — tudi brez tega nasilstva ima nova zasebna šola v realkinem poslopji veliko prednostij, tako, da ž njo ne more tekmovati nobena druga mestna šola. Pomisliti je treba, da bode pouk na tem zavodu brezplačen, med tem, da je na vseh mestnih šolah vpeljana šolnina; ubožni sta-
Listek.
Črtice o dinamitu.
Uže dokaj časa polnijo časniki svoje predale popisovaje velikanske učinke te novodobne tvarine, dinamit imenovane. Žalibože, da se njim nudi od dne do dne večja priložnost opozorjati čitatelje svoje na nezgode *n nesreče, katere je prouzročila zločinska roka, poslužujoča se dinamita. Dinamitni atentati so dandanašnji, tako rekoč, na dnevnem redu.
Upamo, da nam blagovoljni čitatelj ne bode zameril, ako ga s to usodepolno, a poleg vsega vender velevažno tvarino bolj podrobno seznanimo.
Dinamit prav za prav ni nič drugega nego luknjičasta tvarina, katera je z nitroglicerinom napojena; torej si oglejmo najpred nekoliko zadnjo tvarino. Nitroglicerin je iznajdba Laha Sombrera iz 1. 1847, ki pa je prišla v pravo veljavo še le 1. 1863 po švedskem inženiru Nobelu, kateri nas je prvi učil, kako se more na po polnem breznevaren način izdelovati in vspešno rabiti. Po Nobelu se imenuje časi tudi »Nobelovo raznesilno olje“.
riši bodejo tedaj uže iz denarnih razlogov pošiljali svoje otroke v nemško učilnico. Pozabiti ne smemo, da se bode nova nemška šola šopirila v prekrasnih prostorih monumentalne realkine stavbe, — od dveh mestnih ljudskih šol za dečke pa vsaj jedna še zmiraj vegetuje v škandaloznih, zdravju škodljivih pritličnih, nizkih in vlažnih brlogih. Nova nemška šola v mestnem osredji, pristopna z vseh stranij, ima najugodnejšo lego, dočim je od mestnih deških šol jedna uže sedaj na periferiji mestni, na Cojzovem Grabnu, in tudi druga se bo morala v kratkem umakniti iz lycealnega poslopja v kako predmestje, v Kravjo dolino ali na Poljane. Vzemimo potem, da bode hranilnično vodstvo z razmerno lukrativnimi plačami svoji šoli lehko pridobilo najboljše in najspretnejše učitelje, — potem ne bode treba mnogo ugibati, ali se bode nova nemška čveterorazrednica obiskovala tudi od slovenskih otrok ali ne?
Ali pa bode odgoja v nemški šoli kori stila slovenski mladini, ali bode ugajala vsem zahtevam, katere mora učna uprava pričakovati od učiteljišč, namenjenih duševnemu razvoju mlade generacije, našemu upu in naši bodočnosti? Jednostransko bi bilo, postavljati se na ozko omejeno narodno stališče ter iz narodnopolitičnih uzrokov braniti slovenskemu očetu, da svojega otroka izroči nemški šoli, ali narobe. Nemogoče bi bilo tudi v premnogih slučajih, praktično izvrševati to na prvi videz tako priprosto načelo. Pojem narodnosti opredeliti, plastično v besedah izražati vse one različne faktorje, ki ga vstvarjajo, je sila težavno, in kolikor je nam znano, se tudi nobenemu pisatelju dosedaj še ni posrečilo. Kaj tedaj početi z onimi dvoživkami, z očeti, kateri vpisujejo jednega sina za Slovenca, drugega za Nemca, ali kateri ga letos šolskemu ravnateljstvu naznanjajo kot pravega potomca starih Germanov, drugo leto pa oblastno prikorakajo
Nitroglicerin je proizvod kemijskega delovanja solitarne kisline na navadni glicerin. Pri tej preosnovi vstopi pri glicerinu dušikova okislina namesto treh atomov vodika in tvori se poleg tega še nekoliko vode. Kar zadeva praktično izdelovanje nitroglicerina, mogli bi navesti več metod, katere se le na drobno razlikujejo. Vsakikrat se jemlje zmes čiste žveplene in solitarne kisline, tej pa se počasno prilije primeroma osmi prostorninski del čistega glicerina. Pri tem pa je neobhodno treba skrbeti za precej nizko temperaturo. Dobljeni nitroglicerin je konečno treba v vodi oprati in deloma posušiti.
Nitroglicerin je precej gosta, oljasta tekočina brez barve in vonjasladkega, sladkega a precej jedkega okusa in 16krat težja od vode. Pou-žiješ li majhne kapljice te tekočine, otrovi te deloma, loti se te omotica in glavobol, udje pa ti otrpnejo. V večji množini použita pa neizogibno usmrti. Uže sami hlapi od nitroglicerina so zdravju škodljivi. V alkoholu, čtru, benzolu in še v nekaterih drugih kapljevinah se rad topi, v vodi pa je neraztopen. Pri + 8° C se strdi ali zmrzne in postane za mehanične udarce precej neobčuten; da raz-pokne treba je ga počasno staliti, in sicer najboljše v topli vodi, nikoli pa ne blizu kake vroče peči. Ako nitroglicerin navadne tempe-
ter istega dečka vpisati dajo kot istinitega, pristnega Slovenca? Takih slučajev imamo mnogo po naših zavodih — in uže iz tega je razvidno, da se stvar ne da razsoditi z zgolj narodnostnimi oziri in razlogi.
