St. 7o. V Mariboru, vtorek 27. junija. V. tečaj. 1<>72. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na todeii. vtorek. četrtek in soboto, ter volja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru 9 pošiljanjem na dom. za celo loto 10 p-old., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold.'. za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 goid.. 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ..etiristopne petit-vrHto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. 0 p r B v 11 i š t v o. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne reći. je v tiskarniei: F. H kaza in dr., v koroški ulici hišn. št 229 Vabilo na naročbo. Ker se koncem tega meseca pričenja novo četrtletji oziroma polnletje, uljudno rabimo vse p. n. gg. naročnike katerim naročnina potrka, da jo precej ponove. Havno tako priporočamo tiaš list raz-sirjevati esc m slovenskim ?iarodnjakom. .,Slor. Xaro'l" velja za avstro-ofjerske dežele: za celo leto 10 gld. — fer, za pol leta, o „ — „ za četrt leta 2 „ 60 „ Uredništvo in administracija ..Slov. Naroda". Zli iu»k**t«»r«» l4<»ii€*4k«ij€k mir ? Naš članek o direktnih volitvah v st. 68 bo v večjih ali manjih, bolj ali men j skrčenih izvad-kih prinesli večji dunajski časopisi. Stara „Presse" je šla in na konee našega dokaza, da tudi z direktnimi volitvami Nemci ne mogo v Avstriji narediti računski paradokson, da „je dvakrat dve pet" — postavila to-le svojo ustavoverno učenost o naših razmerah: „Zdi se nam, piše „Presse", da je Slovencem zveza s Cehi samo škodo doua-sala- to vedo narodni slovenski voditelji uajbolje in videti je, da so sklenili z Nemci mir skleniti in se zadovoljiti z nekaterimi k o u ce sij a m i.1' — Mi smo to v ,,Pr." brali, a kot neumno kombinacijo na stran vrgli. Zdaj pa nam dojde v roke organ vlade na Kranjskem, c. kr. „Laibacher Zeitung" in tu najdemo ,,Pr." kombinacijo na odličnem mestu ponatisneno. Vemo, da se taki provincijaluo-vladni časopisi kakor je „L. Z." uredujejo samo s škarjami t. j. urednik si uareže iz drugih noviu glasov in poročil in jih k večjemu s kakim, eno vrsto dolgim uvodom zveze preduo jih v tisek izroči. Ali vendar mož ne sme rnežeČ rezati, kar bi bilo, temuč ukazano mu odotceve.kr. birokratov, paziti skrbno, da samo tacega blaga uareže, ki je vladi po volji in po čudi. Dakle tudi patrouom „L. Z." c. kr. Listek. Spomin na duh Petra Velikega in vzajemne potrebe Slovanov. Spisal pred". Petar Tomitf.) I Halje.) Nobeden slovanski narod razen ruskega nema ni 10, kaino-li lf> — 20 milijonov. Kuska literatura bode skoro dajala vsakemu Slovanu vse in primerneje nego nemška. Za to gledajmo v bodočnost! To je eno. Drugo je to, da je vsak Slovan, a južni posebno, leksikalno in gramati-kalno za dve tretjini rojen Rus. Za to se v enem letu lahko bolje nauči ruski nego nemški ali italijanski, angležki ali francoski v 4 letih. Tri leta pa so velik dobitek pa tudi velik gubitek v tej dobi realizma in praktične filozofije. To se pravi uvajati moderne železnice ua mesto starih vozov Darijcvili. Maks Mllllcr, prof. v Oxfordu, voli, da navadni človek v življenji izhaja s 1000 do 2000 besedi, (iiuiuazijalcc se toliko nauči v 1. in 11. šoli latinskega, a v III. In IV. šoli grškega, kakor sem se prepričal. Toliko nam je treba vladnim možem na Kranjskem „se a^^-^l^i|rislijile „HAŠC besede'" uslišane, glede na svetopisemski po men in na to, ker to imč „p r i s t o j a". Dalje pravi otia okrožnica. da -ta prevzela postavno uredniško odgovornost Ant. Val. Toman (glasoviti SHalniiki deklamovalec in uritelj v pokoji) in č. g. Mat. kravaiija, kateri bo imel OpravniŠtVO in nekatera uredništvena opravila v rokah. <> posled« njeni gospodu >o pripoveduje, da je zanj pred nekaj Basom beračil neki bogoslovec po BeminiSči slov. slovnico! Na zadnje opomeni okrožnica, da naj duhovni druge naročnike iz svetskega