7. novembra 1975 - leto XI. - št. 43 (302) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
V VELENJU INFORMATORJI IN GRAFIKI
Pod skupno streho
Na zborih delavcev v industriji termo-plastov, grafike in lepil Integral in Centru za informiranje, propagando in založništvo Velenje so sklenili, da se bosta obe delovni organizaciji spojili. Sklep o pripojitvi k informattivnemu centru pa so sprejeli tudi delavci v temeljni organizaciji združenega dela tiskarna velenjskega doma kulture. Vse tri delovne organizacije so se združile z namenom, da bodo razvijale dejavnosti, ki se v občini Velenje ukvarjajo z obveščanjem, tiskanjem, izdelovanjem gumiranega papirja in papirne konfekcije. Zato načrtujejo, da bo združena delovna organizacija predstavljala kompletni informativni, propagandni, reklamni, založniški in grafični center.
Delovne organizacije, ki so se združile, imajo zdaj vsaka zase dejavnosti, ki se bodo skupaj lahko bolje razvijale. Zlasti velja to za področje grafike. Ko bo zgrajena nova proizvodna dvorana Intergrala bodo Vanjo preselili stroje in delovne naprave združenih delovnih organizacij, skupne službe in redakcijo tednika Naš čas ter Radia Velenje. Na zborih so se domenili, da se bo nova združena delovna organizacija imenovala CIT, center za informiranje in tisk Velenje. Obe do spojitve enotni delovni organizaciji (Integral in informativni center) bosta ob-
držali položaj temeljne organizacije združenega dela. V TOZD, ki bo združevala proizvodnjo, bosta enoti združenega dela grafika in papirplastika, v drugi pa enote združenega dela časopisna in založniška dejavnost, radijska postaja ter biro ekonomske propagande in reklamservis.
Združena delovna organizacija bo nudila usluge v sitotisku, ofset tisku in anilin tisku, izdajala tednik Naš čas, urejevala in tiskala tovarniška glasila, izdajala in urejevala uradni vestnik ter delegatski bilten za zainteresirane občine, izdelovala gumirani papir, papirno konfekcijo ter razvijala založniško in reklamno dejavnost. V biroju ekonomske propagande bodo oglase kreirali in grafično oblikovali ter sestavljali propagandna besedila. Oddelek za reklame pa nameravajo razviti v kompletni servis, od tiskanja in nameščanja plakatov, izdelovanja reklamnih panojev in transparentov pa do javnih ozvočenj, aranži-ranja prireditev, proslav in javnih manifestacij.
Sedaj so ustanovili 9-članski akcijski odbor, ki bo najprej pripravil ustrezni samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev, zatem pa še druge naloge okrog konstituiranja in samoupravnega organiziranja nove združene delovne organizacije.
Dogovor za akcije
Z razpravo o usposobljenosti Zveze komunistov za idejnopolitič-no dejavnost ter o vlogi Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij v splošni ljudski obrambi so 31. oktobra sklenili v Velenju 5-dnevni seminar, ki ga je pripravil Izvršni komite Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK in medobčinskih svetov ZK širšega celjskega območja in zasavskih revirjev.
Udeležencem seminarja je zadnji dan spregovoril namestnik sekretarja Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije Vlado Janžič. Govoril je o usposobljenosti ZK za idejno-politično dejavnost in še posebej opozoril na potrebo, da se Zveza komunistov tako organizira, da bo v središču akcije za uveljavljanje ustavnih sprememb ter da bo zagotavljala hitro in kar najbolj dosledno uveljavljanje sprejetih stališč. Odpraviti je treba razkorak med sprejetimi stališči in sklepi ter med dejansko prakso. Potreba pa bo še večja angažiranost komunistov, saj so še zmeraj člani brez konkretnih dolžnosti v sredini, kjer delajo oziroma živijo.
Sekretarji komitejev OK ZK in medobčinskih svetov ZK širšega celjskega območja ter za-
programov in akcij v partijski bazi, še posebej spreminjanje odnosov v združenem delu. Opozoril pa je tudi na ključne naloge osnovnih organizacij ZK v sedanjem trenutku.
savskih revirjev so med petdnevnim seminarjem podrobno razpravljali o idejnipolitičnih problemih nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov, dogovorili so se za aktivnost članstva in vodstev ZK v pripravah na V. sejo Centralnega komiteja ZK Slovenije ter pri oblikovanju sklepov ter se ob obravnavi še vrste drugih vprašanj dogovorili za konkretno prihodnjo aktivnost organizacij in vodstev ZK v občinah širšega celjskega območja in zasavskih revirjev.
Velenjski seminar je dokaz več, kako pomembno je načrtno idejno politično usposabljanje, saj le-to predstavlja del akcije za razvijanje smisla in sposobnosti za uveljavljanje teorije v praksi. Bo pa ob preverjanju mišljenj in akcij zagotovo pospešil sedanje uresničevanje
Razvijanje SLO v delovni organizaciji REK
Odbor splošne ljudske obrambe v organizaciji združenega dela REK Velenje je imel skupno sejo s predstavniki občinskega štaba teritorialne obrambe, na kateri so med drugim spregovorili o sedanjem stanju in o nadaljnjem razvoju te organizacije v tej delovni organizaciji.
Organizacija združenega dela je pokazala veliko razumevanje in pripravljenost za nadaljnjo krepitev obrambnih priprav, predvsem na področju oboroženega dela splošnega ljudskega odpora. To je prva delovna organizacija, ki je dala pobudo za takšen način dela.
01 )NEVU MRTVIH
• PO SEMINARJU V VELENJU
V Velenju so se začele komemoracije že v četrtek pri spomeniku talcev na Partizanski cesti. Nato so bile komemoracije na pokopališču V Šmartnem ter pred centralnim spomenikom na Titovem trgu. V petek je bila komemoracija najprej pri spomeniku 143 padlih borcev 14. divizije na pokopališču v Podkraju, nato so bile spominske svečanosti pred spominsko ploščo v Pesju ter v Skalah.
V petek in soboto pa so bile spominske svečanosti tudi v Šoštanju ter v Šmartnem ob Paki, krajani Topolšice pa so se zbrali pred spomenikom padlih že v četrtek zvečer.
Na komemoracijah so sodelovali učenci, rudarska godba in godba Zarja ter moški pevski zbor Kajuh. Predstavniki delovnih in drugih organizacij pa so pred spomenike položili vence.
V petek, dan pred dnevom mrtvih, pa se je okrog tisoč učencev rudarskega šolskega centra iz Velenja skupaj s profesorji odpravilo na Graško goro, kjer so pripravili spominsko slovesnost pri spomeniku na Gori jurišev. Komemoracije so se udeležili tudi predstavniki občinskega in republiškega odbora zveze združenj borcev NOV.
Pred spomenikom je najprej spregovoril pradstavnik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in borec Štirinajste tovariš Lomovšek Obudil je spomin na 14. divizijo, kije 6. februarja leta 1944 krenila na težaven pohod na Štajersko in 21. februaija prispela na Graško goro, kjer je izvedla več jurišev.
Učenci rudarskega šolskega centra so pri spomeniku pripravili kratek recital ter s slavami in z enominutnim molkom počastili spomin na junaško smrt borcev Štirinajste.
Kot vsako leto so biie tudi \ •.;.. v .... občini številne komemoracije. na katerih smo m p kloms spominu mrtvih. Vsi grobovi so bili lepo okrašeni, še posebej pa mi skrbeli za partizanske .grobove šolarji, ki so nanje nanosili jesensko cvetje m prižgali številne svečke.
ČE SOBOTNE VEČERE RADI PREŽIVITE ZUNAJ VAŠEGA DOMA, BOSTE Z OBISKOM RESTAVRACIJE
VELEBLAGOVNICI
nama
VELENJE
RES ZADOVOLJNI

OD 1. NOVEMBRA DALJE JE SPET VSAKO SOBOTO
GLASBA
ZA PLES IN RAZVEDRILO
ANSAMBEL
IN OBŠIRNA PONUDBA MENUJA BOSTA POSKRBELA,
DA BOSTE SOBOTNI VEČER ZAKUUČILI V PRIJETNEM RAZPOLOŽENJU
ZADNjEDNI PO SVETU...
• SADATOV OBISK V ZD A
Egiptovski predsednik Sadat končuje obisk v Združenih državah Amerike, kjer so ga sprejeli zelo prisrčno in ljubeznivo.
Obe strani sta z obiskom zelo zadovoljni, konkretni rezultati' pa še niso v celoti znani -predvsem pa ne obseg ameriške vojaške pomoči
Že med obiskom (in nedvomno tudi po njem) je moral egiptovski predsednik poslušati očitke nekaterih arabskih držav (predvsem Sirije), da „prodaja" arabske interese in se preveč podreja ameriškemu vplivu.
Stadat to zavrača, saj pravi, da bo poslej egiptovska politika izrazito uravnovešena in usklajena med obema supersilama. Obisk v ZDA nsy bi med drugim pokazal, da se je Egipt zares in dokončno otresel varuštva Sovjetske zveze, pa pri tem vendarle ohranil polno svobodo delovanja in političnega odločanja.
9 CARL0S NASLEDIL FRANCA
Princ Juan Carios je uradno, pa čeprav zgolj začasno, zamenjal na oblasti generala Francisca Franca, ki se v svoji palači Prado že štirinajst dni bojuje za življenje.
tako se je uveljavila sprememba, ki je bila videti logična posledica Francove bolezni in nesposobnosti opravljati normalne državniške dolžnosti -toda z začasnim ustoličenjem sedemintridesetletnega princa Juana Carlosa Burbonskega ni še nič dokončno rešeno.
S tem so zgolj začasno napolniti praznino, ki je nastala po Francovi bolezni (v začetku tega tedna so ga operirali zaradi hudih notranjih krvavitev) in tako premostili prvo prehodno obdobje.
Drugo bo nastopilo, ko bo Franco umri, kar se lahko zgodi vsak trenutek. Tedaj bo resnično treba odgovoriti na vprašanje: kaj zdaj ?
V grobem se ponujata dve dilemi, odpirata dve možnost.
Prva je nadaljevati dosedanjo usmeritev, se pravi obdržati pri življenju frankizem, fašistično diktaturo, kot jo je uvedel njen začetnik in avtor general Fran-cisco Franco.
Druga je tista, ki jo želi velika večina Spancev: spremembe, uveljavitev demokracije in svoboda. Slednje terja'španska opozicija in v njenih vrstah še posebej komunistična partija Španije. Ta se zavzema za ustanovitev koalicijske vlade, uvedbo političnih strank, osebno svobodo, volitve in referendum, na katerem naj bi se špansko ljudstvo svobodno opredelilo ali želi republiko ali monarhijo.
• M INI Č EVA TURNEJA
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in državni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je po končanem obisku v Zvezni republiki Nemčiji odpotoval na uradni obisk na Norveško.
Tako v Bonnu kot v Oslu se je jugoslovanski minister pogovarjal o medsebojnih odnosih Jugoslavije s tema državama in o mednarodnih vprašanjih, še posebej pa delovanju neuvrščenih ter položaju v Evropi.
Kar zadeva dvostranske odnose so bili v ospredju ekonomski. Kljub temu, da se ekonomski stiki Jugoslavije z obema industrijsko razvitima državama nenehno razvijajo, ostaja vendarle ('in še posebej velja to za Zvezno republiko Nemčijo) dejstvo, da imamo čedalje večji primanjkljaj v plačilni bilanci. To pa ni dobro, so poudarili med pogovori in se zavzeli, da to naskladje čimprej popravijo.

.IN DOMOVINI
UGODNO - Oktober je že četrti zaporedni mesec letos, ko je zabeležena počasnejša rast cen pri proizvajalcih industrijskih in kmetijskih proizvodov ter cen na drobno, torej tudi življenjskih stroškov. Oktober je prav tako četrti zaporedni mesec, ko je bil dosežen manjši trgovinski primanjkljaj kakor v istem mesecu lani, pomembno pa je tudi, daje upadanje trgovinskega primanjkljaja vedno večje. V obdobju julij-oktober smo imeli za 340 milijonov dolarjev manjši trgovinski primanjkljaj za 340 milijonov dolarjev manjši trgovinski primanjkljaj, kakor v istem obdobju lani. S tem je ne le zaustavljeno naraščanje trgovinskega primanjkljaja v prvem pol-le^u letos - ta je znašal 593 milijonov dolarjev - temveč je v 10 mesecih letos trgovinski primanjkljaj celo nekoliko manjši kot lani v istem obdobju. Oktobra je prvič opaziti pomembno rast skupnega izvoza (tudi izvoza na konvertibilno področje), občutno pa narašča tudi obseg že sklenjenih izvoznih pogodb.