Recimo tedaj, da slovenskemu očetu nobena javna oblast ne more zabraniti, da svojega sina odgojuje po učilnicah druge narodnosti. Merodajen mora tu biti notranji čut, ljubezen do prirojenega mu materinega jezika, ne vnanje nasilstvo, ne postavni „brachium/“ Jedno pa
— in to naglašamo — mora zahtevati vsaka učna uprava, katera hoče vestno spolnovati svoje dolžnosti, da se namreč v krajih z mešanim prebivalstvom ne sprejmejo otroci v šole druge narodnosti, kateri učnega jezika ne razumejo. Ljudske šole dandanes niso več na oni nizki stopinji, nego tedaj, ko je bil jedini njih namen, z muko in s trudom, z neštetimi argumenti „a posteriori“ učencu ubijati slovnične oblike tujega mu jezika. Dandanes jim je prvi namen, mlademu duhu odvezati peruti, izročeno jim deco izuriti v mišljenji. Ali misli so v najtesnejši zvezi z jezikom; ako jezika ne umeš, tudi svojih idej ne bodeš mogel razvijati, tudi ne bodeš mogel zjediniti različnosti nazorov v jednoto jasnega pojma. Sprejeti tedaj v šolo otroka, kateri učnega jezika ni zmožen, mučiti mlado nerazvito umnost na raztezavnici tujega narečja,
— to je uprav barbarstvo, je neodpustljiv greh zoper pedagogična načela ter zoper vzvišeni poklic vestne uprave javnega pouka!
In kedo nam bo porok, da se jed-naka zloraba ne bo pripetila tudi na oni četv erorazr ednici, katero namerava ustanoviti hranilnično vodstvo? Zaman iščeš po državnih šolskih postavah jasno zakonsko določbo, s katero bi se prepovedalo jednako postopanje, — vender se da dokazati, da je postavodajalec v mislih imel le naravne razmere. Saj določa § 51. šolskega in
rature na jedni strani užgeš, zgoreva počasno a brez vsakega poka; ako pa vso maso približno do 180° C segreješ, zgori hipno vsa masa s silovitim pokom. Isto tako tudi hipno razpokne, ako nanj krepko udariš, ali pa močno dovolj stisneš, n. pr. ako vliješ par kapljic na nakovalo in potem s kladivom nanje udariš, zgori ona masa, katero si zadel, z ogromnim pokom, nezadeti deli pa ostanejo neoskrunjeni.
Pri zgoretji nitroglicerina se razvijajo: ogljikova kislina, dušik, vodene pare in kisik. Na podlagi kemijskih formul je zračunil Ber-thelot, da se razvija iz jednega litra s pokom zgorelega nitroglicerina 1135 litrov plinov pri temperaturi 100° C. in z napetostjo 760 mm. Iz druzih, posebno Nobelovih računov pa sledi, da se razvija iz vsake prostorninske jednote s pokom zgorelega nitroglicerina 554 prostor-ninskih delov vodenih par, 469 delov ogljikove kisline, 236 dušika in 38 delov kisika. Ker se ti plini vsled svoje visoke temperature v najmenj osemkrat večjo prostornino raztegnejo, daje torej prostorninska jednota nitroglicerina v okroglem številu 10 000 prostor-ninskih delov navedenih plinov. Hitrost pa, s katero se pri razpoku ti plini razvijajo, je tolika, da še niti zrak nima časa, se njim umakuiti, n. pr. še niti pol kilograma nitro-
učnega reda z 20. avg. 1870: „Smoter jezikovnega uka je: prav razumevati, kar se od druzih sliši v materinem jeziku". Tedaj le o materinem jeziku govori ministerstva ukaz, nikakor pa ne o »učnem jeziku“; s tega sledi, da je celo tedanje ministerstvo bilo po vsem tega mnenja, da morata biti »učni jezik" in »materni jezik" eno in isto narečje. Toda recimo tudi, da bi deželni zbor z deželno postavo hotel priskočiti v to praznino, — kedo jo bode izvrševal? Nikdo drugi ne, nego v prvi vrsti dotično učiteljstvo. In ker javna šolska oblastva, mestni in deželni šolski svet, nikakor ne vplivata na imenovanje učiteljev na nemški četverorazrednici, katero namerava ustanoviti kranjska hranilnica'; ker bode nliberum arbitrium“ hranilničnih ravnateljev nastavljal učiteljsko osobje, nimamo nobenega poroštva, da se v to šolo ne bodo sprejeli slovenskih starišev slovenski otroci, kateri nemškega učnega jezika niso v toliko zmožni, da bi uspešno se mogli udeležiti nemškega pouka. In baš opravičena ta bojazen razburja duhove na Kranjskem!
To so o sobni naši pomisleki. Naših nazorov ni narekovala narodna prenapetost, izvirali so iz resnega in stvarnega razmotri-vanja. Prejudicirali, — to ponavljamo — nismo nikomur; sicer se nadejamo, da se naše besede ne bodo napačno tolmačile z nobene strani.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V notranji politiki danes nimamo zaznamovati važnih novic. V vseh onih deželah, za katere so razpisane nove volitve za deželni zbor, vršile se bodo prihodnje dni volitve volilnih mož. Posebno na Štajerskem je silno potrebno, da slovenski domoljubi vso skrb posvetijo tem volitvam. Hujša nego ke-daj bode letos nasprotna agitacija; treba je torej, da slovenska narodna stranka postopa previdno in energično, da ne bode narodna stvar škode trpela. — »Slovensko društvo" za spodnji Štajer imelo je včeraj shod pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah, da se posvetuje o pripravah za predstoječe volitve.
V hrvatskem saboru nadaljevala se je v sobotni seji adresna debata, katera se je bila počela uže v zadnjem zasedanji meseca januvarja. Debata je bila zelo burna. Znani ekscedent poslanec David Starčevič očital je članovom narodne stranke, da v Pešti prav radi „razne novce" v žep vtikajo. Poslanec Josipovič zahteval je na to, naj se Starčevič jasneje izjavi. Starčevič odgovoril je nedoločno. Vsled tega pozval je Josipovič Starče-
glicerina ni treba, da razruši 25 mm. debelo železno ploščo, ako poleg nje ali na nji raz-pokne, dočim ostane plošča nepoškodovana, ako ista masa počasno zgoreva.