stanu nabirajo. Sicer pa o g. Stresu — stebru, kakor so ga že v napred tudi ..Novice" imenovale — kar bosedlce ne zine; ignorira ga popolno. Menda menijo ka-li gg. kolovodje in početniki no* ve družbe in časnika, ka je duhovščina. — po« Bebno mlajša in nižja — katera je večjidel le pogojno, akoravno ne izrecno, podpise prilepila, slepa, da ne vidi. ka je ono zaostalo, na kar je zidala: menda menijo, da je g. dr. Gabrijelčič, ki je mesto g. Stresa oa pnej okrožnioi podpisan, k 3, ta ni lomestovati ? Ko bi bilo ,,ceteris pa-ribus". uže še. ali?! Dvomim pa, je-li bode gosp. dr. (labl ijelčič . seminiški spiritual , sicer štovanja vreden učen dttbovnik, prevzel glavno uredništvo? Omenjena g. g. urednika sta le tiguranta ter nimata pri vsej dobroj volji zmožnosti „katoliSko-politični" in .,tudi" -narodni list uredovati, ker to nij ravno taka malenkost , kakor si morda kateri ,,tudi"-narodnjak domišljuje. — Kar je Vaš dopisnik .,iz Goriškega" v svojih dveh dopisih slutil, (in so ostali narodnjaki na Goriškem z njim slutili,) to se je tudi dogodilo. ..Tudi" narodnjaška in vladoželjna goriška klika je ime čest. g. Stresa samo zato porabila, da je mnogo ptičkov na svoje limanee vjela s tem, da so se na njihovo ime na pozivu podpisali. — Ker pa si zdaj v svojoj o-šabnosti domišljuje, češ. da stoji na trdih tleh. pravi: ,.der Mohr knnn gchen". Sicer je res žalostno, da tega nij g. Stres prej previdel; pa vendar je gotovo tudi njemu za ta nepreviden korak žal. S svojo lakoniČno odpovedjo je pa saj svoj stalni značaj in neodvisnost pokazal, kar je kljubu njegovoj prvi sicer nepremišljeni stopinji spoštovanja vredno. Želeti bi bilo, da bi on sani ,,ge-nesis" vsega početja po naših časopisih razjasnil, to je, uzroke svojega pristopa in odstopa in ostalo, ker bi tO utegnilo naši stvari hasniti. Gotovo je, da, če ne bi bili imeli njegovega podpisa, nikdar bi ne bila ta stvar tako daleč prišla. Po Gorici in njeni okolici kroži neko čudno skrivno pismo, katerega obseg je v kratkem ta-le: Pripoveduje se za gotovo, da sta se od novega leta sem bečki kardinal Kauseher in Stremavr, naučni popečitelj, sporazumela; Stremavr je nek oliljubil, da ne bode ministerstvo na potu proti -katoličuih reformacij in postavodavanja dalje šlo, ako liauscher obljubi vsem svojim vpljivom ustavo in oentraliiem ohranjevati pomagati. — Njegov organ .,Volksfreund" tudi to očitno kaže. liauscher, pravi oni, — narodnjake pred tem ciniznom svareči — list, je vlovil za to idejo nekoliko škofov (meti kojiini je menda tudi goriški* ki bo mu obljubili delovati, da njihovo duhovništvo ne bode delovalo v federalističnem smislu in da hočejo narodne težnje kabuirati. Na Dunaji mislijo, da so edini duhovniki v Sloveniji narodnjaki in narodna stvar pade, ako se ti obrzdajo. Isti Rauscheijevi privrženci so nek obljubili (med temi so slovenski ljubljanski, krški in lavantinski) zoper zediujcnje Slovencev delovati z svojo oblastjo in ,,Feilen Fedcnr\ Marsikaj pripoveduje na dalje oni list kar bi bilo, ako je istina, škodljivo za nas. Strašno bi bilo, ako se je res naša hierarhija s pomočjo svojih kreatur in dupiranega duhovništva aliirala z zakletimi sovragi slovenskega krepkega narodnega življenja, napredka in politične moči in političnega ojačenja. Nemogoče sicer pa to nij, kdor pozna duh notranjcnvstrijnnskih vladi k od časa cesarja Jožefa II. sem. Saj se bere celo v vseh knjigah veljavnega cerkvenega prava, da O naimenovauju škofov v Avstriji velja naredba: ,.ut sint etiain grati gubernio civili", iz česar lehko marsikaj slediti more. — Zarad tegn. pozor narodnjaki po vsej Sloveniji in ne udnjtno se! Naj Vam tudi s to priliko naznanim, da žalibog tudi na GoriSkem, posebno v gorah, se je našlo mnogo takih mevž, ki so prosili za ono zloglasno vladno podporo, in sicer so taki, ki bi lahko, kot ostali, brez nje, kakor so