DIMNIK - Delavci zeniške Vatrostalne so končali betonska dela pri gradnji trboveljskega velikana - 360 metrov visokega dimnika pri TE Trbovlje II. Betonski del dimnika je visok 356,2 m. Zadnjih 3,8 m bo zgrajenih iz šamotne opeke. To bo naj viški dimnik v Evropi in drugi na svetu. Vanj so vgradili okoli 10.500 kubičnih metrov betona in 1000 ton posebnega rebričastega železa. Dimnik meri spodaj prek 27 metrov v premeru, na vrhu pa 7,7 m.
MOST - Približno 338 milijonov dinarjev bo veljala gradnja mostu na otok Krk. Graditi ga bodo začeli decembra letos, prometu pa ga bodo izročili septembra leta 1978. Most bo obenem tudi del jugoslovanskega naftovoda, saj bodo ob njem položene cevi zanafto. Po izbranem projektu bodo morje premostili prek otočka Sv. Marko, ki leži na trasi mostu, tako da bodo v bistvu zgradili dva mostova, vsakega v enem loku. Od kopna do Sv. Marka bo most dolg 648 metrov in visok 67 metrov, od Sv. Marka do Krka pa bo dolg 390 metrov in visok 54 metrov. Na otočku bo 125 metrov cestišča, tako da bo skupna dolžina objekta 1136 metrov. Širina cestišča bo 7,5
metrov, uredili pa bodo še dve stezi za pešce, široki po 80 centimetrov.
STANOVANJA - V kratkem času so v Celju s sredstvi solidarnostnega sklada poskrbeli za 327 družin. Tik pred vselitvijo je novi blok na Lavi, v katerem bo 91 stanovanj. Graditelji zagotavljajo, da bodo lahko dobili stanovalci ključe še pred novim letom. V tem času končuje delo tudi komisija za dodelitev stanovanj pri enoti za stanovanjsko solidarnostno pomoč celjskega stanovanjskega podjetja. Ze ta mesec bodo upravičenci dobili odločbe.
POSOJILA - Upravni odbor združenja jugoslovanskih bank je sprejel predlog samoupravnega sporazuma poslovnih bank o politiki in pogojih za odobravanje potrošniških posojil. Po tem sporazumu bo višina posamičnega potrošniškega posojila za nakup industrijskega in drugega blaga, katerega cena za enoto je višja kot 500 dinaijev, največ 30.000 dinarjev. Višina za nakup osebnih avtomobilov bo največ 50.000 dinarjev. Rok za vrnitev posojila ne more biti daljši kot 24 mesecev za nakup industrijskega in drugega blaga ter 36 mesecev za nakup osebnih avtomobilov. Sporazum bo začel vezati 1. januarja 1976.
ŠOLANJE - TOZD Rudarski šolski center Zagorje ob Savi rudarskega elektrokombinata Zasavje - Trbovlje je predlagal republiškemu odboru sindikata delavcev energetike in premogovništva, da bi priznali delovno dobo učencem v rudarstvu za čas, ko opravljajo praktični pouk, oziroma, ko se šolajo. Predlog je podprl tudi izvršni odbor konference sindikata rudarstva in energetike REK Zasavje - Trbovlje. V Slovenji delujeta sedaj dva rudarska šolska centra: v Zagoiju in Velenju.
DEVIZE - Devize bodo morale v prihodnje ostati v banki vsaj teden dni Kdor jih bo dvignil prej, bo moral plačati banki za njen trud provizijo v višini enega odstotka. Omenjeno „omejitev" uvajajo samo zaradi tega, da banke ne bi bile več samo prehodna postaja za devize, to je izstavljalnica potrdil, potrebnih za prehode čez mejo ali pa za plačilo računa pri kaki delovni organizaciji, ki trguje z uvoženim blagom.
POBRATENJE OSNOVA ZA VSESTRANSKO MEDSEBOJNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE_
Podpisali listino o pobratenju
Med temeljnimi načeli nove ustave ima pomembno mesto bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki je bilo skovano v najtežjih dneh naše zgodovine, ko so se narodi in narodnosti Jugoslavije z ramo ob rami bili za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. V želji, da bi to temeljno sestavino našega narodnoosvobodilnega boja in naše sedanje družbene ureditve negovali in uresničevali tudi v vsakodnevni praksi, sta se skupščini občine Velenje in občine Split dogovorili za tesnejše medsebojno povezovanje in sodelovanje na vseh področjih družbenopolitičnega in gospodarskega življenja.
Prvo pobudo za ta korak je dal občinski odbor ZRVS Split, ki je leta 1973 navezal tesnejše stike z občinskim odborom ZRVS Velenje. Odbora sta meseca julija 1974 podpisala listino o pobratenju in tako postavila temelje za trajno sodelovanje. Dosedanji uspehi v tej aktivnosti in široke možnosti obeh občin, da z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem dosežeta še hitrejši družbenoekonomski napredek, so vzpodbudili predstavnike občinskih skupščin in občinskih družbenopolitičnih organizacij obeh občin k odločitvi za sodelovanje. Temeljni dokument za bratsko sodelovanje in poglabljanje odnosov med občinama je listina o pobratenju občine Velenje in občine Split, s katero so delovni ljudje in občani obeh občin — preko svojih delegatov v občinskih skupščinah -izrazili željo in pripravljenost, da razvijajo in poglabljajo medsebojne odnose in sodelovanje na vseh področjih družbenopolitičnega in gospodarskega življenja in da še bolj utrjujejo revolucionarne pridobitve ter bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Da bi temeljna načela te listine dejansko zaživela v našem vsakodnevnem delu in življenju, sta se skupščini obeh občin odločili za ustanovitev skupne komisije, ki bo pripravila dolgoročni program sodelovanja in odnosov med občinama. V programu bodo opredeljene tiste aktivnosti družbenega in gospodarskega področja, ki so zanimive za obe občini in ki zaradi vzajemnih angažiranj ustvarjajo ugodnejše pogoje za družbenoekonomski razvoj sodelujočih občin. Skupna komisija bo tudi premljala uresničevanje sprejetih d4govorov.
IZREDNA GOSTOLJUBNOST
Na povabilo skupščine občine Split se je praznovanja 31 -letnice osvoboditve Splita — poleg delegacij iz pobratenih občin Mostar in Kragujevac ter sindikalne delegacije iz Odese (ZSSR) - udeležila tudi 6-član-ska delegacija velenjske občine. Delegacijo so sestavljali: predsednik občinske konference SZDL Jože Veber, tajnik občinskega sindikalnega sveta Janez Pukl, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franjo
Kljun, sekretarka občinske skupščine Hermina Klančnik, predsednik občinske zveze RVS' Milan Štimac in tajnik občinske zveze RVS Martin Slatinšek. Delegacija je bila v Splitu od 24. do 28. oktobra 1975. Ob tej priliki se je seznanila z družbenopolitičnim in gospodarskim življenjem Splita. Gostitelji so bili zelo gostoljubni in prijazni in so storili vse, da je bilo bivanje velenjske delagacije v njihovi sredini nadvse udobno in lepo. Velenjska delegacija se je v soboto 25. oktobra 1975 udeležila svečane seje skupščine občine Split, na kateri so podpisali listino o pobratenju občine Velenje in občine Split.
družbe. Ob tej priliki je predsednik skupščine občine Split Vjekoslav Vidjak podaril občini Velenje oljnato sliko „Split", delo akademskega slikarja J. Budeše, Franjo Kljun pa je v imenu velenjske občinske skupščine izročil delovnim ljudem Splita delo slovenskega akademskega slikarja L. Perka „Na zemlji". Po svečani seji je delegacija iz Velenja položila venec k spominski plošči na Trgu republike v Splitu.
Med obiskom v Splitu si je velenjska delegacija ogledala nekatere kulturno-zgodovinske spomenike Splita, kot so bogata Meštrovičeva galerija, Dioklecijanova palača in staro mestno jedro Splita. Obiskala je tudi 8.000-članski delovni kolektiv JUGOPLASTIKE in delovni kolektiv TERMOFRIZ, kjer so jo vodilni ljudje seznanili z dosedanjim in predvidenim prihodnjim razvojem teh delovnih organizacij. Zelo zanimiv je bil pogovor s projektanti podjetja, ki skrbi za planiranje, pripravo in organizacijo izgradnje Splita,
vilo obnovljeni HAJDUK li sestavni del narodnoosvoi dilne vojske in partizanskih« redov Jugoslavije. HAJDUK času vojne odigral doma in i državah (Italija, Malta, Egi Palestina, Libanon in Sirija) tekem in 53-krat zmagal.
Prostori NK HAJDUK Zrinjsko-Frankopanski ulici Splitu so skromni, vendar n« merno bogati po trofejah pokalih, ki jih je moštvo dol za svoje uspehe v času narod osvobodilne borbe in v si 30-letni povojni športni ak nosti. Med trofejami in pol je HAJDUK najbolj ponosen dve vojni odlikovanji — na den zaslug za narod s srebn vencem in na orden bratstvi enotnosti z zlatim vencem.
Še posebno pa so člani H DUKA ponosni na tista znanja, ki so jih dobili ob vilnih srečanjih od tova TITA. Ob priliki prosi 60-letnice HAJDUKA leta IS je tovariš TITO pozdravil
Predsednik skupščine občine Split Vjekoslav Vidjak in predsednik izvršnega sveta skupščine ob£ Velenje Franjo Kljun sta podpisala listino o pobratenju med občinama. (Foto: Stjepan Šimič, Sj
Zaradi odsotnosti predsednika občinske skupščine Nestla Žganka je listino o pobratenju v imenu občinske skupščine podpisal Franjo Kljun. V imenu predsednika Skupščine občine Velenje ter v imenu delovnih ljudi in občanov občine Velenje je pozdravila udeležence svečane seje ter jim čestitala k občinskemu prazniku Hermina Klančnikova. Udeležence seje je na kratko seznanila z revolucionarno preteklostjo velenjske občine v predvojnem in medvojnem obdobju ter z družbenimi in gospodarskimi dosežki, ki jih je dosegla velenjska občina v tridesetletnem povojnem obdobju socialistične graditve novega gospodarstva in nove
in ogled gradnje novega mestnega rajona za 50.000 prebivalcev, imenovanega „Split 3".
SPREJEM PRI FUNKCIONARJIH HAJDUKA
Delegacijo velenjske občine so sprejeli tudi funkcionarji NK HAJDUK in jo seznaili z dolgo in uspešno prehojeno potjo tega nogometnega moštva. Povedali so, da si je NK HAJDUK napisal najsvetlejše strani svoje zgodovine v času narodnoosvobodilne borbe, ko se je njegovo kompletno moštvo s trenerji in funkcionarji prebilo iz okupiranega Splita na osvobojeno ozemlje na Vis in tam ustano-
SV(
gometno moštvo HAJDUK naslednjimi besedami: mi je, što sam se ponovo na sa HAJDUKOM. I danas DUK sportski i časno nosi kontinuitet, kontinuitet pobeda koje je imao u prošlc Vi ste za vijeme narodnooslo dilačke borbe pobjedživ tamo u Italiji naše savezniki mi smo u isto vrijeme pobje vali neprijatelja".
je
NK HAJDUK Split priliki pobratenja občine lenje in občine Split pot Skupščini občine Velenje go Srečka Eteroviča NEM STAZAMA HAJDUKI in svojo zlato značko.
HERMINKA KLANO
koiiKkiilar UmIiki
Bliža se konec leta, kar je ravno pravšnji čas, da naredimo v posameznih slovenskih občinah, tudi v republiki, bilanco našega gospodarjenja. Na podlagi pošteno in odkrito napravljene analize letošnjih gospodarskih gibanj, ki so še vedno v znamenju stabilizacijskih ravnjanj, bo potrebno graditi gospodarsko politiko tudi v prihodnjem letu.
Osnovne smernice resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS za letošnje leto so med drugimi nalogami narekovale predvsem dinamično gospodarsko rast ob boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, ki so mdrsikje še vedno na ravni „srednjeve-
škega" poslovanja. Domenili smo se še za hitro naraščanje izvoza blaga in storitev ter umirjenejši uvoz, racionalnejše poslovanje, boljše akumulativne sposobnosti gospodarstva itd.