Vsled teh svojih svojstev je nitroglicerin prikladen, kakor nobena druga tvarina, ne izimši niti strelnega bombaža, za razstrelbe skalovja in druzih trdnih tvarin toraj ni čuda, da so ga tehniki začeli v kratkem času, ko so ga dobili, vsestranski rabiti. Vender ima tudi svojih pomanjkljivosti. K tem je treba v prvi vrsti prištevati njega kapljivotekočo skupnost, kar je posebno treba poudarjati pri pošiljat vi in praktični uporabi. Ako nitroglicerin ni po polnem čist, začne se tudi samovoljno razkrajati, vsled česar postane deloma zdravju škodljiv in pri katerikoli priložnosti prav rad razpokne. V tem imamo iskati uzrokov, da se je z nitroglicerinom uže zgodilo toliko nesreče.
Nobel je pokazal pot, po kateri se odstraniti dajo vse te nepreličnosti, kajti našel je tvarine, katere nitroglicerin v veliki meri vsrkajo in z njim napojene obdrži ista svoj-stva, kakor samočist nitroglicerin. Z nitroglicerinom napojene tvarine se imenujejo dinami ti.
Navedenemu smotru ugaja najbolj zelo luknjičasta, brezlika kremenova prst ali kre-
viča na dvoboj. Sedaj še le se je Starčevič potuhnil ter izjavil, da je pripravljen prositi odpuščenja. — Večina deželnega zbora sprejela je z glasovanjem po imenih nasvet, da se o adresnem načrtu odbora jednajstorice začne špecijalna debata. Predloženi načrt adrese se bode v špecijalni debati vsled želje banove nekoliko predrugačil.
Na Ogerskem osredotočuje se vse politično zanimanje v volilnem gibanji. Krvavi sukobi, kakor oni na binkoštni ponedeljek, se sicer vsled energične vladine intervencije ne dogajajo več, no strasti so vedno še zelo vzburjene, in veči ali manjši poboji so vedno še na dnevnem redu. Kar se tiče nad posameznih strank, je uže sedaj gotovo, da bode vladina stranka v prihodnjem državnem zboru še mnogobrojnejše zastopana, nego do sedaj.
Tuje dežele.
V	italijanskem parlamentu, a isto tako tudi v italijanskih listih, razvila se je huda borba o železničnih ugovorih. Ta predmet je velike važnosti, ker bi se narod z ugovori, kateri bi se imeli sklopiti z dvema financijalnima družtvoma, odrekel na 30, a morebiti tudi na 60 let slobodnega razpolaganja z železnično mrežo. No v tem boji vlada v časopisih, kakor tudi v parlamentu, bolj strankarska strast nego-li razlogi. Vrednost vseh železnic, o katerih se razpravlja, izračunjena je na tri milijarde.
Francoski senat sprejel je v soboto zakonsko osnovo, katera zopet upeljava raz-rešenje zakona v smislu stare republikanske postave od leta 1803, z 156 proti 115 glasovom. — V odboru francoske zbornice dal je ministerski predsednik Ferry pred par dnevi neka razjasnenja. Ferry je očitoval, da mora biti temeljno načelo, da se moč kongresa omeji s komorami, iz kojih obstoji. Vlada bode zahtevala od kongresa, da umakne vsaki predlog, s katerim bi se prekoračil program, kakor ga je zbornica ustanovila.
Telegrafična poročila iz Hue javljajo, da je vlada kraljestva Annam sprejela ugovor o protekciji Francoske. Annam postal je vsled tega faktično francoska provincija.
Dopisi.
Iz reško-bistriške doline 6. jun. [Izv. dop.] (Obravnave zaradi voda iz Bi-strice-Reke) pričele so se včeraj 5. t. m. v Bistrici vršiti in se danes nadaljujejo. Tu so vam kljubu deževnemu dnevu zastopniki občin in posameznih vasi od vseh strani skup vreli, kakor čebele ob roji; godilo se je pa tudi nekaterim prav v besednem pomenu za
—	biti ali ne biti. Prišli so svojih koristi
menova siga (Kieselguhr). To prst je treba najprej žgati, kakor apno, da se jz nje odstranijo organske tvarine in voda. Žgana kremenova siga se zdrobi v tanek prah in mehanično zmeša z nitroglicerinom, in sicer se zmes obdeluje s prostimi rokami kakor testo. Nobelov dinamit te vrste slove pod imenom „sigast dinamit" (Guhrdynamit) in sestoji iz 75% nitioglicerina in 25% kremenove sige. Ta dinamit je testu podobna zmes, rujave ali rudečkasto rujave barve, med prsti se čuti nekoliko masten in je ),4krat težji od vode. Pri -j- 8° C. se strdi kakor samočist nitroglicerin. Z navadnim plemenom užgan zgoreva počasno brez poka, razpokne pa z veliko silo, ako ga užgeš s pokalnim užigalom. Udarci in stresi, če tudi so precej silni, ga ne užgejo. Ako položiš nekoliko dinamita na nakovalo, moraš po njem s težkim kladivom uže prej krepko udariti, da razpoknejo 6ni deli, katere si neposredno zadel. Zmrzel ali strjen dinamit je treba staliti ali pa ga užgati z zelo močno nabasanim pokalnim užigalom, da se užge in razpokne.
Z dolgo vrsto različnih poskusov je dokazano, da je dinamit v marsičem menj nevaren nego navadni smodnik. Nobel je pustil škri-njico s 4 kg. dinamita z višine 20 m. na kamen pasti, pa dinamit ni razpoknil. Trauzl, glavni
in pravic branit ne le zastopniki iz petih sod-nijskih okrajev : Bistrica, Postojina, Senožeče, Sežana in Novi grad, videli smo tudi zastopnike kneza Windisch-Gratza, grofa Hohen-warta, Schonburga itd. Sl. dež. odbor kranjski zastopal je blag. g. O. Detelja, iz Trsta so bili prišli gg. Candussio, načelnik magistrata, inženirja Geiringer in Ricchetti in magistratni asesor Pimpach. Še le ob 11. uri pričel je g. c. kr. okrajni glavar postojinski kot namestnik vis. c. kr. vlade obravnavo s kratkim ogovorom, v katerem je omenil zahtev tržaškega starešinstva na podstavi njigovega večletnega inženirskega preiskavanja, oznanivši potem red, po katerem se ima obravnava vršiti. Zastopniki so mirno poslušali ta ogovor in se ves čas dostojno in možato obnašali.