dosehinal, izhajali. No naj jim brzo dojde! Mi jim privoščimo za ene „hlače". In sicer nahajam taka imena med tistimi vladnimi prosilci ali berači, da so se mi pri izvedbi skoraj lasje ježili. Vredno bi bilo , da bi oni kdor za vse tiste slov. duhovnike in ustavoverne berače ve, jih po časopisih objavil. Od laške duhovščine, katera nema ravno takega razloga kot mi , za podporo ne prositi, smo to že naprej vedeli, ali od slovenskih duhovnikov bi tega ne bili vendar le nikdar verjeli, kajti v tem jim je sosedna kranjska duhovščina lep izgled vzajemnega postopanja pokazala, ker nij nihče za ono državno podporo prositi hotel Za goriško nndškotijo je odločenih 4000 ti.; prosilcev je nek okolo 70, med katerimi je res večina iz laške duhovščine. Pravijo, da je nadvla-dika sam svoje duhovnike, kojih je vseh 378, za to podporo prositi nagovarjal, češ, da vlada njihovo mršavo stanje le na ta način spoznati more. I/ sLjIlIftljHlIl1! 24. junija. |lzv. dop.) V vladnih krogih se že dva dni trdi, da je naslednik za mesto pl. VVurzbucha že najden; t. j. vladni Slovane, tedaj tudi za ruski jezik. Mi prejem-Ijemo ali dajemo Rusom jedro, za to oni naj sprejmejo formo. „DamU8 pctimustpic vicissim". — Zapadni duh Petra Velikega, duh kulture, civilizacije in praktične filozofije bode prej ali slej zavrgel cirilico ravno tako, kakor je zavrgel gla-golitico in zametujc gotico (pri Svabih). Čas in zdrav razum je zavrgel rimske cifre, pa uvedel arabske, ker so praktičnejše itd. itd. itd. Starost tu ne odločuje, a vse mora v grob, kar za življenje nij. Rusi so praktičen narod, za to bodo v formi jenjali, kakor je tudi Gorčakov glede crnomorskoga vprašanja. Dualizem deli Avstrijo, pa bode tudi Rusijo — v pismu. Izreki ruskih in neruskih učenjakov , da latinski alfabet po poljskočeškem kroju ne bi mogel biti dovoljen in prikladen za ruski jezik, ne velja v praktičnosti prav nič. Kakor je Vuk mogel pri rediti grščico in neka nova slova uvesti, a stara izpustiti, tako se, in šc mnogo ležje more storiti z ruskimi pismenkami in latinskim alfabetom. Samo treba ozbiljno, resno in stanovitno hoteli kakor Peter Veliki v duhu zapadne civilizacije. Mi neruski Slovani moremo tu delati kakor Amerikanci, ki londonske knjige angleške v Ne\v-Vorku itd. pretiskavajo. Tako činimo tudi mi, pa mesto da prevajamo Turgenevov Dim, pretiskajmo ga v svojem pravopisu, z latinskimi črkami. 'Tako Fadeevov „vostočnij vopros" ; A. Pisemskega „tisjoč duš" itd. itd. S tem bodemo pridobili Rusom v koncertu evropskih narodov, da se bode tudi ruski (kakor se srbski mesto hrvatski telegrafii uti. In ta dualizem je Itusom kakor tudi Srbom že zdaj neugoden, bode pa še neugodniši od dne do dne,, pa bode najprej prestal fanatizem, za katerim bode sledila tolerancija. Naša dolžnost je pomoči j m in bratovsko olajšati jim breme civilizacije v duhu in po iuteligcnciji (po testamentu) Petra Velikega 3. Julijanski, paganski — rimski k al en d er! Napredek obstoji v tem, da napre dajemo v dobrem, a slabo zabacimo. V zlu u tvar jati nij človečje, nij bumanno. Da bi Peter Veliki bil bolje podučen, ali da bi bil dalje živel, bil bi tudi to robstvo odpravil. Slavo bi si lahko prido bili Rusi o 2001ctnem spominu, ako bi odpravili brezumne, obsoletne in antikvirane institucije sta rega in srednjega veka. S tem bi se približali drugemu in napredovali bi v vzajemnosti. To ne more biti na en mah ali početi se mora. (Konec prih.) svetovalec gospod Jettmar v Trstu. Jettmar je rojen Kranjec, prav birokrat, ki zmirom v smislu vlade dela. Uradniki o njem prip<»\edujejo, da jako veliko o sebi misli. Njih sodba je. da je si. er zmožen uradnik, ali da za Ljubljano nij. Kranjski Slovenci, ki bo prebavili kot deželne predsednike že liach-c in enake može. bodo tudi g. Jcttmar-ja preživeli. — Delavsko gibanje je postalo v Ljubljani dosti bnrnejle od prej. V soboto so imeli