Kljub nekaterim nespornim uspehom pa gibanja kljub vsemu kažejo, da je gospodarski položaj v drugem polletju tega leta - in tudi že na prehodu v leto 1976 - težak in zapleten, ker se v njem prepletajo tako znaki gospodarske stagnacije in inflacije. Zato ne
»Novoletna voščilnica«
Nekje sredi leta pa smo ugotovili, da so se pričeli gospodarski kazalci gibati v nasprotni smeri od želene. Hitra in marsikje že učinkovita stabilizacijska ukrepanja naj bi zaustavila to gibanje, hkrati pa naj bi se kot metoda dela prenesla tudi v prihodnje leto.
moremo predvidevati v teh zgodnjih novoletnih voščilnicah za novo leto nič bistveno novega.
Težišče tekoče družbene aktivnosti bo tudi v prihodnjem obdobju usmerjeno k stabilizaciji gospodarjenja ob kvalitetni gospodarski rasti, napori v združenem delu pa
se morajo še bolj kot doslej osredotočiti na dvig produktivnosti dela in uspešnost poslovanja kot edine zdrave osnove za nedaljnji razvoj. V teh prizadevanjih ne more biti izpuščen noben delovni človek in občan Slovenije, nobena organizacija združenega dela, krajevna skupnost in občina.
Prav zaradi tega je zelo pomembno, s kakšno stopnjo kritičnosti bomo popravili letošnjo bilanco, ki mora biti - naj ponovimo - temelj za umno planiranje gospodarske rasti v prihodnjem letu.
Bilo bi več kot škodljivo, če bi prihodnje leto v tem času spet ugotovili, da se nismo držali dogovorjenih smernic razvoja...
MILAN MEDEN
• SREČANJE S
UPRAVLJAVCEV REK IN GORENJA V »TEDNU KOMUNISTA«:
Srečanje - dokaz, kako je treba delati
srečanje samoupravijavcev iz obeh največ,.h de ovnih organizacij šaleške doline, s katerim so v »Tednu Komunista« obeležili tudi 25-letnico samoupravljanja ie znova pozorno, da |e od gospodarjenja m prihodnjega razvoja teh dveh delovnih skupnosti odvisen nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine Velenje. ObeSni mmhSS _pa morata, ob skrbi za lastni razvoj, strniti sile za razvoj novih gospodarskih dejavnosti v občini. Možnosti za to pa je več treba jih bo pa še preučiti 0r9a^,ZaC,,,
VELENJE, 28. OKTOBRA - V „Tednu Komunista" so se rvikrat srečali samoupravljavci Rudarsko elektroenergetskega ombinata Velenje in Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" denje. Prišli so delegati samoupravnih organov, predstavniki ružbenopolitičnih organizacij in vodstev obeh delovnih organi-icij, navzoči pa so bih še predstavniki občinskih vodstev ružbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Gost srečanja b je bil član Predsedstva Socialistične republike Slovenije Tone ole.
Na tem prvem srečanju samoupravijavcev, ki sta ga vodila Harold uner, predsednik delavskega sveta Tovarne gospodinjske opreme Jorenje" Velenje, ter Zvone Vidic, podpredsednik delavskega eta Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, so ocenili otek akcije za stabilizacijo in uresničevanje ustavnih dopolnil ter iložaj in probleme obeh največjih delovnih organizacij v občini denje. Srečanje pa je uvedel moški pevski zbor „Kajuh" Velenje.
IRVO SREČANJE - ZACE-K DOGOVARJANJA O INKRETNIH SKUPNIH AK-FAH
»Osnovni namen prvega srenja samoupravijavcev Rudar-ko elektroenergetskega kombi-ata Velenje in Tovarne gospo-Itjske opreme „Gorenje" Vetje je, da izmenjamo izkušnje noupravnega življenja, da nimo trenutni gospodarski ožaj in da se dogovorimo o todnjih nalogah," je uvo-ma naglasil HAROLD KAR-iR. Od gospodarjenja in bo-»čega razvoja REK Velenje in JO »GORENJE" Velenje za-i bodoči razvoj doline, je še dal in nadaljeval: „Srečanje teka v času, ko v Sloveniji in pslaviji oblikujemo program dnjeročnega razvoja do leta BO. Mora pa izzveneti tudi v pvor, kje in kako bomo v lodnje skupno sodelovali in Iko bomo začrtane skupne uoge izvedli!"
JANKO VOUK, analitik rupščine občine, je zatem ori-L sedanji gospodarski tre-Itek. Potem i ko je orisal ude-Ibo REK Velenje in TGO Gorenje" Velenje v družbe-sm proizvodu občine ter v Bvilu zaposlenih, je sprego-Mil o tekočih gospodarskih ljih, posebej še v zvezi s njem rasti gospodarstva, dstopanja so pri doseganju do-jdka in pri produktivnosti, edtem ko je stopnja zaposle-)Sti nad predvideno. Razvese-vo ob tem pa je, da se že fiejo prvi konkretni uspehi »bfiizacijskih prizadevanj. Jan-} Vouk je še poudaril, da »dvideva občinski razvojni ičrt do leta 1980 razvoj tudi ugih dejavnosti; novi progra-i naj bi vključevali dejavnosti, lobodo omogočale tudi v pri-)dnje dinamičen razvoj, seda pa morajo biti kar najbolj Bagojene pogojem na doma-!m in tujih tržiščih. IVAN DREV je menil, da je jub 18 temeljnim organizacijO združenega dela, kolikor jih Juje v okviru REK Velenje, še č možnosti za poglabljanje inoupravljanja. Ugotavljajo, nekateri deli proizvodnega pcesa, ki še niso organizirani »t temeljne organizacije zdru-bega dela, že zdaj tvorijo tako inološko in organizacijsko it samoupravno zaokroženo loto. Ocenil je delo sindikal-ti skupin, ki jih deluje v okvi-!K Velenje kar 257.
LO KONKRETNI PRI IILIZACIJSKIH ZADOL-rAH
Ko je Ivan Drev ocenjeval jbilizacijska prizadevanja na |K Velenje, je med drugim Si opozoril, da so ob polletni alizi realizacije stabilizacij-h programov ugotovili, da so I pri sestavi kazalcev za jemljanje premalo konkretni, iv tako pri zadolžitvah. Zato tf iščejo nove oblike, da do slehernemu zaposlenemu ine naloge.
Opozoril pa je tudi na pro-sm pogrezanja dela Šaleške
doline, kjer odkopavajo pre-' mog. Meja eksploatacijskega področja šaleškega premogovnega bazena obsega skoraj 15 km2, zato je razumljivo, da se na REK Velenje srečujejo v zvezi s tem z zahtevnimi nalogami in problemi. Odškodnine naraščajo iz leta v leto, saj se širi odkopavanje premoga pod naseljena območja.
V TGO „GORENJE" VELENJE USTANAVLJAJO NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
IVAN MIKLAVClC je orisal poglavitne značilnosti sedanjega trenutka TGO »Gorenje" Velenje. „Uspehi pri uresničevanju ustavnih odnosov in stabilizacijske politike so medsebojno pogojeni in so doseženi rezultati nedvomno merilo uspešnosti ekonomskopolitične naravnanosti celotne delovne skupnosti", je poudaril zatem. „V uresničevanju ustavnih odnosov prihajamo do novih spoznanj, ki so prisotna v izhodiščih akcijskega programa organizacije Zveze komunistov, v katerem zavzema najbolj pomembno mesto nova opredelitev temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije."
Ivan Miklavčič je še naglasil, da pri uresničevanju stabilizacijske politike niso usmeijeni izključno na varčevanje, zmanjšanje stroškov itd. Učinkovito stabilizacijsko politiko vidijo v nadaljnji gospodarski rasti, v nenehnem dvigovanju produktivnosti kvalitete, v osvajanju novih proizvodnih programov in tržišč. Ob tem je opozoril tudi na težave, s katerimi se srečuje delovna skupnost TGO „Gorenje" Velenje pri uresničevanju stabilizacijskih nalog.
»Gospodarski razvoj, uspešnost v stabilizacijskih prizadevanjih in uresničevanje ustavnih odnosov pa ne smatramo samo kot odgovornost v lastni delovni organizaciji. Rezultati se odražajo v širšem prostoru, predvsem pa v prostoru velenjske občine. To pa pomeni, da moramo probleme obravnavati in rešiti s skupnimi močmi, v skupnem interesu delavcev in občanov Velenja, občine in širšega slovenskega in jugoslovanskega prostora. Od našega dogovora in naših sposobnosti za uresničevanje dogovorov je v veliki meri odvisna prihodnost. Zato moramo v te dogovore pritegniti slehernega delavca, občana, ker je to naš skupni problem in kar nakazuje tudi srečanje samoupravijavcev REK Velenje in TGO „Gorenje" Velenje, ki bi moralo pomeniti novo kvaliteto - in to samoupravno - v razreševanju skupnih vprašanj," je sklenil razpravo Ivan Miklavčič.
POGLAVITNA NALOGA VSEH DELAVCEV REK VELENJE: PRAVOČASNO OPRAVITI INVESTICIJE
MIRKO BIZJAK je uvodoma opozoril na pomen šaleškega energetskega bazena in na zaloge lignita, ki jih skriva šaleško podzemlje. Medtem ko so lan-
sko leto velenjski rudaiji nakopali nekaj nad 3,900.000 ton lignita, ga bodo letos najmanj 4,150.000 ton, za leto 1976 pa načrtujejo izkop 4,350.000 ton lignita, medtem ko ga naj bi leta 1977 že okrog 4,700.000 ton. V okviru REK Velenje so, kot je poudaril Mirko Bizjak, v teku pomembne investicije, katerih skupna vrednost znaša nad 5 milijard 300 milijonov dinarjev. Najpomembnejša naloga vseh zaposlenih na REK je, da v predvidenem roku dogradijo novo Termoelektrarno Šoštanj IV ter poečajo zmogljivosti za izkop lignita. Pri gradnji nove, četrte, faze šoštanjske Termoelektrarne in pri modernizaciji proizvodnje pa se srečujejo s težavami okrog uvoza opreme in strojev, ki jih pri nas ni.
POGOSTEJE ZBRATI DELAVCE IN JIH VKLJUČEVATI V SKUPNE AKCIJE IN PRIZADEVANJA
IVAN ATELŠEK je uvodoma naglasil, da je treba o perspektivah nadaljnjega razvoja govoriti optimistično. Kar zadeva »Gorenje", je povedal, da bodo kompletirali proizvodnjo izdelkov široke potrošnje v okviru TGO »Gorenje" Velenje deloma v Velenju, deloma drugod. Ob tem je še dodal, da se izdelki bele tehnike pod blagovno znamko »Gorenje" vse bolj uveljavljajo na zahtevnih svetovnih tržiščih. Ko je govoril o povezoranju »Gorenja" in »Iskre" pa je opozoril, da gre za povezovanje proizvodnje v smislu perspektive, delitve programov, skupnega vključevanja v tržišče, raziskovanja itd.
Narodni dohodek občine Velenje zavisi zdaj v glavnem od REK Velenje in TGO »Gorenje" Velenje, je menil Ivan Atelšek. Z razvojem je treba naprej. Treba je razvijati nove panoge, da bi bil prihodnji razvoj kar najbolj stabilen. Zavzel se je zato, da v prihodnje vse investicije v gospodarstvo spremljajo tudi potrebna vlaganja v družbeni standard.
Ivan Atelšek je ob tem, ko je govoril o načrtovanju, opozoril na nujnost, da mora biti iniciativa za načrtovanje prihodnjega razvoja v rokah delavcev. Ekonomski odraz investicij pa mora biti vključevanje v mednarodni prostor. »Večkrat je treba zbrati vse delavce ter jih še pogosteje vključevati v skupne akcije in prizadevanja" je še dodal Ivan Atelšek.
NOVA, SODOBNEJŠA TEHNOLOGIJA, AKUMULATIV-NEJŠI PROGRAMI
SLAVKO GERATIC je najprej nanizal nekaj rezultatov letošnjega gospodarjenja 6.770-članske delovne skupnosti TGO »Gorenje" Velenje. Ugotovil je, da se stanje na tržišču - ob velikih težavah, s katerimi so se srečevali v letošnjem letu - počasi normalizira. Več temeljnih organizacij združenega dela so preusmerili v izvoz. Seveda pa bo treba rešiti še prenekateri problem (tudi okrog cen domačih materialov), da bi bili na tujih tržiščih še bolj konkurenčni, saj vse z lastnim delom in manjšimi dohodki ni mogoče pokriti.