Opazovali smo, da se je obravnava sploh nepristransko vršila, česar pa občinstvo ni poslušalo z zaupanjem, bilo je vedno ponavljanje, koliko tisuč in tisuč kubičnih metrov vode inženirji v bistriškem potoku nahajajo, akopram pet sodnijskih okrajev z mlinarji in pilarji vred dobro vi in vsako leto prebridko izkuša, da jim najmanj po tri mesece, če suša jame pritiskati, pri vseh teh tisučih inženirskih metrov vender le vode često primanjkuje. čudno bilo je tudi to računanje (če sem je od daleč prav čul), da namreč gg. inženerji trdi, 60 000 kub. m. žene dvoje kolesi; bistriške vode pa bi potem, ako bi je 12 000 kub. m. sleherni dan v Trst napeljali, ob naj-veči suši (tako se je reklo) še 12 000 kub. m. za okrajine potrebe ostajalo, naj toraj letošnji gospodje za maturo rešijo ta le problem: Ako 60000 kub. metr. vode goni dve mlinski kolesi, koliko mlinskih koles bode gnalo 12000 kub. metr. vode potem, kadar bode ta „ q u a n -tum“ ostale Bistrice po 7 ur dolgi strugi, po čisto usušenem grabnu, po žgočem peščenem produ tekla in se po usušenih jarkih pozgubila??
—	Kdor to uganko tako reši, kakor smo jo pri tej priliki slišali rešiti, da nam namreč ta voda za 60 mlinov in pil zadostuje, kolikor jih biva od izvira Bistrice do njenega iztoka pod Škocijanom, taka bistra glava zasluži takoj spričala za T .. . inženirja !
Mi po kmetih, ki se s tacimi problemi ne ubijamo niti nam te vrste logaritmov ne delajo preglavice, računamo pa tako, da od teh nam dobrotljivo puščenih 12000 kub. metr. vode uže črez pol ure daljave pri zgoraj omenjenih razmerah niti sledu ne ostane. Za tega delj smo v svoji kmetski priprostosti v dan. 5. jun. vsi — od prvega do poslednjega — enoglasno trdili: Vode nam vsako leto še primanjkuje; zato je ne moremo po
vodja velike tovarne za izdelovanje dinamita pri Požunu, je segreval dinamit 40 dnij zaporedoma do 60 ali 70° C., pa na ujem vender ni opazil nobene izpremembe.
Ilazven kremenove sige so za izdelovanje dinamita rabljive tudi druge luknjičaste tvarine, katere nitroglicerin rade vsrkajo in potem v sebi obdrži, n. pr. ogelj, drevesna skorja
i. t. d. V novejšem času se izdeluje tudi tako imenovani zdriz ni dinamit (Gclatinc-l)y-namit) iz zdrizastega nitroglicerina. Nobel je namreč našel, da se neka posebna vrsta strelnega bombaža v nitroglicerinu topi, in da postane taka raztopina zelo gosto tekoča. Ako se v nitroglicerinu raztopi kacili 7 do 8% strelnega bombaža, dobi se zdrizasta tvarina, ki deluje isto tako, kakor samočist nitroglicerin in ki nitroglicerina ne spušča niti v vodi niti v različnih temperaturah. Taka zdrizasta tvarina je rumene barve, jautaru podobna, prozorna, prožna in l-6krat težja od vode; mehanični udari po jo dosti težje unamejo nego nitroglicerin sam, pri temperaturi -}- 6° C. se strjuje ter dobiva v obče ista svojstva kakor zmrzel dinamit. Da razpokne, treba je jo raz-taliti ali pa užgati z močno nabasano užigalno patrono.
Raztopimo li v nitroglicerinu menj strelnega bombaža, n. pr. le 2 do 3°/0, postane
nobeni ceni oddati, niti se s tržaškim mestom nikakor ne moremo in ne moremo pogajati! To bil je odgovor — vox populi — iz petih sodnijskih okrajev, katerega smo Stanovniki od Klenka do Kastua, od Kastua črez Novi grad do Lokve, od Lokve črez Divačo in Senožeče nazaj na Pivko pripravljeni vsigdar s prisego potrditi.
Če to spričevanje ne zadostuje, potem je za nas pač ni nobene pomoči več pod soln-cem. Zaupno pa so se pri tej izjavi gospodje zastopniki tržaškega mesta uverili, da bodo iz bistriške in reške doline pobrali za vselej svoja šila in kopita ter se zadovolilo z vodo, katero jim pri izlivu pod Škocijanom brez ugovora pripuščamo.
Sicer pa se zanašamo na vladnega zastopnika ter odposlanca deželnega odbora, ki je marljivo opazoval in na svoja ušesa slišal opravičene ugovore in izjave ljudstva, da bode v prihodnjem deželnem zborovanji o tem ob-širnejške poročal, in da bode visoka vlada in deželni zbor krepko zastopala pravice in potrebe svojih občin na Notranjskem. — V to pomozi Bog!
Iz trebanjskega okraja 6. junija. (Izv. dop.) V češminji je kopal in zaklad našel dn6 30. m. m. nek kravcar z Vrh Trebnjega. Zaklad je bil med dvema skalama, nad katerima je rastel košat češminjev grm. Izkopani denar je ves srebrn ter po velikosti in po podobi precej različen. Največ ima na jedni strani jednoglavnega orla, na drugi pa podobo dotičnega patriarha, nekaj pa jih je s podobo dveh svetnikov; samo jeden je velikosti malega tolarja. Kakor je iz napisa razvidno je to kov oglejskih patriarhov in tržaškega mesta, kar znači napis „Aqiiilemu in „Civitas Tergestum". Od dotične posode ni menda nikakovega sledu več ostalo. Kravcar je v naglici 470 denarjev pobral in kakih 150 pustil še onim, ki so pozneje za njim iskali. Mož je početkom ves zaklad za 5 gld. ponujal, a slednjič večino po 10 kr. spečal.