tesarji pri ..Slonu-' shod. zaradi tega, da ustavijo delo. A ko jim hoče krojaček Kune početi razlagati soei jalistične ideje, je to vladni komisar, mestni svetovalec Perona takoj zabrani! in zbor razpustil. Tesarji so denes zopet za delo poprijel!. Kakor se ČUJe, namerava vladfl zdaj proti agitatorjem med delavci strožje postopati, kakor do zdaj. Tako se čuje, da bode delavsko izobraževalno društvo zarad prekoračenja svojih pravil kmalu razpušeno in da se proti Runctl počne soduijsko preiska-vanje. Mi ne odobravamo nikakoršuega policijskega zasledovanja delavcev, Vsnkako pa bi bilo treba, da delavci sami odstranijo Kunca in take, ki jim več škodujejo ko koristijo. tw. i'«'l>U 23. jun. | Izvir. dop. j Do sedaj naneslo se je v Zagreb vsega skupaj -17 vi-rilcev, med njimi je samih Hrdodijev osem! Nasledek tega je. da je zares narodna stranka za enajst glasov v manjšino polisu ena. Virilei — vsaj velika večina njih — bodo pa takoj po konstituiranji sabora, in po volitvi poslancev v skupni ogrski sabor in v regnikolaruo deputacijo zopet odšli, kajti samo za to dvoje so bili sem komandovani , in potem bode n a r o d n a stranka zopet v večino prišla. — Odbora obeh strank se se zmerom nista ..dogovorila". Narodna stranka je v vsem popustila, samo na zahtev verifikacije „en bloe" ueče, kajti ne more pristati. Odbor narodne stranke je rekel glede verifikacije odboru magjaronske stranke tole: vi ste v večini, nadglasajte nas v javnej saborskoj sodnici, potrdite vse svoje volitve, in zavržite makar vse naše, a ne zahtevajte od nas, da bodemo pred narodom rekli, da je nepostavnost postav-nost, da je krivica pravica, da je črno belo! — M agja ionski odbor pa tudi na to neče pristati, ampak on zahteva, naj narodna stranka sama sebi nož v srce porine. Tako stoje denes stvari. Da so magjaroni, kakor naš narod pravi, tako ..naprašiti", temu so razlog nepričakovane Volilne zmage Deakove stranke na Ogerskcm. Denes imata oba odbora brž ko ne zadnjo vkupno sodnico. V torek bode druga javna saborska sednica, m res, čas je, da se zborovanje enkrat začne. Narod to zahteva. Makar pa da se stranki za sedaj pogodite, kar je pa še zmerom dvojbeno, mira in sprave med njima nikoli ne bo! I/. Kkl^l*4kl»ll 25. jun. |Izv. dop.| Denes |e bila druga saborska seja. Po prečitanji zapisnika prvo seje, razdelil se je sabor za predvzetje verifikacije svojih udov na pet oddelkov, od katerih bode en oddelek verodajnice drugega oddelka pregledava!, in potom po svojem poročevalcu v javnej saborskoj seji o vspehu pregledanju po-ročcval. V vsakem oddelku je 22 zastopnikov, vseh skupaj je bilo tedaj v drugoj seji nazočih 110 zastopnikov. Razmerje glasov, — če vzamemo samo dve stranki: narodno in magja-ronsko — je tedaj blizo enako. Kakor se čuje, pogodili ste se stranki glede verifikacije tako, da bode šest — neki govore samo o treh — mag-jaronskih volilvev ovrženih. Duh je sedaj skoz pomirljiv. Čuje se tudi, da pride te dni sam Lonvav v Zagreb. Naši narodni krogi tože se zavolj ne zaupnosti ogerskih državnikov njim nasproti. Politični razgled. Poroča sc, da pojde nadvojvoda V i 1-belm na ruski dvor v Carskojc Selo, da se bode udeležil vojaških vaj, ki se bodo tam vrSile pred očmi ruskega cara. S tem hočejo pokazati, da potovanje cesarja Franca Jožeta v Rerlin nij obrueno proti Rusiji — pravijo oticijozni li-ri. „Politik" opo/.oruje na način, kako je sedanje ministerstvo do kormila prišlo. Kcllers-perg je hotel terjatve Poljakov ze od spredaj zavreči, hotel je gališki deželni zbor razpustiti in pri novih volitvah Rusinom do večine v Lvovskem zboru pomagati ter s tem galiŠko resolucijo, katere Rusini nočejo, zatreti. Ta program nij bil všeč Andrassv u. kateri je kakor znano prevzel po odstopu Hohenvvnrta sestavljeujc norega mini-sterstva, Kellersperg nij postal minister. Auers-perg je moral o svojem nastopu obljubiti, da