»Jutrišnji dan v našem razvoju mora iti samo po poti hitrejše in modernejše tehnologije in pa v smeri iskanja novih bolj akumulativnih programov, v tovarni, kot tudi v skupnem nastopu", je naglasil Slavko Ge-ratič. »Praksa sodelovanja med nekdanjim rudnikom, zdaj REK Velenje, in »Gorenjem" je pokazala, da s skupnimi napori, delom in vlaganji dajemo dolini
to, kar danes s ponosom pokažemo. In še predlog za razmišljanje: morda pride v poštev nastop naše, vaše in celotne industrije Velenja na tržiščih tretjega sveta, kjer »Gorenje" z zunanjetrgovinsko organizacijo že nastopa, treba se je le dogovoriti o skupnih akcijah".
TEŽAVE ZNOTRAJ SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA
ADOLF OŠLOVNIK j(? govoril o nalogah delavcev Termoelektrarne Šoštanj in dejal, daje glavna njihova naloga, da ostva-rijo načrtovano proizvodnjo električne energije v skladu z elektroenergetsko bilanco Slovenije. Delavci si zlasti prizadevajo, da bi bile proizvodne enote vedno obratovalno pri-pravljenje in da bi s kar najboljšim izkoristkom goriva proizvedli čim cenejšo električno energijo. Ob tem je opisal dosežke delavcev šoštanjske Termoelektrarne v prvih devetih mesecih letošnjega leta, opozoril pa na težave v elektrogospodarstvu, zlasti zaradi nelikvidnosti. Orisal je tudi potek izgradnje nove, četrte, faze Termoelektrarne Šoštanj ter opozoril na probleme, s katerimi se srečujejo pri ustvarjanju in delitvi dohodka. V okviru REK Velenje sta zdaj v veljavi dva svamoupravna sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, prav pa bi bilo, kot je dejal Akolf Ošlovnik, da bi vendarle imeli na REK Velenje enoten sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
PAVLE AŽBER je v krajši razpravi nanizal nekaj misli o problematiki proizvodnje premoga ter soodvisnosti temeljnih organizacij združenega dela znotraj REK Velenje.
NAČRTOVANJE, RAZVOJNI PROGRAMI
VILI JELEN je spregovoril o načrtovanju in razvojnih programih ter o njihovem usklajevanju in vključevanju v družbeno planiranje.
»V svojem razmišljanju bi pogledal še nekoliko naprej, to je v čas po letu 2.000. ko bodo zaloge premoga pošle in dolina ne bo imela več svojega bogastva pod zemljo. Pa vendar bo treba najti nova delovna mesta, da bodo imeli naši nasledniki kaj ustvarjati. Dolina bo umrla, če jo ne bomo rekultivirali. Pridobivanje premoga, zaradi česar uničujemo dolino, morajo nadomestiti druge dejavnosti, morda kovinskopredelovalna, morda kemična, morda turizem.
OCENA SEDANJEGA TRENUTKA V TOZD »ŠTEDILNIKI"
VIKI KNEZ je obširneje ocenil sedanji družbenopolitični trenutek v temeljni organizaciji združenega dela »Štedilniki". Dejal je, da je bila v tem kolektivu vseskozi prisotna želja po razširitvi programa. Zavedali so se, da jim bo le taka programska usmerjenost zagotovila nemoten nadaljnji razvoj. Zato so se zavestno odrekali dohodku, ki bo ga lahko namenil za osebno porabo, in ga vlagali v nove proizvodne programe.
„Takšna politika se je pokazala še kako pravilna, saj smo iz prvotnega programa štedilnikov ustvarili s skupnimi močmi kar 13 novih temeljnih organizacij združenega dela." Viki Knez je povedal, da že dalj časa resno razmišljajo v temeljni organizaciji združenega dela »Štedilniki" o novem, donosnejšem programu. Ne mislijo zanemariti dosedanjo dejavnost, pač pa jo modernizirati in jo še bolj prilagoditi zahtevam tržišča. Med drugim gre za nov program štedilnikov (program 600) ter za izboljšave v tehnologiji.
OTO ZAVRLA pa je podrobneje orisal prizadevanja za zagotovitev socialne varnosti zaposlenih v temeljni organizaciji združenega dela »Štedilniki". Pri tem je nanizal nekaj konkretnih akcij oziroma prihodnjih delovnih usmeritev osnovne organizacije sindikata.
SREČKO MEH je spregovoril o zaposlovanju, fluktuaciji, delovni kulturi in povezavi v sisteme nagrajevanja. Ko je govoril o fluktuaciji, je navedel tudi podatek, da se v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnika lignita Velenje na mesec zamenja kar 91 delavcev oziroma letno več kot 1.000.
PROBLEMI TRŽIŠČA, ŠIRJENJE SERVISNE IN MALOPRODAJNE MREŽE
MILE GREGORIC je opozoril na težave, s katerimi se srečujejo v TGO »Gorenje" pri uveljavljanju načela enotnega jugoslovanskega tržišča.
JOŽE KOVAČ pa je spregovoril o prizadevanjih za siljenjem servisne in maloprodajne mreže. Na tržišču je zdaj že nad 7 milijonov izdelkov »Gorenje", zato je treba servisno mrežo širiti, težava pa je v tem, ker ni mogoče formirati cen za storitve enotno za vso Jugoslavijo.
FRANJO KLJUN je v krajši razpravi opozoril na probleme v zvezi s pogrezanjem dela Šaleške doline.
ŽIVA BESEDA - DOKAZ, KAKO JE TREBA DELATI.
FRANJO KORUN pa je pred zaključkom srečanja samoupravijavcev REK Velenje in TGO »Gorenje" Velenje opozoril na velik pomen srečanja. Gre za dobro premišljeno in pripravljeno razpravo. „Žive besede so dokaz, kako je treba delati, kako se je treba dogovarjati za jutri. Gre za prisotno skrb za perspektivo in razvoj našega kraja in doline. Posebej pomembno ga je, da so razprave izhajale iz združenega dela, iz osnovne celice - temeljne organizacije združenega dela."
TONE BOLE OPOZORIL NA NALOGE DELOVNIH SKUPNOSTI DA ZAGOTOVIJO DINAMIČEN RAZVOJ
Član Predsedstva Socialistične republike Slovenije Tone Bole je v razpravi posebej opozoril na poglavitne slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih, to je na upadanje rasti proizvodnje, na visoko stopnjo inflacije ter na upadanje rasti produktivnosti. Predstavnike REK Velenje in TGO »Gorenje" Velenje pa je ob tem opozoril, da morajo v okviru poslovne politike za leto 1976 sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev dinamičnega gospodarskega razvoja.
Za objavo pripravil: M.L.
Pred ustanovitvijo
samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka
Čist zrak, kot ena od nepogrešljivih osnov življenje, je že po določbah ustave SR Slovenije pod posebnim družbenim varstvom. Da bi to družbeno varstvo bolj podrobno opredelili, je skupščina SR Slovenije 29.4.1975 sprejela poseben zakon o varstvu zraka. Zakon obvezuje delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da skrbe za varstvo zraka pred novim onesnaženjem pa tudi da si prizadevajo zmanjšati sedanjo onesnaženost.
Cilj zakona je torej dvojen: graditi nove naprave, ki bi bile lahko izvori onesnaženja, tako, da ne bodo izpuščale v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je dovoljeno, hkrati pa postopno odpravljati onesnaženost zraka s preureditvijo obstoječih naprav, ki trajno ali občasno močno onesnažujejo zrak (vgrajevanje čistilnih naprav v velikih industrijah, itd.), ter zmanjšati onesnaženost zraka na celih območjih. Za smotrno varstvo zraka in za načrtno izboljševanje stanja na onesnaženih območjih je v zakonu predvidenih več ukrepov. Glede na stopnjo onesnaženosti zraka je ozemlje naše republike razdeljeno na štiri območja, za katera so predpisane pogojne omejitve za nove gradnje, ki naj bi zagotovile, da se onesnaženost ne bi povečala, predpisani pa so tudi ukrepi za izboljšanje na močno onesnaženih področjih.
Zakon predvideva za območja, na katerih je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo (III. območje), ter na območjih, na katerih je zrak onesnažen nad kritično mejo (IV. območje), obvezno ustanovitev skupnosti za varstvo zraka, ki jo ustanovijo delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki povzročajo onesnaženje zraka, delavci drugih zainteresiranih organizacij združenega dela, delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Glede na to, da so nekatera področja naše občine razvrščena v III. območje po onesnaženosti zraka (Lokovica, Veliki vrh pri Šoštanju), je tako tudi v naši občini obvezna ustanovitev interesne skupnosti za varstvo zraka. Zato je izvršni svet skupščine občine Velenje sklical posvetovanje za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka občine Velenje. Posvetovanja, kije bilo v torek, 14. oktobra letos, so se udeležili poleg predstavnikov izvršnega sveta še predstavniki republiškega sekretariata za urbanizem, meteorološkega zavoda SRS, REK Velenje - TOZD termoelektrarne Šoštanj, komunalno obrtnega centra Velenje, tovarne usnja Šoštanj, krajevnih skupnosti Šoštanj, Gorenja in Lokovice, kmetijske zemljiške skupnosti in komisije za varstvo okolja pri izvršnem svetu. Na posvetovanju so navzoči proučili splošen namen in naloge občinske samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka in njeno organizacijsko strukturo, operativno izvajanje zakona o varstvu zraka in imenovali iniciativni odbor za izvedbo ustanovitve samoupravne interesne skupnosti
Razprava je pokazala, da je ustanovitev take interesne skupnosti v naši občini potrebna, čeprav ne moremo govoriti, da spada naša občina med »umazane", saj smo že do sedaj posvečali veliko pozornost in skrb varstvu okolja tako z ustanovitvijo komisije za varstvo okolja pri izvršnem svetu kot tudi podobnih komisij pri krajevnih skupnostih. Prav tako tudi delovne organizacije, ki so večji onesnaževalci zraka, te problematike niso puščale ob strani in so že marsikaj - čeprav ne dovolj - storile za to, da onesnaženost zraka na našem področju ne dosega kritičnih mej. Navzoči so posebej opozorili na celotno problematiko varstva okolja in pri tem ugotovili, da je varstvo okolja ne samo zakonsko, pač pa tudi samoupravno zadovoljivo rešeno ne samo na področju varstva zraka pred onesnaženjem, ampak tudi na drugih področjih. Imamo npr. zakon o vodah, o gozdovih, o kmetijskih zemljiščih, itd., imamo ustrezne samoupravne interesne skupnosti za razna področja, ki bi morale dosti več storiti pri varstvu okolja iz svoje pristojnosti, ugotavljamo pa, da se te interesne skupnosti ubadajo samo s tehničnimi problemi svoje dejavnosti, njihova osnovna naloga - varstvo narave (voda, gozdov, zemljišč, itd.) pa ni zaživela. Zato se bodo morele temeljne interesne skupnosti in tudi druge (stanovanjska, komunalna, idr.) bolj odločno in odgovorno vključiti v reševanje teh problemov.
Na koncu poglobljene razprave so imenovali iniciativr i odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka. Naloga odbora je, da do 20. novembra pripravi vse potrebno za ustanovitev skupnosti, še zlasti osnutek akta o ustanovitvi in statutu skupnosti, ju predloži v javno razpravo in po podpisu sporazuma opravi volitve v skupščino skupnosti. Navzoči so sprejeli predlog, da prevzame nalogo iniciativnega odbora komisija za varstvo okolja pri izvršnem svetu.	7 HRIBAR
NAŠ ROMAN
55
Nato se je posvetila shamida pričeski, za katero so lasje počesani navzgor in pripeti s številnimi dolgimi umetniškimi iglami, v katere so vpleteni češnjevi cvetovi, korale in bisernice. Na vrhu vsega tega pa je bil položen tsunokakushi, trikrakasti trak, ki naj bi pokril rogove ljubosumnosti, ki jih ima vsaka ženska. Pet japonskih krojačev iz londonskega salona Mitsu giku je delalo osemnajst ur dnevno, da bi izdelalo najlepšo nevestino obleko po starih japonskih šegah in izvezlo družinski
zdi se mi, da ne bi mogla prenesti pogleda na tvojo današnjo srečo, ko si delala nekdaj pri nas kot služkinja."
„Čez nekaj trenutkov. Če se me primeš pod roko, bova počasi stopala proti kapeli. Ko naju bodo zagledali, bodo pričeli igrati poročno himno."