Razne vesti.
— (Nova zvezdama na Dunaji.) Prihodnjega meseca bode se pričelo z gradenjem nove zvezdarne na Dunaji, katero zida prijatelj znanosti. Nova hiša nima naloge, delati velikanski sedanji zvezdami konkurence, temveč namenjona jo spe-cijalnemu raziskavanju. Dr. Norbert H er z, asistent astronomije na tehniki, prevzame baje vodstvo novega zavoda.
— („Strikujoči“ gimnazijci.) „Bosn. Fost“ poroča: Učenci tukajšnje (sarajevske) gimnazije prosili so ravnatelja, da bi smoli obhajati
—	majales. Kor pa je bilo jednako praznovanje užo določeno za vso tukajšnjo šolsko mladino, se na to posebno prošnjo ravnatelj ni mogel ozirati.
raztopina bolj redka in nekatere luknjičaste tvarine jo isto tako rade vsrkajo kakor samo-čist nitroglicerin. Take tvarine drž6 to tvarino dosti bolj stalno nego držč nitroglicerin, proti udarcem, stresom, vodi in različni temperaturi so dosti menj občutne nego navadni dinamit, drugače pa delujejo z isto silo kakor ta. Ta vrsta dinamita se imenuje „zdrizni dinamit" ali „novi dinamit".
V	Nobelovih tovarnah za izdelovanja dinamita se izdelujejo v novejšem času tri vrste dinamita: zdrizni dinamit št. I. ima 647«% zdrizastega nitroglicerina, 35'5°/o primešanega prahu; zdrizni dinamit št. II. ima 45 °/0 zdrizastega nitroglicerina in 55 °/0 primešane zmesi, m sicer sestoji ta zmes iz 75°/0 kalijevega solitra, 24°/0 lesnega prahu in 1 °/0 sode; zdrizni dinamit št. III. ima 14°/0 navadnega nitroglicerina, 86 % primešane zmesi, in sicer sestoji ta zmes iz 85% ožveplenjenega natrijevega solitra, i4°/0 lesnega oglja in 1% sode.
Oziraje se na gori navedena svojstva dinamita, lahko je umljivo, zakaj dinamit dan današnji izpodriva smodnik in se širi od dn6 do dn6, kajti rabijo ga v rudarstvu, v civilni in vojaški tehniki, katerima služi za rušenje skalovja, zidovja in topov, kakor tudi za raz-strelbe pod vodo. Ker pa pri zgoretji dinamita
Dijaci so apelovali na deželno vlado, a tudi zastonj. Sedaj so imeli zborovanje in vkrenili energično postopanje. Zadnji torek pridejo kot po navadi v šolo in od tod korporativno na — majales ! Profesorji so našli prazne klopi. — Gotovo so se gospodje dijaci dobro imeli; kar pa bode sledilo sedaj temu izletu, to pač no bode vsacemu ugajalo, še manj pa dotičnim starišem!
— (Razsvetljava v Pekingu.) Ogromna stolnica nebeškega cesarstva je bila dosedaj po noči razsvitljena samo s papirnatimi svetilni-cami, ki imajo podobo štirioglatega tičnika. V njem gore navadno 2 do 4 male voščene svečke. Prižgo jih še le okolo polu noči, ko gredo mandarini, uradniki in vojaki v cesarsko palačo. (Stara navada je namreč, da sprejema cesar dostojanstvenike o polunoči.) Sedaj je dovolila vlada tamoš-njemu kupcu, da sme za poskus razsvetliti jedno ulico s petrolejevimi svetilnicami.
— (Silna žalost.) V Georgiji omožila se je te dni mlada vdova s najbolj črnim zamorcem onega kraja. Na vprašanje, zakaj da se je tako hitro omožila po smrti ranjcega soproga in zakaj ni vzela belega moža, odgovorila je tako-le: „Moja žalost je bila tako silna in globoka, da je črna obleka premalo ; zato sem vzela po vrhu še najbolj črnega zamorca."
— (Strašen vihar.) V okraju akyabškom v Aziji je divjal pred kratkim strašen vihar. Blizo 2000 hiš je razdejal, čez 6000 pa poškodoval. Mnogo ladij se jo ponesrečilo. Nemško ladijo „ Rossini" so komaj rešili.
— (Tiskarsko in uredniško.) London šteje 26 226 tiskarjev, 2379 kamenopiscev, 296 bakrorezcev, 487 črkolivcev, 1722 urednikov in pisateljev, in 1015 časniških reporterjev in stenografov.
— (Koliko papirja se porabi po svetu.) Francozka enketa, koja se je v tej zadevi pred kratkem sestala, dobila je sledeče razmere. Na svetu je 3985 tovarn za papir, v kojih se izdela na leto 952 milijonov kilogramov papirja. Polovica se ga porabi za tisk, in od toga skoro 300 milijonov kilogramov le za časnike. Sploh je poraba papirja za časnike v zadnjem desetletji narastla za tretjino. Vsako leto porabi en Anglež 111/2 funtov papirja; en Amerikanec 10‘/,1, en Nemec 8, en Francoz 7'/2, on Italijan in Avstrijec po 31/s, en Španjoc 11/a, en Mohikanec 2 in en Rus 1 funt.
Domače stvari.
—	(Enketa.) V sredo 11. t. m. zborovala bode v dvorani c. kr. deželne vlade pod predsedstvom gosp. dež. predsednika baron Winklerja enketa, sestavljena iz poročevalca g. vladnega svetnika Avg. pl. Wurzbacha, deželnih odbornikov gg. dr. Jos. Vošnjaka in Ot. Detelo, c. k. gozdnega nadzornika Vacl. Golla ter iz zastopnikov kranjske kmetijske družbe; podpredsednika g. Jos. Seuniga,
ostaje precej veliko kremenove kisline, se dinamit za strelbo iz pušek iu topov ne da rabiti.