bode dognal poravnavo g Poljaki in sedaj je njegovo ministerstvo ravno na onem mestu, kjer je bil nekdaj Griskra-Hasner, namreč pred razpustom gali-škega zbora, kateri bode moral se zgoditi, ker p poravnari i Poljaki nij govora. Giskra je padel, ker mu nijso hoteli žrtvovati gališkega zbora. Kol-lersperg iz istega UZroka, in Auersperg stoji sedaj tam. kjer Hafnerjevo ministerstvo proti koncu svojega vladanja. Ali je to stanje trdno? vpraša ,,Politik". Da minister grof A ndrassv pripravlja vojno proti Itusiji, kot magjarsko maščevanje za Vilagoš, to se je mnogokrat in od več strani trdilo. Moralo se je tudi v Rusiji verjeti in naš magjarski vodja zunanjih zadev je prišel v zadrego. Torej je njegov služni list ..R. L." dobil nalog svetu povedati, da Andrašijcva politika ne meri na vojsko, tcinuč da hoče mir. „P L." je pa t<» tako nerodno storil, da je tajba vojne prav za prav groženje in žaganje z vojno. Magjarski list pravi na en dušek, da v vzhodu (»gorsko-Avstrija noče nič dežel pridobiti, da pa hoče mešati se, kadar se bodo kristijanski narodi osvobojevali. „Kdor podlogedenašnjega rcda(!)(na orijentu) podkopava, in kdor hoče samo razdirajoče elemente razvezati, ta nij samo z nami v nasprotji nego z vso Evropo. Nobena evropska moč bi ne mogla trpeti, da se ruska oblast kakor kaka boa ovije okolo orijentu. narodne individualnosti tam uduši in prodre do srca Evrope." Poleg teh besedi, s katerimi pijan Magjar svojim fokusom Rusiji žuga , pa pravi, da hoče mir, mir. Torej, ako Rusija pomaga krščanske narode ohraniti v turškem barbarstvu, potem bo blagi in veliki Magjar mir dal. Kakor v ,/Zastavi" heremo, potuje dr. M i-1 e t i e po j u ž n e m 0 g c r s k e m med Srbi od enega volilnega okraja do drugega, da bi Srbe navdušil, naj volijo samostalne kandidate. Mag-jarska vlada je veliko svoto denarja za podkup obrnila v Srbih, da bi Miletiča izpodkopala. Glede volitev na 0gorskem ki izpadajo na korist Dcakovcem zato, ker se delajo volitve z vsemi nemoralnimi pripomočki, primerja*srbska „Zastava" to prikazen — Napoleonovi Francoski ob času plebiscita. Sijajen izbor, a bližnja propast ! „Za revolucijo nijsmo Še gotovi, pravi „Z", pa rečemo, da ne gremo mi do revolucije, teniuč (ogerska) vlada gre. Kdor god je malo dol bije pogledal v zgodovino vseh narodov, ta bode znal. da narodi nijso nikdar sami začenjali revolucij, temnč vlade so izpozivljale revolucijo, vladni pri-Btalci so vselej izdražili revolucijo." . . . „Nobena vlada ni večna, vsaki pride sodnji dan. (»na mora prestati mirnim potem ali pa — nasilnim, s katastrofo! Izgleda, kakor da bi ogrska vlada želela si zadnji pot." Poljaki začenjajo spoznavati, da jim dosedanja politika nič ne koristi. „Gazcta Narodova" piše: „Pustiti moramo sanjarjenje, da bodo sedanji parlamentarni faktorji na potrebe Galicije se ozirali, zediniti se moramo z državopravno in narodno opozicijo!" To so lepe besede, a da bi Poljaki res po njih ravnali, ne verjamemo. Gostokrat se najde kak poljski list, ki opominja k moškemu delovanju: a poslanci ne uresničujejo njegovih nasvetov. Francoske republike predsednik, Thiers, postaje republikancem čedalje bolj priljubljen in tudi mnogi njegovi prejšnji protivniki začenjajo priznavati, da je pravi mož na pravem mestu, ter daje upati, da hode zares na Francoskem republiko utrdil. Večina narodne francoske skupščine je sicer monarhična in Thiersu protivna, a med ■oboj tako needina. da nasproti republikancem, ki se kakor so tudi zadnje dopolnilne volitve pokazale vedno bolj množe, m1 more ničesa oprav iti. Razne stvari. * (Iz Ljubljane') 24. junija se nam piše: Denes ob 8. uri zjutraj je bil pogreb fajmoftra lil. Potočnika v št. Vidu. Pevci ljubljanske čitalnice z zastavo so zapeti mu zadnjo pesem, (»bčinstva je bilo mnogo nazočega, posebno iz Ljubljane, med njim: dr. Razlag, dr. Rleivveis. dr. Costa in