Yuki je storila, kakor ji je bilo rečeno in z levo roko ljubko prijela snežno beli kimono, da se njegove gube ni bi dotikale peska na poti do kapele. Služabniki so izginili, gostje so posedli in zavladala je grobna tišina.
Naenkrat pa je to tišino zmotil ropot športnega avtomobila, ki je z veliko hitrostjo grabil razdaljo do hiše. Zeleni avtomobil se je ustavil pred glavnim vhodom z velikim cviljenjem gum in zavor. Iz njega je urno skočil mlad moški v sivi obleki.
ROMALO KIRKBR1DE
JUKI OKANO
križ, ki so ga izdelali po Yukinih zamislih.
Za visokim Adamovim ogledalom, kjer je Yuki sedela, je lahko videla na teraso. Tam so bile tekle še zadnje priprave za sprejem po poroki. Nekateri gostje so že prispeli. Gospod Went-worth ni povabil le edinbur-ških policijskih glasbenikov z dudami, ki so že dalj časa vadili v senci pod drevesi, oblečeni v bleščeče obleke iz dobe princa Charlesa Edvvarda Stuarta, ampak tudi še skupino v Evropi gostujočih japonskih glasbenikov, ki so tudi vadili na samisenih. Herbert Brovvns-word je pravkar zaigral svojo najnovejšo pesem. Opazovala je njegove dolge lase, obleko po zadnji Carnaby modi, on pa se je od časa do časa zamišljeno pogovarjal z japonskimi dekleti. Osebje je tekalo sem in tja po travniku in nosilo pladnje, polne vsakovrstnih prigrizkov, šampanjca in žganih pijač. Vse je bilo tako daleč od tistega, kar si je v sanjah zamišljala za svojo poroko, da je pričela drhteti po vsem telesu. Bodočnost je bila tako meglena, da si je ni mogla dobro predstavljati. Mar bo še kdaj mogla resnično pošteno zaživeti?
□ara je opazila škofa iz St. Albasa v svečanem orna-tu in dolgoletnega Harryje-vega prijatelja, kako je urno odhitel v majhno zasebno kapelo. Ustrašila se je ob. misli, da se bo obred tako hitro pričel. Prav tisti trenutek pa je nekdo potrkal na vrata in zunaj je zagrmel glas kapitana Brownswroda: „Draga moja, škof je že prišel! Wentworth s svojo pričo je že odšel v kapelo. Počakal te bom pod stopnicami."
„Takoj pridem", je zaklicala Yuki.
Ko se je še zadnjič zadovoljno pogledala v ogledalu in poljubila Claro, je iz sobe stakla po dolgem hodniku, polnem slik italijanskih renesančnih mojstrov, nato pa po glavnih stopnicah navzdol. Pod stopnicami je s skrbno urejenimi brki stal, oblečen v sivo obleko in polciliner, poročnik Browns-word. Njegov pogled jo je spremljal ves čas, ko je stopala po stopnicah proti njemu.
„Drago moje dekletce!" potem pa, ko ni imel drugih besed je kar naprej ponavljal ljubeče: „Drago moje dekletce! Samo da bi še Ruth lahko prišla z nama!"
„Vaše žene ni? Zakaj? "
„Opravičila se je, ker ima migreno. Med nama rečeno,
Glas, nekoč tako drag, jo je prikoval na mesto. Lahko je samo stala kot kip in opazovala Johnnyja Gala-hada, ki ji je zastavil pot in bil tako visok, mlad in čeden, da ni spravila iz sebe niti besedice.
„Kdo pa je ta nedostojen idiot? " je vprašal poročnik glasno, »Takoj odidi te od tod!"
„Yuki, poslušaj me!" je prosil Johnny. „Tega mi res ne smeš storiti! Prihitel sem takoj, ko sem mogel — takoj, ko sem zvedel, kaj misliš storiti. Bil sem največji norec, toda to ni važno. Ne moreš si kar tako uničiti življenja? Najinih življen? Saj te ljubim! Ti to veš. Bilo je le - toda vse to je preteklost! Tega ne smeš storiti. Tam naju čaka avto. Pojdi z menoj, takoj!"
In medtem ko je poročnik Brownsword popolnoma zaprepaden strmel na ves prizor, je Yuki premišljevala o dneh, ki sta jih preživela v Azabu, kako zelo ga je ljubila, kako mu je zvesto sledila skoro čez ves svet. Noč za nočjo, ko je ležala v tujih posteljah, je molila, da bi nekoč slišala iz njegovih ust takšne besede. Solze so ji privrele v oči.
V kapeli je nastalo glasno govogenje. Harry Wentwort se je pojavil v svečani obleki.
DANES OBJAVLJAMO ZADNJI ZAPIS BRANETA HOHNECA S POTEPANJA PO VROČI AFRIKI
Trgovci gredo na safari
Prihrumelo je in priropotalo. Šofer nam je pojasni, da je to avtobus, Id nas bo popeljal do Nairobija. Njegov izgled sicer ni vzbujal velikega zaupanja, toda k sred je le zmogel tistih dvajset kilometrov, ki so nas ločili od cilja. Lahko bi rekel tudi konca, kajti Nairobi je bil tudi konec naše afriške poti. Imeli pa smo še teden dni pred seboj in nismo ga nemeravaii kar tako spustiti iz rok.
Hrabro stopala je naša četa. Štirje Slovenci, štirje Španci. Vsakomur je lahko bilo očitno, od kod prihajamo. Skuštrani lasje, nekoliko zagorela lica, predvsem pa umazanija. Blato se je držalo naših čevljev, obleke, prtljage... Če vsak turist odnese s Kili-manjara vsaj toliko blata, kot smo ga mi imeli na sebi še v Nairobiju, potem lahko kmalu pričakujemo popravke o pravi višini.
SREČNO SMO SE VRNILI
Kilimanjaro. Nihče več ne bo mogel priplezati tako visoko kot mL Celo popoldne je sledila očiščevalna akcija in zvečer smo izgledali nekako tako kot takrat, ko ti doma rečejo, da si zelo umazan. Za naše okorele pojme pa smo bili naravnost fantastični. Res, da je imel Blaž strgane hlače, Mare razparan jacket, Sandi še vedno poslikano srajco z bojnimi barvami Kilimanjara, jaz pa na sebi klobuk, katerega največja skrivnost je v tem, da je bil včasih bel. Tako lepo urejeni smo se hrabro podali k Slovencem, da oznanimo našo srečno vrnitev s Kilimanjara. Seveda so se zelo razveselili našega prihoda in nas potem z avtom zapeljali nazaj do hotela. Uganili so, da si danes zvečer še najbolj želimo postelje. Zmotili pa so se, ko so rekli, da si verjetno vsi zelo želimo tuša. Pozoren bralec bo seveda vedel, da smo se tisti dan namreč že umili.
Naslednji dan smo začeli z veličastnim zajtrkom. Poleg grmade kruha smo si privoščili kar dve konzervi marmelade. Sledil je pohod v mesto, ki je imel poizvedovalni namen. V Nairobiju je moč najti ogromno izdelkov afriške umetnosti in neumetnosti po razmeroma nizkih cenah. Toda priti do te cene je prava umetnost, kajti prva cena, ki ti jo pove prodajalec, je obvezno astronomska. Hodili smo iz trgovine v trgovino in po besedah vrlega ekonomista Mareta delali analizo m sintezo raziskave ekonomskega trga ali nekaj podobnega. Tak strokovni pristop k stvari je seveda pripomogel, da smo si bili zvečer bolj ali manj na jasnem s cenami, previdno smo dali denar na stran za letališko takso in hotel, nato pa je vsak zase računal, kako bo pognal ostali denar. Začeli smo tako, da smo odšli v kino, ki je tu kar precej drag. Z8nimiva je bila vrnitev iz kina. Ker se je ura bližala že polnoči, smo bili na cesti edini pešcL Nairobi je ponoči precej nevarno mesto, tako da se upajo ljudje ven le v avtomobilih. Neredko se zgodi, da oropajo turista sredi belega dne, noč pa naj bi bila za vsakega tujca tabu. Vendar pa je bilo videti, da smo bili mi štirje tudi za kenijske roparje prevelik zalogaj, kqti kljub temu, da smo stalno hodili ponoči naokoli, nas ni nihče niti poskušal napasti.
TRGOVALI SMO
Sobota je bila velik nakupovalni dan. Znano je, da smo Slovenci precej škrti. Tudi mi seveda nismo
izjeme in nas je začelo stiskati pri srcu, ko smo začeli računati, kako nam bodo leteli šilingi iz žepov. Toda če lahko domačini prodajajo vse mogoče in nemogoče stvari, zakaj ne bi še mL Kot mule otovorjeni smo se odpravili na ceste v središču mesta, kjer na pločnikih prodajajo izdelke domače obrti. Branjevke v Ljubljani so pravi amaterji v premeri z nami. Kamorkoli si pogledal si videl mahajoče roke in slišal čudovite slavospeve. Sandi je živopisno strgano srajco zamenjaval za afriško masko. Prodajalec je pri tem povedal ves proces izdelave maske, naštel nekaj družinskih problemov, vse to pa navezal na ekonomski položaj dežel v razvoju. Toda Sandi, škrtica stara, se ni dal ugnati. Svojo srajco je spremenil v made in England, zadnja moda, le enkrat nošena. Zamenjava je končno le uspela, pa še zadovoljna sta
MODNA KREATORKA STAŠA
bila oba, saj sta bila prepričana, da sta oguljufala svojega nasprotnika. Blaž si je izbral bo (j intimen kotiček v mali stranski ulici. Njegov glavni adut je bilo osem snežnobelih spodnjih hlač. Pri njem je šlo za zadnjo ameriško modo in kaj hitro so s police izginjali kipci živali in manjše maske. Jaz sem vso to trgovino poskušal čimbolj pospešiti, kajti zamenjal sem že obe svoji srajci, ki sem ju imel na sebi, tako da me je že kar zeblo v sami majci. Največ ljudi se je seveda trlo ob Maretu, ki je štrlel iz gruče in imel predavanje o svoji bundi. Zadrga sicer ni delala, toda to je najlaže popraviti. Vse luknje smo lepo zalepili s kompa-sovimi nalepkami, tako da je bunda vzbujala še večje občudovanje. Nekdo je sicer domenil, da te nalepke mogoče skrivajo luknje. Tu pa se je zopet pokazala naša trgovska žilica in občutek za kolegialnost. Sandi je prijel budno in z Blažem sta jo hotela demonstrativno odnesti zaradi take nesramnosti. Jaz sem ta čas hitro' nalepil novo nalepko in tako jo je Mare lahko nekaj trenutkov pozneje zmagoslavno odlepil in pod njo se je pokazala lepa, popolnoma cela površina. Ostal pa je še en problem. Mare, veliki mož naše ek špedicije s svojim spoštljivim številom kilogramov in centimetrov, je imel seveda bundo po svoji meri, od potencialnih kupcev pa mu nihče ni segal omembe vredno čez ramena. Na koncu pa se je odločil, da jo poskusi obleči ravno naj manjši med njimi Toda nismo se zmedli. Vsi navdušeni smo ga občudovali in drug drugemu zatrjevali: „Ravno njegova velikost"! Še sam se je nalezel našega navdušenja in ko je le uspel preriniti roko iz orjaškega rokava, je segel v roko Maretu in business je bU končan. Mare je dobil
dve maski, njegov poslovni par pa fantastično bundo, kiji bo m sicer skrajšati rokave za kake t metra, jo zožiti za pol metra, i pa jo bo lahko uporabljal za suki Nato smo zamenjali še nekaj rob in Izolirkinih čepic za različne di njarije in vsi veseli smo se vrn hotel. To je bil zelo uspešen dan, smo prihranili mnogo denaija smo se odločili, da gramo priho< dan na tako opevani safari.
Vreme je bUo precej oblačno ii redko je posijalo sonce. Že zjul smo se s kombijem odpeljali p bližnjemu rezervatu. Takole dajo tako opevani safariji v Kenj avtomobilom se voziš po trav« pokrajini. Vidiš lahko žirafe, i zebre, ogromno antilop, itd. Ven pa smo mi te živali videli že prej našem potovanju. Najbolj smo veselili srečanja s kraljem žil Videli smo jih več skupaj, ko ležali v travi in se sploh niso zmi za stalne obiskovalce. Moram i da smo bili vsi razočarani nad izletom. Občutek dobiš, da je skupaj le malo večji živalski vrt,] si namesto živali v kletki sam. kaj preveč navdušeni nad tem, smo videli, smo se vrnili v mesto.