V	razstrelbne namene se spravlja dinamit v posebne patrone s premerom 2.3 do 5.2 cm. in z dolžino 2.6 do 21 cm. Oklep take patrone je ali od oljatega ali pergamentnega papirja, časi tudi od ploščevine, in to posebno za razstrelbe pod vodo, kjer je treba dinamit čuvati vode. Za vnetje ima vsaka patrona močno pokalno užigalo.
Kar zadeva učinke dinamita, smejo se smatrati za najmenj lOkrat jačje od onih smodnika, dočim je njega cena približno lOkrat nižja. Kar pa dinamit posebno priporoča, je to, da se razprostirajo njegovi učinki v posebnih okolščinah v največji meri navzdol na podlago. Tuneli ali prekopi izdelujejo se z dinamitom poprečno za 40 do 50 °/0 ceneje in za 100 °/0 hitreje nego s smodnikom. Pri tem pa še je treba posebej poudarjati, da se razstreljeno skalovje ne razprši v toliko majhnih kosov kakor pri razstrelbi s smodnikom.
Velikanski so učinki pod vodo. Dina-mitna patrona imajoča kacega pol kilograma nitroglicerina dvigne voden steber premeru od 2 do 3 metrov od 100 do 130 metrov visoko; ribe pa se omotijo na velike daljave.
gg. odbornika Luk. Robiča in kmetijske družbe tajnika Gust. Pirca. Posvetovalo se bodo o načrtu zakona o pogozdovanji Krasa, kateri se ima predložiti prihodnjemu deželnemu zboru.
— (Seja mestnega odbora), katera bode jutri ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. Dnevni red je naslednji: I. Naznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o I. volilnega razreda volitvi za mestni odbor, ki se je vršila 12. dan maja; b) o volitvi jednega člana v odbor za upravljanje z meščanskim premoženjem ; c) o gospo Jeanette Poljakove, mestnega inženerja vdove, prošnji za penzijonsko pripadnino; Č) o umirov-ljenji mestnega detektiva Ivana Ižanca. III. Poročila klavničnega ravnateljstva. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o škontriranji mestne blagaj-nico in vseh upravi mostne občine izročenih fondov, izvršenem dne 26. marci ja letos; b) glede opominarin pri zaostalih davkih; c) o gosp. J. J. Kanca prošnji zaradi povračila užitnine od špirita vpotrebljevanega leta 1883. za kis; č) o prošnji dunajskega društva Asglverein za podporo; d) o Rozalije Jelše prošnji za oproščenje od štantnine. V. Stavbinskega odseka poročilo o potrjenji lici-tacijona zaradi nasipanja živinskega trga. VI. Mestnega odbornika dr. Drča samostalni predlog, naj se odpravi prodaja kruha na Mestnem trgu. Potem tajna seja.
— (Akademija v knezo-škofijskem Aloj zij evišči.) Danes zvečer prirede gojenci tega vzglednega zavoda akadomijo na čast visoko-rodnemu dež. predsedniku, g. baronu Winklerju, s sledečim sporedom: „Zvezna“, A. Nedved. Moški zbor. — „Danes tukaj, jutri tam“, J. Kocijančič. Moški zbor. — „Pozdrav“, govori VIII. Fran Perne.
—	„Zvezdi", dr. B. Ipavic. Moški zbor. — »Domovini “, dr. B. Ipavic. Moški zbor. A. 1.) „Soči“, Simon Gregorčič. Govori VI. Ivan Kunovar. 2.) ‘Op/poti 'Riadog Xnyng oydong. 5—27. Jibg tUv liXXb)v deoiv emv.Qa.rEia. Govori V. b. Rudolf Gregorič. 3.) H? ri.ir.AU črnit. Ho ilovuli, XV, 11 do 24. Govori VII. Ivan Oštir. — nSchlummerliedu, K. Santner. „Slepec“, slovenska narodna. „Ach neni“, češka narodna. Tenorovi samospevi, ki je poje VI. Ivan Kunovar, na harmoniji ga spremlja VIII. Henrik Sturm. — „Večerna molitev", P. Schumacher. Motiv iz opere „Tannhauseru, R. Wagner. Na goslih VI. Josip Čerin, na harmoniji VIII. Honrik Sturm. JS. 1.) „Des Knaben J3erglied“, Ludwig Uhland. Govori IV. b. Anton Medved. 2.) „Ad Narviamu. Cuius in ripa, puer admodum, primum carmen lyricum ceti-nerat. Mathias Casimirus Sarbievius. Govori V. b. Fran Ušeničnik. 3.) „Pries pour moi!“ Charles Millevoye. Govori V. b. Anton Podpečnik. „ Wald-rast“, A. F. Riccius. Moški zbor. — „Švpek hr-vatskih narodnih pesmi", A. Foerster. Moški zbor. C. 1.) „Zora puca“. V oči mladog Ijeta godine 1884. Za prvi list „Zore Dalmatinske", Petar Preradovič. Govori IV. b. Ivan Zupan. 2.) „La Gerusaleme Liberata“, Torquato Tasso. Canto
Isto tako dinamit izvrstno ugaja razstrelbi ledu. V tem slučaji se da tako rabiti, da se polagajo dinamitne patrone v majhne jamice na led, ter se potem zakrijejo nekoliko centimetrov visoko s peskom ali z ilovico; ali pa se porivajo skozi majhne luknjice neposredno pod led. 50 gramov dinamita deluje pri tem približno z istim učinkom kakor 1500 gramov smodnika.
Velevažni kakor tudi pogubonosni pa so učinki dinamita pri torpedih, onih velikih pa-tronah, katere se polagajo v morje, da raznesejo navečje ladje, ako te ob nje trčijo. Sploh je uporaba dinamita v vojaški tehniki zelo pomenljiva in usodepolna, n. pr. pri razdiranji mostov, palisad, železnic, poslopij itd.