drugi. Katoliško društvo je poslalo deputacijo z zastavo. Dr. Costa je položil v imenu Matice venec s trakom na trugo umrlega pisatelja; Pogreb je vodil v pričujočnosti kakih .">o duhovnov, stolni dekan Jožef Sttpan. * (Slovenska „ G1 a s b c u a ni a t i o a ". < k. deželno predsedništvo je potrdilo pravila ..glasbene matice." Imena oSnovalnega odbora so: Anton N cd v od. Anton Forster. Vojteli Valenta. Viktor Ru čar, Franjo Ravnikar, Peter Gras-soli, Anton Jcntclj. Franjo Drenik, Dragotin Žagar. dr. Karnl Hleivveis, Andrej l'r a p rotil i k, Emil < I u trna u. * (Avstrijska zastava zdaj nij več črno-rumena . ampak velik one m Sko črno-rudeče-zlata. Vsaj ljubljanske uradne novine ..Laib. Ztg.", ki izhajajo s e. k. orlom na čelu in brez štoinplja, s posebnim naudarkoin in vesoljem poročajo, da se je pri izletu lilhainioničnega ljubljanskega društva v liled, izkazovala na neki vili taka zastava. Misinarkizcni torej trosi že tudi organ c. k. deželne vlade na Kranjskem. Prav lepo ! * (O slovanskih društvih na Dunaji) nam piše eden uaših tamošnjih dopisnikov : Trudil sem se dalje časa izvedeti, koliko slovanskih društev je na Dunaji in kake namene si tu obstoječa slovanska društva stavijo. Denes vam podajem, kar sem našel. Med vscini slovanskimi društvi na Dunaji stoji na čelu ^Slovanska beseda", katera ima blizu tak namen , ko naše čitalnico. Precej za njo pride „Slovanskv spevuckv spolek", ki šteje k svojim udom vse dobro izurjene slovanske pevce na Dunaji. Rolj ali manj isti namen kakor naše čitalnice imajo tudi društva „Po-krok", „Zaboj", „Luinir". Slovanski telovadniki na Dunaji so si ustanovili društvo „Sokol videnskyu. Za raznovrstno, posebno denarno podporo slovan skim obrtnikom iu delavcem na Dunaji obstoje društva „Včela" (odi. 1868 sem, posojilno društvo), „Sila" (poljsko delavsko društvo) in „('eskoslo-vansky delnickv spolek" (društvo čeških delavcev i. Poljsko „Ognisko" in ,, Ruska ja osnova" sta literarni društvi. Slovanski študentje pa imajo ta-le društva: „Akademickv spolek". To društvo je bilo ustanovljeno izprvu samo za Gehe, sedaj pa so vsi slovanski rodovi v njem zastopljeui : ono ima veliko čitalnico, v kateri se nahajajo časopisi vseh strok in vseh slovanskih, tudi mnogi tujih jezikov. Tudi bogata knjižnica je last tega društva, ki je postalo središče slovanskih študentov. Ako pa je to društvo namenjeno vsem slovanskim študentom, združili so se visokošolci posamesnih slovanskih plemen v manjša društva. Tako imamo Slovenci „Slovcuijo", Hrvat je „Velebit", Srbi „Zoro", Slovaki „Tatrana". Za denes toliko. S tukaj naštetimi društvi pa še nij vrsta končana; obstoje še nekatera društva. O njih pišem, kadar potrebna dat a izvem. * (lz Trsta) sc piše v „Wanderer" : „Čudili se boste, da se v sejah mestnega starešinstva skoraj nikoli okolice ne omeni. Vse, kar se zgodi, ima lcgotnost meščanov za namen. Človek bi mislil, da okolica s svojimi 2~).000 slovanskih prebivalcev nobenih želj nema. Ako pa človek gre iz mesta na Kras, ne čuje uič ko britke tožbe in vidi samo silo iu ubožuost. Naših šest zastopnikov okolice v mestnem starešinstvu nema poguma proti 48 mestnim poslancem besedo pov- zdigniti in tako gre od leta do leta. Iu vendar so okoličani pridni, delavni ljudje, katerim je osoda najneh\aležnejša tla v Kvropi za obdelovanje in stanovanje odkazala. In ginljivo je videti, kako iščejo vsak košček zemlje, kjer se le kaj usaditi da. Krnševoi pač dele žalostno osodo vseh Slovanov V Primorji. Italijani BO zasedli rodovitno obrežje, naselili so v mestih . bili obrtniki iu tr govei In so prepustili slovanskim deželaiioin obdelovanje žab.stnih kamenitih puščav . ki delajo pozadje obrežja. Včeraj, t. j. 21, junija postavila so jo vendar od strani enega zastopnika okolice interpelacija na predsednika mestnega zbora, iz katero smo izvedeli, da šola v Rasoviei, znameniti vosi