Zadnji dan v Nairobiju nam hitro minil ob pakiranju nahrb kov. Že zgodaj so nas Slovenci Emone zapeljali na letališče. 1 ni šlo brez problemov. Ageni kjer smo kupili karte, je vse ski zamešala in le Sandi in jaz svaij karte, Mare in Blaž pa sta m« čakati, če bo v letalu, kije prihq iz Dar es Salaama, še kaj prosti Ob pol polnoči sva torej le dva (X na letalo in nato stalno gledala p vratom. Le nekaj minut pred \ tom sva pri vratih zagledala zi postavi. No, pa bomo le ski zapustili Afriko!
Ravno, gladko, tubasto
Nobena modna skrivnost ni več, da je v svetu mode zavladala nova linija, ki je popolnoma nasprotna tisti, ki smo jo še poleti z veseljem nosile. Jesen in zima se bosta torej popolnoma odpovedali širokim, ohlapnim krojem in namesto teh vzljubili ozko, ravno, gladko, ali bolj uradno, „tuba-Iinijo".
Tako so se čez noč pojavila ravno krojena krila, ki so jih nekatere lahko potegnile kar iz naftalina, saj so jih v petdesetih letih, torej pred dvema desetletjema, vse po vrsti pridno nosile. Za ozko krilo je značilna guba ali razporek spredaj ali ob strani, ki pa je tam v glavnem zato, da lahko v tako ozkem krilu napravimo korak, hodimo.
H krilu najlepše pristoji ravna jopica, čevlji pa morajo imeti kar precej visoko ozko peto.
Tako je moda poskrbela, da bomo po daljšem času spet elegantne in nekoliko bolj resnega in umirjenega videza.
KOMANDOSI BREZ BARETK
Ob treh zjutraj je imel glavo polno imen, podatkov in na pol pripravljenih načrtov. Poiskal je neko sobo in se vrgel na poteljo, zbit in izčrpan. Ni imel niti najmanjšega pojma, kaj bodo počeli z vso opremo, ki jo je naročil - čeprav je dvomil, če se jo bo Radiu sploh posrečilo zbrati v tako kratkem času. Prav tako ni vedel, kje naj najde Mussolinija in kako naj ga reši iz rok njegovih novih gospodarjev. Vedel je samo to, da se dogaja nekaj izjemnega in morda celo usodnega, nekaj, kar ga bo - če bo uspel - v trenutku dvignilo iz sivega poprečja.
Po zajtrku sta z generalom Študentom poletela s posebnim letalom v Italjjo. Vodil ga je letalski as, nekdanji pilot lovec kapetan Gerlach, ki gaje Študent vzel za svojega osebnega pilota.
Izbrali so si povsem novo progo prek Alp, da bi se izognili zavezniškim letalom, ki so prihajala nad rajh čedalje bolj pogosto in v čedalje večjem številu.
Ker ni smel nihče niti posumiti, da se nekaj pripravlja, je dobil uradno mesto generalovega pribočnika. Nosil je letalsko uniformo namesto svoje navadne, pehotne.
Ko so pristali v Rimu, mu je pri priči postalo vroče v uniformi ki je ni bil vajen in gaje tiicala na vseh koncih in krajih.
Ni vedel, da se mu bo to zgodilo ie mnogokrat, da si bo moral zaradi akcij, ki mu jih bodo naložili vedno znova izposojati uniforme - kar pa spričo njegove oijaike postave nikakor ne bo šala.
Ozračje v Rimu je bilo videti mimo in kljub nedavnim razburljivim dogodkom se je mesto predajalo vsakdanjim opravkom. Zvečer se je odpeljal v poveljstvo padalskih enot in se udeležil zabave v častniški jedilnici
Naslednjega dne sta se z generalom Študentom zapeljala izven mesta in zavila na Albanske gore, kjer je imel v neki vili svoj glavni štab feldmaršal Kesselring, vrhovni poveljnik nemških sil v Italiji.
Zdelo se mu je neverjetno, da načrt o osvoboditvi tako strogo varujejo pred morebitnimi vohuni, da celo Kesselring ni smel ničesar vedeti o tem.
Toda kmalu je spoznal, da to mora tako biti, če naj akcija uspe. V Kesselringovem štabu je bilo še precej italijanskih častnikov in je bilo zares dvomljivo, koliko časa bi skrivnost še lahko ostala skrivnost v takih pogojih. Sam Kesselring se mu je zdel malce naiven v svojem viteškem verovanju v čast slehernega, kije nosil častniške našivke.
Tri dni kasneje so prispeli možje iz Friedenthala, ki jih je pripeljal Radi. Kar goreli so od pričakovanja in navdušenja in bili so precej razočarani, ko so jim povedali, da trenutno še ni izgledov za akcijo. Nihče izmed njih ni niti slutil, zakaj so prišli, samo Radia so vpeljali v skrivnost, kajti brez njegovega sodelovanja si ni bilo moč zamisliti vseh zapletenih pnprav, ki jih bo treba še opraviti.
Feldmaršal Kesselring je še vedno verjel, da bo lahko ohranil Italijo na nemški strani, in to kljub temu, da so se zavezniki 2e uspešno izkrcali na Siciliji in je grozila invazija v južni del italijanskega škornja.
Hitler je bu v to mnogo manj prepričan, toda zaradi izjemnega položna na polotoku ni bil voljan storiti nič takem, kar bi Italijo avtomatično pahnilo v objem zaveznikom in tako samo še ;poslabšalo nemške izglede na
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
samo izčrpali njegove sile, ki se bodo morale kmalu, o tem je bil trdno prepričan, odločilno spopasti z invazijsko armado na jugu polotoka.
Zaradi vsega tega je kazal do italijanskega kralja in maršala Badoglia še kar prijazen obraz in videtije bilo, da ta krinka natanko ustreza tudi trenutnim interesom Italijanov. Tako sta obe strani po malem igrali in vmes ves čas budno j pazili druga na drugo.
Vse je bilo sedaj odvisno od tega, kdo bo storil prvi I korak. Ali Italijani, ki bi se lahko odkrito opredelili za zavezniško stran, ali pa Nemci, ki bi lahko zavzeli vse strateške točke na polotoku in odkrito obtožili svoje partnerje izdaje ter nezvestobe zaradi skrivnih stikov z zavezniki.
Bilo je očitno, daje v tej tvegani in zapleteni igri, kjer sta J obe strani obilno slepomišili, Mussolini izredno pomembna j postavka.
Hitleiju bi osvoboditev Mussolinija in njegovo ponovno I ustoličenje pomenila povratek fašistične oblasti v vsej njeni
slavi in moči, hkrati pa ostro in jasno opozorilo vsem drugim mussolinjjevičem v satelitskih vladah Rajha.
Za kralja in maršala Badoglia pa je nasprotno pomenil
Mussolinjjev padec zlom fašizma, ki je desetletja strahova! deželo in jo pripeljal na rob propada.
Toliko časa, dokler so ga imeli na varnem,Je predstavljal zaple
zavezniki ne bodo izkrcali v Italiji, se ne kralj in ne mašil
z njimi odločilno po-1 bno stražila svoje
je pn
pomemben adut v zapleteni igri z zavezniki Toda dokler se
Tlio nista jati - tačas pa sta ujetnika. Vojaki ki so
bila pripravljena ta skrl
čuvali so dobili stroge
ega dragocenega lobili stroge n primeru pobega ali poskusa
uspeh v boju za Italtto.
Nei - _
Nemške čete v Italiji so bile številčno šibkejše od italijanskih in tega se je Hitler dobro zavedal. V nobenem primeru se ni želel zaplesti z Italijani v morebitne boje, ki bi
nepreklicne ukaze, da ga v pobega nikakor ne smqjo pustiti pri življenju.
To začasno in vsaj navidezno prijateljstvo je ustrezalo tudi Nemcem. Na skrivaj so lahko dovaiali nove in nove čete in tako počasi in skorajda neopazno zasedali deželo na zunaj pa opravičevali to s potrebo, da utrd|o in ojač^o obrambne položaje pred vedno boji grozečimi nakanami | zaveznikov, ki so stali tedaj že na Siciliji.

Saša Planine
Mojca Koprive
Majda Volk
Lilija Cizej
Marija Avberšek Zlatka Pirečnik
»Ambasadorji« poročajo
Na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju že četrto leto dobro deluje klub OZN pod mentorstvom Stanke Borovšak. Obiskali smo jih pri njihovem delu in se z mentorico ter nekaterimi najbolj aktivnimi člani kluba tudi pogovaijali. Imajo zelo veliko literature in raznih filmov, ki jih posojajo tudi gimnazijcem. Filme pa potem jvrtijo v drugih razredih, pri razrednih urah.
SAŠA PLANINC: Delo v klubu OZN mi je zelo všeč. Sem gospodar kluba in moram skrbeti za literaturo, ki jo rabimo pri klubu. Skrbim tudi za to, da so naše rutice vedno čiste in zlikane. Urejati pa moram tudi druge tekoče zadeve. Pri lubu OZN so mi najbolj všeč »ročila ambasadorjev. Mene tjbolj zanimajo dogodki v Iruženih državah Amerike, zato jih tudi spremljam in o njih pozneje poročam. Tako smo vsi enkrat mesečno dobro seznanjeni z vsemi najvažnejšimi dogodki v svetu in doma.
MOJCA KOPRIVC: Sem tajnica našega kluba, zato skrbim za zapisnike. Delo pri klubu je zelo pestro in zanimivo, zato mi ni nikoli žal časa, ki ga tukaj preživim, saj vem, da ni izgubljen. To je klub, v katerem se prav na prijeten način seznanimo z dogajanji v svetu. Ko lem vstopila v ta klub, se za takšna dogajanja še skoro nisem zanimala, sedaj pa ne morem >rez tega, da ne bi vsak dan prebrala časopisa. Berem Delo, tfečer, pa še kaj drugega- V klubu sem ztadolžena, da spremljam dogodkce v Izraelu.
MAJDA VOLK. Sem pred-lednica najega kluba, zato premijam delo OZN. Pri klubu
rada delujem, ker se zavedam pomena OZN. Letos smo slavili tridesetletnico OZN, zato sem v zadnjem času spremljala te dogodke. V našem klubu sodeluje letos 30 članov. Pripravili smo predavanja za mladince in posamezne razredne skupnosti o našem srečanju s Slovenci na Koroškem. Ob tednu otroka smo pripravili proslavo po zvočniku in uredili razstavo. 25. oktobra se bo 20 klubovcev udeležilo srečanja klubovcev vse Slovenije, ki bo v Vinici. V načrtu imamo veliko akcij, predavanj, srečanj in proslav. Tesno sodelujemo z osnovno organizacijo ZSMS našoli, naših akcij pa se udeležujemo skoraj vsi mladinci.
LILIJA CIZEJ: Zadolžena sem za dopisovanje z drugimi klubi. Mislim, da je to za klub, kakršen je naš, zelo pomembno. Tako se seznanimo z delovanjem drugih klubov. Kadar naredimo kaj drugega, to svetujemo tudi njim, ali pa jih mi posnemamo. Na takšen način pa dobimo tudi veliko novih prijateljev. Zelo tesno sodelujemo s klubom OZN iz osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja, oni vedno sodelujejo z nami, naši odnosi so dobri tudi s klubovci iz Renč.
Jjana Umek
Jožica Koren
Stanislava Borovšak
MARUA AVBERŠEK: Delo v klubu OZN mi je zelo všeč. Tu se tesneje seznanimo. Spoznamo veliko novih prijateljev. Seznanimo pa se tudi z dogajanji v svetu. Za tiste učence, ki doma nimajo časopisov, hodimo enkrat tedensko ponje v zbornico, tako ni nobenih ovir za branje časpisov. Jaz spremljam dogajanja v Indiji in Bangladešu. Za to deželo se tudi sicer zanimam, vendar me tu moti velik problem prehrane in tako velike socialne razlike.
PIRECNIK ZLATKA: Sem blagajničarka kluba. Pobiram članarino. S financami imamo precej težav, saj nam pomaga samo mladinska organizacija in kolikor sami zberemo s članarino. Lansko leto pa smo dobili pomoč tudi od šole. Šli smo na izlet po Koroški. Drugače spremljam dogajanja na Portugalskem. V klubu OZN sem do zanimanja za svetovne dogodke dobila posebno veselje.
ALJANA UMEK: Najbolj so mi v našem klubu všeč poročila „ambasadoijev", spremljam zunanjo jugoslovansko politiko. To delam s posebnim veseljem, saj je Jugoslavija naša domovina. Mislim, da ne bi mogla živeti nikjer drugje. S takšnim načinom poročanja smo zelo dobro seznanjeni z dogajanji v tridesetih državah, to pa so tudi najpomembnejše dežele.