Z dinamitnimi patrouami topove pokvar-jati je zelo lahko, kajti 2 kg. težka dinamitna patrona pritrjena na topovo cev in 5 do 8 cm. visoko z mokro ilovico pokrita, odlomi, ako razpokne, 3 do 4 dm. dolg kos cevi, v ostalem delu cevi pa naredi dolge razpoke.
Ali si je treba naštevati drugih dokazov za veliko pomenljivost dinamita?
Da se ga poslužujejo v toliki men tudi zlobne roke, kdo more kaj za to?! Vsaka stvar nam more služiti k dobremu in slabemu, kakor jo hočemo uporabljati sami. A. S.
primo. Proemio, 1—5. Govori VI. Fran Birek. 3.) vMuž beg slzi“, Antonie Melišova-KOrsch-nerovd. Govori III. b. Gregorij Pečijak. — „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi" za moški zbor in samospeve. Zložil in visokorodnerau, velečestitemu gospodu baronu Andreju Winklerju, c. kr. predsedniku vojvodine Kranjske, najponižneje poklonil A. Foerster. Zbor s samospevi. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vhod: I. nadstropije, sobina št. 25.
— (Novomeški „Narodni dom“) Odbor „Prvega narodnega doma v Rudolfovem" je pooblastil prof. Fr. Šukljeja, naj izroči g. dež. predsedniku prošnjo do deželne vlade radi potrditve društvenih pravil in delniške pogodbe. Visoko-rodni gospod dež. predsednik je sprejel prošnjo ter blagovolil obljubiti, da se bode stvar rošila kakor hitro mogoče. — Ob enem se nam poroča, da delo vrlo napreduje. Prvo nadstropije je uže dodelano do ometa, nadejati se je tedaj, da so kmalu dovrši in svečano otvori to za celo Dolenjsko preimenitno poslopje.
— (Matura.) Na tukajšnji zgornji gimnaziji so so vršili pretečen teden pismeni izpiti za maturo. Na realki se prično pa danes. Ustmeni izpiti bodo na realki 4. in 5. julija, na gimnaziji od 7. julija daljo. Na obeh zavodih oglasili so se vsi abiturientje k poskušnji.
— (Znorela) je včeraj zvečer ob 6. uri na Marije Terezije cesti žena Neža Kavčič in se začela slači, pometavši svojo obleko na cesto. Mestni policaj odvedel jo je v bolnico.
— (Kranjsko, primorsko in dalmatinsko društvo poštarjev in poštnih opra-viteljev) ima svoj glavni zbor pri „Slonu“ v Ljubljani 16. junija 1884 ob 10. uri dopoludne. Dnevni red: 1.) Letno poročilo; 2.) poročilo blagajnikovo; 3.) proračun za prihodnje leto; 4.) posamezni predlogi; 5.) predlogi načelnika c. kr. poštarja A. Mulleya; 6.) volitev odbornikov. Kdor želi legitimacijo za znižano vožnjo na železnici, naj to v pravem času naznani načelniku gospodu Mulleyu. Ker je neobhodno potreba prenarediti nekoliko pravil, želeti je, da bi bil glavni zbor mnogobrojno obiskan.
— (Umrla) je predvčerajšnjem v Tomašnici pri Karlovcu gospa Marija Jelovšek pl. Fichtenau, roj. Martinčič iz Ljubljane, in bila včeraj v druž-binski rakvi pri sv. Krištofu pokopana.
— (Iz Trebnjega) so nam piše: Pretekli teden je kmetovalec v Vrhtrebnjem pri izkopavanji češminovih korenin našel kup rimskega srebrnega denarja. Kakor čujemo, rešil je g. župnik Jarc, ki se uže več let peča z numizmatičnimi starinami na Dolenjskem, 240 komadov — petino najdenega
—	in želeti je znanstvenega objavljenja.
— (Toča.) Iz Trebnjega se nam poroča, da je razsajala 5. junija v tamošnjih krajih huda nevihta. Toča se je vsula črez Primštal, Baren-thal, Kodne, Landpreis, Pristavo, potem črez Vinske Gorice, Gradiše, Eovišče, Meglenik, Aschen-thal, Arenberg, Mlada, Stara Gora, Dolga Njiva, Selo, Praprotnica, Debevec. Pridelki občine Pristave so po polnem uničeni, druzih krajev pa deloma. Škoda je jako velika.
— (Nesreča.) 6. t. m. peljali so fantje iz Male Vasi dva mlaja čez most v Ježcah. Na mostnem zidu sedelo je pet šolarčkov, ki so gledali prevaževanje. Kar se podrgneta drevesa po zidu in prevržeta otroke čez zid na travnik, jed-nega pa je pritisnil voz tako močno ob zid, da ga je težko poškodoval na glavi. Prenesli so dete v ljubljansko bolnico.
— (Požarna kronika.) V noči 3. t. m. vdarila je strela v vinsko klet Josipa L. iz Dolenjega Kartoljevega blizo Rudolfovega. Vsled tega je pogorela streha, nekaj slame, ena vinska preša, dva soda in dva čobra. Škode je 130 gld. Posestnik ni bil zavarovan.
— (Nesreča vsled neprevidnosti.) Posestnik Iran Ž. iz Obločič (okraj radovljiški) delal je 4. t. m. pri bližnjem kamnolomu. Kor je hotel nekaj razstreliti, šel je domov po smodnika. Poslal jo ženo svojo pod streho po-nj in ji je rekel, naj ga prinese v hišo. Potem so postavili skledo, v kateri je bilo 1/, kilogr. smodnika in netilna nit, na mizo. Ivan Ž. je hotol poskusiti, če je nit še dobra — a pri tem je šinila iskra
v smodnik in ga zažgala. Strašen pok! Moč smodnika je bila tolika, da se je predrl strop nad mizo. Okoli mize stoječe osebe, Ivana Ž. njegovo ženo in petletno hčerko je plamen močno ožgal po obrazu, bližnjo dvanajstletno deklico pa je puh omamil. Pod streho nabrana suhljad se je bila tudi vnela, a ljudje so ogenj takoj pogasili.