eno uro od mesta, skoraj tri mesece že nij imela učitelja! In v mestu samem, kako malo se stori za blagor ubožnejših razredov, za zboljšanje njihovih moraličnih in materijalnih razmer!" * i Dr. I) c m e t c r.) začetnik hrvatske dramatiko in ninogozaslužen književnik, je v Zagrebu umrl. ; i ..Mlada Srbadija.") časopis za znanost in politiko, ki izhaja v zvezkih v Relgiailu in katerega izdaje društvo „Srbska (»mladina" — je prepovedan za avstro - ogerske dežele. * (V Bel g radu) sc že delajo priprave za dan 22. avgusta tega leta. ko bodo mladi knez srbski. Milan, vnuk Milošev iu sinovec ubitega Mihajla polnoleten proglašen. Ker so pričakuje mnogo tujih gostov v Relgrad , osobito Slovanov, nareja se odbor, ki bode. skrbel, da ne bi zmanjkalo stanovanj. ,,Vidov dan'' priporoča naj gradjani oddajet za ta tan privatne sobe na razpolog in jih navdušuje k temu rekoč: „Srbija, srbstvo, a možda i istok iči če s danom 10. (22.) avg. u nov odsek povestnioc." * (Poboji in pretepi na O gorske ni) pri volitvah se množe, lili/.o Kikinde je bil voditelj Deakistov, neki Lavi, ubit. — V Zalagrotu in v Knniži nijso mogli poslanca voliti, ker so sc morali tepsti. — V Pešti je velika druhal napala policaje, nastal je tepež in 40 ljudi je bilo zaprtih. — iz Teresienstadta se inngjarskcmu listu piše, da je bilo pri volitvah: „tako upitje. tu-lenje. žvižganje, posnemanje mijnvknnja, lajanja, da so sc konji ulanov plašili. Med tem so se privrženci desnice in levice z blatom kidali. pehali, s palicami gostili; posebno babe so bilo hude kot coperniee". — V Vrhovom so Mngjari take stia-hovitosli delali, da so Slovaki (ki so bili za narodnjaka Paulini - Totha) od srda planili na niag-jarske pandur jo, nastal je boj, 4 so ostali mrtvi, 8 je smrtno ranjenih. — V Monorskem okraji so levičnjaki enega Deakista do smrti stepli. — V Rimašeču (gomorskem komitatii) je pri volitvi nastal med strankami tak poboj, da je ostalo devet ljudi mitvib, IC> ranjenih, voliti sc nij moglo. * (0 dunajski svetovni razstavi) piše veljaven p ruski list ,,lm ncuen Rcich", da jo njeno vodstvo nezmožno in nič vredno, da si hočejo Dunajčanje samo prav po ceni na tuje stroške ,,špcktakel" narediti, da so pa Dunajčanje, videči kako polževo stvar napreduje, želeli, naj bi Donava vse priprave odplavila. — To sc ve, da so vslod toga dunajski listi posebno ,,N. Fr. Pr." polni joka nad nebvaležnostjo tacih pruskih bratov. In to morejo tem bolj biti, ker si od svetovne razstave, ki bode pod ministrom Aucrsper-gom, obetajo utrjenje svojega ustavoverstva. Tako pride, ako nemška klika nosi celo v gospodarske stvari svojo hromo politi ko Slov anožrenja. * (Ponarejeni goldinarji.) V Pulji so zaprli dva človeka, ki sta ponarejevala bankovce po 1 gld. * (P r a v d a med d e k a n o m T u t c k o m in dr. .lugom) iz št. Lenarta v slov. Goricah, v kateri bode 3. julija končna obravnava pred porotno sodnijo v Celji, utegne prav zanimiva biti. Kakor čujemo, jc gosp. Tutck mnogo prič za sc dobil. * (Izpred s od nije.) 21. t. m. je bila v Trstu obravnava proti 15 kmetom iz Či notica (okraj koperski), ki so s silo hoteli ubraniti poljskim čuvajem občine Cruikal čuvanje onega polja v okrožji občine Cruikal, ki je last posestnikov v Črnntiču. Kmetje so bili obsojeni zarad posilnega napada uradnih oseb na ječo v Času od 4 — 1<> tednov. * (A v s t r i j a n s k e železnic e) so leta 1871 reprezentirale v sebi 1827 milijonov goldinarjev. * (Za knleke in takse) je Cislajtanija leta 1871 skupila 3i».70;>.;Hi> gl. Leta 1870 so ti dohodki znašali 37.f>20.6f>4 gl. * (Jaro s lav Črmak.) slavni češki slika;, dela za biskupa Strossinaverja velik obraz, katerega predmet je vzet iz čmocmrske zgodovine. Čermak je dolgo bival na Turškem in v črni Gori, pozna torej tamošnje razmere natanko, kar je že tudi v nekaterih umotvorih pokazal. * (Kaj je državi nevarno?) Po „ne