JOŽICA KOREN: Pri klubu mi najbolj ugaja sodelovanje z drugimi klubi in pa poročila ambasadoijev. Spremljam dogodke v Avstraliji. Ta dežela je od nas precej oddaljena, zato se pogosto zgodi, da o njej nič ne pišejo. Kadar ne zasledim nobenega pomembnega dogodka o tej deželi, povem o njej kaj iz geografskega področja. Mene ta dežela tudi s tega področja precej privlači.
Letna konferenca gimnazijcev
Mladinci gimnazije Velenje smo neli redno letno konferenco v dvomi občine Velenje. Na konferenci no pregledali delo naše koordina-jske konference in ugotovili, da no bili kljub nekaterim pomanjklji-
vostim še kar uspešni. Bili smo med prvimi mladinskimi organizacijami, ki so v svojih vrstah ustanovile osnovne organizacije. Sedaj jih je že devet. V preteklem šolskem letu smo obiskali vse osnovne šole v naši
#	Kviz - »Tito - poti zmage«
Na pobudo republiške konference ZSMS so se predstavniki občinskih konferenc ZSMS celjske regije dogovorih, da bodo občinske konference ZSMS s tega področja organizirale kviz tekmovanja na temo „Tito - poti zmage". Prvo izbirno tekmovanje bo 14. novembra v domu kulture v Velenju. Sodelovale bodo ekipe OK ZSMS Celje, Žalec, Laško, Šentjur, Smaije, Slovenske Konjice in Velenje.
Tekmovanje bo razdeljeno na dva dela. Prvi del bo obsegal poznavanje izhodišč zamisli SLO in dosežkov naše revolucije.
Dragi del tekmovanja bo obsegal kultumo-zabavno področje. Sodelovale bodo skupine vojakov in mladincev ter posamezniki.
Zmagovalec kviza se bo udeležil medregjskega tekmovanja, ki bo nekaj dni kasneje v Rogaški Slatini	jq2e MIKLAVC
•	Že skrajni čas
Na pobudo nekaterih posamzenikov iz Lokovice in osnovnih organizacij ZSMS Velenje smo se v septembru zbrali mladi Lokovi-cani v domu družbenih organizacij v Lokovici.
Radi bi aktivno sodelovali, vendar pravega pobudnika ni bilo. Marsikje so mladi v težkih pogojih veliko ustvarili, ker so organizirani, pri nas pa imamo lepe pogoje - na voljo imamo prostore za ples, šport. Nekdo je izrazil željo: „Rad bi plesal, toda kako, če ne znam"! Skušali bomo organizirati plesni tečaj in nanj povabili še aktive iz drugih KS. Tudi pri gradnji kurilnice za dom družbenih organizacij, gasilskega doma in napeljave telefonskega omrežja se moramo resno lotiti dela.
Na ustanovni volilni konferenci smo mesto predsednika zaupali Ljubu Melanšku. Prepričani smo, da smo se pravilno odločili.
ROMANA SEVCNIKAR
občini in učence seznanili s spremembami, ki nastanejo ob prehodu v srednjo šolo. To je vplivalo na formiranje treh prvih razredov. Hkrati smo tudi navezali stike s šaleškim študentskim klubom, kije za naše dijake pripravil predavanja o univerzitetnem študiju. Pridružili smo se tudi tekmovanju za Kajuhov pokal, kjer smo v konkurenci mladih v izobraževanju dosegli 1. mesto.
Naši delegati so se udeležili vseh večjih proslav v naši ožji okolici. Sodelovali smo na bakladi in ob prihodu Titove štafete. Nosil jo je naš dijak Iztok Hudomal. Že nekaj let uspešno vzdržujemo prijateljske stike z gimanazijo iz pobratenega mesta Vrnjačke Banje.
Pri našem delu pa smo naleteli večkrat tudi na probleme. Čeprav smo si prizadevali izdati svoje glasilo, ga kljub zbranim prispevkom zaradi finančnih težav nismo mogli. Očitamo si, da se zaradi različnih vzrokov nismo udeležili mladinskih delovnih akcij. Na naši letošnji letni konferenci smo sestavili nov delovni načrt. Ena izmed mnogih novozada-nih nalog je tudi pripravljenost za aktivnejše sodelovanje na takšnih akcijah.
Želeli bi se tudi povezati z osnovnimi organizacijami ne le v šolah, temveč tudi v delovnih organizacijah. Tako bi se lahko seznanjali z njihovim delom.
Upamo, da nam bo naš program uspelo v celoti uresničiti.
MO gimnazije
Tako so mi povedale članice kluba OZN. Človek lahko hitro spozna, da je njihovo delovanje res zelo dobro in da so si priznanje, ki so ga za svoje delo prejele lansko leto, resnično zaslužile.
lini I«
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE IN POTOVANJA!
►	3., IO., 17. in 24. novembra potujemo v Tunis.
i V novembru in decembru vas vabimo v London, Istanbul, Rim, Kopenhagen.
>	Za 29. november vabimo vse ljubitelje smuke na petdnevne počitnice v Kaprun pod Visokimi Turami.
Pričakujemo vaše prijave. Izkušnje naše operative in dobro poznavanje vsakega turističnega kraja, ob upoštevanju okusa in želja naših strank omogočajo, da izlete solidno pripravimo. Potrudili se bomo, da boste zadovoljni.
POSLOVALNICE:
Celje, Žalec, Velenje, Mozirje.
i
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
VAM PRIPOROČA IN SVETUJE!
Ne zanemarite možnosti, ki vam jih nudi narava. Življenje posameznika je kratko, vaše telo pa rabi novih osvežitev in moči. Zato smo se odločili, da vam pomagamo z nasveti za vaše dobro in zdravo počutje. Za ženski in moški spol, za mlado in staro, za prijatelje in znance priporočamo naravo, sveži zrak in mir. Pojdite na kratke sprehode. Zapustite vaš dom, kadar vam to dopušča čas in si naberite novih spoznanj med prijatelji in znanci.
Zato vam priporočamo in svetujemo:
—	pričnite redno obiskovati kinopredstave, razne kulturne razstave in športne prireditve
—	pričnite redno kegljati
—	zaplešite enkrat na mesec
—	oglejte si enkrat na mesec barski spored
—	enkrat na mesec pridite na klepet med prijatelje in znance.
Če vam bo to vse in drugo ugajalo, lahko tudi večkrat.
VSE KAR JE ENOLIČNO, UTRUJA IN STARA ČLOVEKA.
IZREDNA UGODNOST!
SAMO
890 IN 990
DIN
ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ
V MARKETU »T« — GORENJE VELENJE
MARKET
g-*
r p m a
AKCIJA ZA STABILIZACIJO IN KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA V ZAČETNI FAZI DOSEGLA SVOJ NAMEN
Gre za stalno nalogo
Občinski sindikalni svet Velenje je na zadnji seji ocenil dosedanji potek družbene akcije za stabilizacijo gospodarstva in uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v TOZD. Na seji so ugotovili, daje ta pomembna družbena akcija stekla skorajda v večini temeljnih organizacijh združenega dela in drugih skupnostih, kot je bilo predvideno v operativnem programu občinskega sveta. K akciji niso pristopili le v nekaterih manjših delovnih organizacijah oziroma dislociranih enotah. V teh primerih gre za delovne organizacije, v katerih ni zaposlenih niti tri odstotke od skupnega števila zaposlenih v občini.
Ne glede na to da so na seji ugotovili, da je enotna družbena akcija za stabilizacijo gospodarstva in uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v začetni fazi dosegla svoj namen in da je stekla tako, kot je bilo predvideno v operativnem planu. S tem pa akcija še ni zaključena, ampak so z njo postavljeni šele temelji za njen najpomembnejši del, to je za uresničevanje zastavljenih nalog; kajti tako pri akciji za gospodarsko stabilizacijo kot pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja gre za trajnejši sistem ukrepov in načrtnega delovanja vseh družbenih dejavnikov za odpravljanje vsakršnih nesmotrnosti in neskladij v temeljnih organizacijah združenega dela in na vseh drugih družbenih ravneh.
Na seji so tudi poudarili, da bo treba v prihodnje v akcijo še bolj vključiti delovne ljudi. V sklepih, ki so jih sprejeli na nadaljnje delo, so tudi poudarili, da je treba stabilizacijske programe in ocene samoupravljanja izdelati v sleherni temeljni in drugi organizaciji združenega dela, v vseh delovnih skupnostih skupnih služb ter v vseh drugih skupnostih (delovne skupnosti v upravnih in pravosodnih organih, bankah) dislociranih obratih, ki imajo sedež izven naše občine, v vseh samoupravnih interesnih
skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Čimprej je treba dopolniti vse tiste stabilizacijske načrte, ki so premalo konkretni, ki ne zajemajo vseh sestavin gospodaijenja, ki niso celoviti in konkretni ter količinsko ovrednoteni. V stabilizacijskih programih in ocenah samoupravljanja mora biti točno navedeno, kaj je treba narediti za odpravo slabosti, kdo je odgovoren za uresničitev predvidenega ukrepa in roki izvedbe določenih nalog.
Izvršilni odbori osnovnih organizacij sindikata in njihove konference v organizacijah združenega dela naj ob vsakem četrtletju zahtevajo od ustreznih služb poročilo o tem, kako v njihovi organizaciji oziroma samoupravni delovni skupnosti uresničujejo stabilizacijske ukrepe sprejetih programov, kakšni so rezultati oziroma kakšni bodo ukrepi, če na primer posamezna naloga ni bila opravljena. Takšno poročilo bi moralo biti prvič pripravljeno že v začetku tega meseca na podlagi devetmesečne realizacije, naslednje pa po zaključnem računu in periodičnih obračunih. Iz takšnega poročila mora biti razvidno, kako poteka uresničevanje proizvodnega načrta oziroma storitev, kakšne so zaloge, prodaja, lik-
vidnost, kako poteka uresničevanje obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, nadalje kakšna je investicijska politika v primerjavi z razvojnimi programi in finančnimi možnostmi in drugo. Hkrati s tern morajo kritično obravnavati tudi samoupravne odnose.
V to pomembno akcijo se morata še bolj tvorno vključiti koordinacijska komisija pri občinskem sindikalnem svetu ter služba družbenega knjigovodstva. Prav tako je treba v to akcijo še bolj intenzivno vključiti samoupravno delavsko kontrolo, ki naj sproti opozarja na odstopanja oziroma nepravilnosti, ki bi morebiti nastajale pri uresničevanju programov za stabilizacijo in poglabljanju samoupravljanja.
Še posebej so člani občinskega sindikalnega sveta na zadnji seji naglasih, da je treba tako v kratkoročnih kot dolgoročnih načrtovanjih upoštevati stabilizacijske ukrepe. Potrebna je tudi večja koordinacija dela med vsemi subjekti na področju stanovanjskega gospodarstva.
Vse družbenopolitične organizacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se morajo še bolj vključiti v akcijo za stabilizacijo gospodarstva in nadaljnjo krepitev samoupravljanja.
Poglavitna naloga občinskih vodstev in občinskega sveta zveze sindikatov pa bo tudi v bodoče nadaljnja pomoč osnovnim organizacijam sindikata pri uresničevanju njihovih nalog.
O tem, kako poteka nadaljnja akcija in kakšni so njeni rezultati, pa bo občinski svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej.
pural
STANOVANJSKO STREŠNO OKNO
PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO
•	nerjaveči materiali • dvojno izolacijsko steklo • neoporečno tesnenje
•	preprosto čiščenje • prilagojeno streham vseh vrst
IZKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO OKNA pural LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM. MOŽNOST NAKUPA S STANOVANJSKIMI KREDITI
Izdeluje:
rudarski šolski center
VELENJE
neomejena subsidiarna odgovornost
jugoslavija
63320 Velenje, Prežihova 3, tel: 8S0422
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
V SLOVENJ GRADCU SO SE ODLOČILI ZA PREGLED PORABE SREDSTEV STANOVANJSKEGA PRISPEVKA__
Letno 100 novih stanovanj?
Tudi v Slovenj Gradcu so se odločili, da se vključijo v akcijo za pospešeno gradnjo stanovanj za delavce. Da bi lahko uresničili osnovno nalogo - zgraditi na leto vsaj 100 novih družbenih najemnih stanovanj, so letos v Mislinjski dolini zvišali prispevek iz osebnega d hodka za stanovanjsko izgradnjo od 6 na 9 odstotkov. Kljub temu pa v Slovenj Gradcu ugotavljajo, da dogovorjenih nalog ne uresničujejo.