—	(Ubegli tat) Mihael Zobec, 23 let star, iz Jurjevca (okraj kočevski) doma, ki je prenašal rešeta, mož, bolj male postave, kodrastih las in malih črnih brk in v temnih oblačilih oblečen, je sumljiv, da je dne 2. junija t 1. blizu graščine Neuhaus na Štajerskem okral črevljarskega pomočnika Jarčnika in mu vzel srebrno cilinderco z verižico, dežnik in klobuk. Žandarji iščejo Zobca.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 9. junija. Danes se je pri jako omejenem pristopu občinstva pričela pred izjemnim sodiščem kouečna obravnava proti anarhistu Stellmacherju. Zatoženec se prizadeva, obdržati hladnokrvnost med prečita-njem obtožuice. Zaslišalo se bode 39 prič, med njimi delavce, kateri so Stellmacherja bili prijeli, potem gospe Eisert in Berger. Zatoženec izjavlja, da ne bode odgovarjal na vprašanja, ker mu predsednik ni dovolil, govoriti o svojem bivanji z Hugonom Schenkom. Na prigovarjanje zagovornikovo se uda v toliko, da bode odgovarjal , predsednik objavlja, da bode najprej dognal dokazno ravnanje o umoru detektiva Blocha.
Dunaj, 9. junija. Priče, katere so prijele Stellmacherja, izjavljajo, da ni hotel vsmrtiti Melouna, ter da je meril le v noge. Stellmacher priznava, da je umoril Blocha iz političnih razlogov, da bi maščeval zatirano stranko. Napad, da je bil anarhističen. Dalje pove, da je okolo 300 gld. iz Švice seboj prinesel ter da je ropal le zarad tega, da bi mogel ubežati. Na mnogo rečij niti ne odgovarja.
Szegedin, 9. junija. V Mindszentu volilni izgredi, pri katerih so bili žandarji insultirani; tudi streljalo se je na žandarmerijo. Vsled tega so tudi žandarji streljali, tri osobe so mrtve, več jih je ranjenih.
Line, 8. junija. Tu je bil občni zbor obrtnikov s cukrom. Poročilo apeluje na jedi -nost glede na tužne nade in na bodočo pogodbo z Ogersko 1. 1887. Sprejela se je resolucija, da se napravijo skladišča na Dunaji, v Pragi in v Budimpešti, potem o slučajnem pristopu k dunajskemu društvu za prodajo mesa na drobno. Konečno se je volil odbor, ki se bode potegoval za znižano vožnino.
Zagreb, 7. junija Po zasedanji poslal je Josipovič svoje sekundante k Starčeviču ter zahteval zadostenja. Starčevič je odgovoril, da obžaluje ta dogodek; on ni imel namena, Josipovima razžaliti. Zato je pripravljen, prositi odpuščanja. O obliki tega zadostenja se vrše sedaj dogovarjanja.
S red e c, 8. junija. Diplomatični srbski agent je včeraj izročil znano srbsko noto. Razburjenje je veliko.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 9. junija.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................. 80‘50
>	»	»	>	srebru .  ................81'35
Zlata renta.........................................101‘80
5% avstr, renta.........................................95-86
Delnice narodne banke............................... 859- —
Kreditne delnice...................................... 307-90
London 10 lir sterling.................................122-10
20 frankovec........................................... 9‘675
Cekini c. kr........................................ 5-76
100 drž. mark...........................................59-60
Tujoi.
Dn6 7. junija.
Pri Maliči: Gliickselig, adjunkt, iz Nimburka. — Muk, c. kr. poštni uradnik; Kochler, Seifert. Ebert, Blaschka in Jelinek, trg. potovalci, z Dunaja.
Pri Slonu: Widtermann, medicinec, in Troll, trg. po-tovalec, iz Gradca. — Bratschko, not. kandidat, iz Ptuja.
"Umrli so:
Dnž 8. junija. Viljem Schley, paznik na postaji, 74 1., Travniške ulice št. 5, možjanski mrtvoud. — Janez Pir, sin maš. čedilca, l'/2 dnij, Dunajska cesta št. 23, splošno oslabljenje.
V bolnici:
Dn6 6. junija. Fran More, trgovinski učenec, 18 1., jetika.
Tržne cene.
V Ljubljani 7. junija: Hektoliter banaške pšenice	velja 8 gld. 43 kr.,	domače 7	gld.	80 kr.;	ječmen
5 gld.	36 kr.; rež	5 gld. 53	kr.;	ajda	5 gld.	53	kr.;
proso 5 gld. 36 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 32 kr.; leča hektol. po 8 gld. 50 kr., bob 8 gld. 50 kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 86 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 7. junija.
Trst:	10	43	12	22	25.
Line;	19	G7 6	33	12.
Meteorologično poročilo.
S p	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
d 'a p	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-71 732-63 732-69	+12-0 +17-8 +13-0	zpd. sl. jvzh. sl. jzpd. sl.	obl. » js.	2-20 dež
;	7. zjutraj	730-62	+12-6	jzpd. sl.	d.js.	8-50 dež
P 3	2. pop.	728-00	+17-6	vzh. sl.	obl.	
■'—a 00	9. zvečer	728 03	+12-6	»	»	
Poletno stanovanje
z lepim parkom, s prav zdravo vodo, tik dobro znane gostilne gosp. Levca, sposobne za vso postrežbo, s c. kr. poštnim uradom, v prijetnem kraji z lepo okolico in z farno cerkvijo, 3/< ure peš oddaljeno od železnične postaje v Zalogu, oddaja grajščina dolska (Lustthal} v poletni najem, in sicer 12 do 14 raznih sob v prvem in drugem nadstropji, izmed katerih so ene preskrbljene tudi s popolnim pohištvom. Natančneji pogoji se zvedo pri grajščinskem oskrbništvu. (54) 3—1
Pri
Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg
•v nZ-ijio-Toljani
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. B., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič, Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., elegantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.