več nenavadnem potu'' je praška „Politik" letos že mnogokrat državnemu pravdniku zapadla ali bila je zarad tega ali onega Članka ali stavka ali izraza kontiscirana. Dunajski „Ocsterr. Oekonomist" pa je onokrat prinesel članek posnet iz nekega „poljskega" lista, ki je neusmiljeno bičal našo vlado. „Politik" na to prinaša razjasnilo, da je oni Članek vzet iz ene konfiscirane „Politike". Tu je torej dokazano, da se pri nas samo po firmi, pod katero kak članek na svetlo pride, sodi, kaj je državi nevarno. Interesantna je Cislajtanija! * (Dunaj) ima z vsem 604 društva. Med temi jih je največ kreditnih, obrtniških in trgovskih, namreč 201. Zavarovalnih društev je 26, železniških 20, političnih 22, telovadnih 9, društev za vednost in umetnost 62, religijoznih 40, bolniških 131. * (Češki učitelji) v Slcziji, v opavskem okraji so izstopili iz okrajnega učiteljskega društva in hote ustanoviti svojo narodno učiteljsko društvo. — Naši učitelji na Štajerskem in Koroškem 'to se ve nekteri) pak iz kruboborstva in napak razumljenega liberalizma rinejo v protivni nemški tabor! * (Smrkave konje; so našli pri treh kmetih v lladvanji blizu Maribora in so jih pokončali. * (Toča) je 16. t. m. pobila v mnogih krajih okolo Loža na Kranjskem. Gospodarske stvari. — Trtna bolezen seje začela širiti po tržaški okolici in stanje vinogradov je denes vse drugačno, kakor je bilo ob času zadnjega poročila v našem listu. Okoličani se boje, da bode edini njih pridelek letos uničen. — Letina v zapadni Rusiji se slabo kaže. Vsled velike suše je pšenica usahnila, rž je prezgodaj ocvetla, jarina je slaba in bojijo se hudega leta. Cukrovo repo so črvi snedli, po vrtih so gosenice mnogo škode napravile. Ako vročina kmalu ne neha, bode vseh pridelkov konec. Za nesrečnike na Češkem jc dalje „ Slovenskemu Narodu" došlo : gld. Prenesek iz št. 72 „Slov. Naroda" . . 337 Gosp. Fr. Pečenko, župnik v Renčali . 2 „ Marko Vales, kaplan v Renčali . 2 kr. 95 Po g. Valentinu Orožen, kuratu v Šmart-nem pri Gornjem Gradu, nam je došlo gld. kr. od njega in več Slovencev darovanih . 10 — Iz Jarenine nam je došlo Gosp. Čuček . „ Udi......, „ Slekovec...... „ Repa, župnik št. Jakobski „ Ferk, kaplan „ „ Šmirruaul .... „ Jager .......... „ Gornik......... „ Vernik........ „ 1'latajs......... „ Jančič.......... „ Drozg.......... „ Savperl Jurij....... „ Trstenjak........ posestnica Smirmaul Liza..... gospa Spricaj Johana....... gospodična Slatenšek....... „ Fetiuger....... kmetica Celca Ana....... dekla Spari Marija........ Vuk Marija.......... Iz Svičinske fare........l<; Skupaj . .411 Administracija „S1. Naroda". Dunajska borsa 26. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih . (14 gld. HO kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 30 „ Kreditne akcije...... 344 „ 30 „ JH1J0 drž, posojilo.....104 „ 80 „ Akcije narodne banke ... 8 „ 65 „ London.........112 „ 90 , Napol..........8 „ 9*5 „ C. k. cekini.......6 ' - 87 ■ Srebro........ 110- - — - 60 50 Liebig'ov Kumys-ekstrakt od dunajske zdravniške oblasti kot zdravilo priznan in od krakovske učone družbu posebno priporočan, po soglasnem pritrjanji medicinskih fakultet prvo vseh do zdaj proti pljučni sušici poznanih in rabljenih zdravil. Taisto ozdravlja brz in sigurno: Jetlko, (celo v razvitem stanji) tuberkulozo (prikazki: kašljanje krvi, hektična groznica, zmanjkovanjo sape) 'do 9 ^0 >M M mm m si m - ©•# If-r c • m *22 "33 t >% ~ ~ S s 1*3 i o1* a**4^9 + m* © 8«* *tl4 .2 > o o 32 - •—, " s s «_•—> c d j, s e c -o & — c > 8 o i| ^ — I c s £ M 2 «5 - - - i sj s §3 C 0.(5 I _rt -~- _. "m " S c g cs o. 5 ~. c > £ m ji m O rt o m -r o- c c rt Vjd '> 'BVfi ,3 i i g H B U 2 S -a,h B a 2 I #1^2 rt S rt rt rt H § o E p M > h »H o> <_> O Ml ™ • * * rt « 2 *c * 2 rt £ g 5 »a& — ' " — — 3 sa *c m -= I o i/5 Izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza in drugi.