V DVEH LETIH 162 NOVIH DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ
Lani so zgradili v Mislinjski dolini skupaj 89 novih družbenih najemnih stanovanj, letos pa 73. Od tega so jih s sredstvi solidarnostnega sklada zgradili v preteklem letu 33, letos pa 27.
Se pravi, da obseg gradnje novih družbenih najemnih stanovanj zaostaja za planom!
LE REDKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA FINANCIRAJO GRADNJO DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ
Prizadevanja za gradnjo stanovanj za delavce so prvikrat podrobneje ocenili na seji slovenj-graškega Občinskega sveta Zveze sindikatov. Ugotovili so, da je ogrožena uresničitev naloge, da bi bila Mislinjska dolina vsako leto bogatejša za 100 družbenih najemnih stanovanj. Solidarnostni stanovanjski sklad je v 2 letih financiral gradnjo 60 družbenih stanovanj, iz združenih sredstev pa so skupaj dodelili 5,800.000 dinarjev za posojila za družbeno gradnjo (ter 1,190.000 din za posojila za zasebno gradnjo). Ob tem pa je mogoče ugotavljati, da le redke delovne organizacije financirajo gradnjo novih družbenih najemnih stanovanj in da združeno delo Mislinjske doline pravzaprav nima programov o tem, kako bodo rešili stanovanjske probleme zaposlenih.
NESPREJEMLJIVA PRAKSA DELOVNIH KOLEKTIVOV
Ce se v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela vendarle odločijo za nakup družbenega stanovanja, se v glavnem to zgodi le takrat, ko gre za kadrovska stanovanja. Ob tem pa v večini delovnih organizacij zatrjujejo, da naj stanovanjske probleme njihovih delavcev rešuje solidarnostni stanovanjski sklad.
KAR 15 MILIJONOV DINARJEV STANOVANJSKEGA PRISPEVKA - ZA OBRATNA SREDSTVA?
Temeljne in druge organizacije združenega dela iz občine Slovenj Gradec, ki letos prispevajo za stanovanjsko izgradnjo 9 odstotkov od osebnih dohodkov, izločajo ta sredstva, vendar jih je največ polovica angažiranih za odplačilo anuitet oziroma za gradnjo novih stanovanj.
Drugo polovico - po prvih in še nepopolnih ocenah gre za okrog 15 milijonov dinarjev -pa porabi združeno delo za obratna sredstva. Vprašanje pa
je, če so ta sredstva, sicer namenjena za stanovanjsko izgradnjo racionalno naložena, saj se je v prvih osmih mesecih letos dohodek na zaposlenega v primerjavi z letom 1974 povečal le za 5,4 %, rast ostanka dohodka pa je še manjša.
DELAVCI MORAJO IZVEDETI, KDAJ BO RESEN NJIHOV STANOVANJSKI PROBLEM
V Slovenj Gradcu so se odločili, da bodo izdelali podrobno oceno o programih stanovanjske izgradnje v delovnih organizacijah in aktivnosti za reševanje stanovanjskih problemov. Pripravljajo tudi pregled porabe sredstev 9 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo.
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenj Gradec pa bo vztrajal, da bodo čimprej vsi tisti delavci, ki čakajo na stanovanja, vedeli, kdaj bo rešen njihov stanovanjski problem.
• Bodoči miličniki -gostje tabornikov
Taborniški odred „Severni kurir" iz Slovenj Gradca je pred dnevi sprejel v goste gojence šole za miličnike iz Maribora. Gostje iz Maribora ljudske revolucije z mladinci iz središča Mislinjske doline najprej obiskali Muzej ljudske revolucije v Slovenj Gradcu, ogledali so si prostore taborniškega odreda „Severni kurir", zatem pa obiskali še mednarodno likovno razstavo angažirane figuralike „MIR 75 -30 LET OZN".
Na zahodnem Pohorju so jih pozneje seznanili z razvojem partizanske sanitete, ogledali pa so si tudi Pavčkove bolnišnice. Pri
Partizanskem domu pa so jim slovenjgraški taborniki med krajšim programom ob tabornem ognju pokazali tudi več taborniških spretnosti oziroma veščin.
•	žalna slovesnost v Parku herojev
Tudi v Mislinjski dolini so v letošnjem jubilejnem letu, ko poteka 30 let od zmage nad fašizmom in osvoboditve, lepo okrasili spomenike in spominska obeležja iz časov. NOB. Ob dnevu mrtvih pa so se zvrstile v vseh večjih krajih žalne slovesnosti.
Osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih v občini Slovenj Gradec je bila 31. oktobra opoldne v Parku herojev. Pripravila sta jo mestna konferenca SZDL in mestna organizacije ZB NOV, priložnostni program pa so izvedli dijaki Šolskega centra Slovenj Gradec.
#	Idejnopolitično usposabljanje članov ZK
V Slovenj Gradcu je komisija za idejnopolitično usposabljanje Občinske konference ZK pripravila program izobraževanja oziroma usposabljanje članov ZK za sezono 1975/76. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov bodo do junija prihodnjega leta obravnavali šest študijskih tem.
Komisija bo skupaj s slovenj-graško delavsko univerzo pripravila tudi več seminarjev, in sicer za kandidate za sprejem v ZK ter za novosprejete člane ZK, pa dvodnevni seminar za kandidate za nova vodstva osnovnih organizacij ZK Poseben seminar načrtujejo še za člane aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev. Partijska politična šola pa bo delala v središču Mislinjske doline od decembra do februarja. V načrtu pa je še več predavanj za politični aktiv Mislinjske doline ter tudi druge oblike izobraževanja oziroma usposabljanja.
•	Blagovnica »Ojstrica« v Dravogradu
Tudi Dravograd je dobil blagovnico. Uredilo jo je tamkajšnje trgovsko podjetje „Ojstrica". Staro šolsko poslopje na Trgu 4. julija so s 3,200.000 dinarji preuredili v blagovnico, v kateri je 6 specializiranih oddelkov. Nova blagovnica naj bi letno povečala promet za okrog 15 milijonov dinarjev.
•	Začetek razprave
Posebna komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo Sveta občin koroške regije, je pripravila osnutek srednjeročnega načrta razvoja usmerjenega izobraževanja v Mežiški, Dravski in Mislinjski dolini, kjer zdaj deluje 7 srednjih šol ter 3 delavske univerze.
Enotna dvoletna srednja šola bo osnova za nadalnje usmerjeno izobraževanje. V občinah koroške regije naj bi delovale vsaj 3 dvoletne srednje šole, in to v okviru novih šolskih centrov, v katere bi se vključile tudi delavske univerze. V Dravogradu pa bi delovala dvoletna srednja šola v okviru osnovne šole.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Že dvajset delovnih organizacij brez kuvert
Ob dnevu varčevanja, 31. oktobru smo se oglasili na Ljubljanski banki, podružnica Velenje ter v kratkem pogovoru s pomočnikom direktorja Francem Zemvom zvedeli, da ima 23.132 občanov hranilne knjižice, odprtih pa imajo tudi 3700 tekočih računov.
Velenjska občina sodi med tiste občine, ki so prve začele izplačevati osebne dohodke prek hranilnih knjižic oziroma tekočih računov. Tako zdaj prejema plačo preko hranilnih knjižic oziroma tekočih računov dvajset delovnih organizacij, v prihodnje pa nameravajo to storiti tudi v zdravstvenem domu, rudarsko elektroenergetskem kombinatu in tovarni usnja Šoštanj.
Na banki si zelo prizadevajo, da bi delavci lahko kar najhitreje prišli do svojega osebnega dohodka. Zato so novemu načinu izplačevanja osebnih dohodkov prilagodili tudi obratovalni čas banke, ki je sedaj odprta vsak dan od 7 do 18. ure v Šoštanju pa celo od 6. do 18. ure; seveda razen sobote in nedelje.
Ob izplačilnih dnevih se dodatno vključita v delo tudi agencija Gorenje in likvidatura na Šaleški cesti. Tako praktično vse poslovne enote delujejo neprekinjeno ves dan.
V Ljubljanski banki so začeli tudi ustanavljati šolske pionirske hranilnice. Lani so takšni hranilnici usta-
novili na osnovnih šolah Karel De-stovnik-Kajuh v Šoštanju in Gustav Šilih v Velenju, pred kratkim pa še na osnovni šola Miha Pintar-Toledo v Velenju. Čeprav prvi dve šolski hranilnici ne poslujeta niti eno leto, se je pokazalo, da šolarjem beseda varčevanje ni tuja, saj odpade poprečno na eno hranilnico dvajset tisoč dinarjev.
Ob koncu našega kratkega poj vora nas je še zanimalo, ce občani s tem, ko prejemajo osel dohodke prek hranilnih knjižic o roma tekočih računov, bolj vaii Odgovor je bil pritrdilen. Sprva resda dvigovali ves dohodek, približno enem letu pa je na 1 nilnih knjižicah ostalo poprečno eno plačo denarja.
Tudi v bolnišnici Topolšica prejemajo osebne dohodke na hranilne knjii Ko pride čas plače - vsakega prvega v mesecu, se delavci banke prese Topolšico in vpisujejo plače delavcev na hranilne knjižice.
NOGOMET
V četrtfinalnem srečanju za pokal maršala Tita v nogometu
KNJIŽNICA ODPRTA VES DAN
Od 3. novembra dalje je velenjska knjižnica odprta od 9 do 19. ure, ob sobotah iod9. do 13. ure.
Šoštanjčani neuspešni
V	Škofiji Loki sta se v derbiju 9. kola pomerila Šoštanj in domači Šešir. Vse do zadnjih minut igre je bila tekma enakovredna. Nobeni ekipi ni uspelo doseči prednosti v zadetkih in rezultat je bil večkrat izenačen. Domačini so si zmago zagotovili v zadnjih minutah, ko so nadigrali šoštanjčane in dosegli pet golov prednosti in dragoceni točki. Rezultat srečanja je bil 18:13 (6:6).
Gole so dosegli: Metličar 5, Melanšek in Jančič 2, po en gol pa Skornšek, Kompan Stvarnik in Lesjak.
Na lestvici so Škofjeločani povečali vodstvo na 17 točk pred Izolo in Šoštanjem zli točkami.
V	soboto bodo Šoštanjčani igrali na svojem igrišču proti Braniku iz Maribora.


I


M.

-1
••»A
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
O >
O
g O
o >
5
o
o >
o
NOVO! NOVOl NOVO!
Z
o <
o
TO-MO-DI T0PLI MONTAžN| DIMNIK
Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
INFORMACIJE
STROKOVNI NASVETI:

MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
Z
O <
o
z
O <
O
o <
o
o <
o
z o
iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON
Rudar gre dalje
je velenjski Rudar v Lendavi odpravil Nafto z rezultatom 1:0. Strelec je bil Carii. Velenjčani so se tako uvrstili med štiri najboljše ekipe, ki se bodo potegovale za pokal na republi-
ROKOMET
škem nivoju. Ce bodo imeli srečo pri žrebanju nasprotnika, imajo veliko možnosti za uvrstitev v finale, kjer bi se zagotovo srečali z nogometaši Maribora.
Zapravile priložnost za zmago
V devetem kolu ženske slovenske rokometne lige so Ve-lenjčanke izgubile proti Slovanu iz Ljubljane z rezultatom 19:17(11:10).
Domačinke so v začetnih minutah igre vodile z rezultatom 5:2. V nadaljevanju pa so bile uspešnejše Ljubljančanke, saj so
zaradi slabe obrambe domačink brez težav dosegale zadetke. V zadnjih minutah so Velenjčan-ke zapravile nekaj lepih priložnosti.
Gole so dosegle: Podpečan 6, Pocajt 5, Jan 2, Podpregar, Djordjevič in Bolha po enega.
Topolšica druga
V drugi republiški odbojkarski ligi so po šestem kolu na vrhu lestvice odbojkarji iz Mislinje z 12 točkami S točko manj so na drugem mestu igralci Topolšice, ki so svojo peto zmago zabeležili v tekmi proti Rušam z rezultatom 3:0. V petem kolu pa so z rezultatom 3:2 premagali ekipo iz Žerjava.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Stanovanja
DVA FANTA IŠČETA SOBO v Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu.
OGREVANO SOBO v bližini Gorenja išče samski diplomirani ekonomist. Naslov v upravi lista.
Prodam
POSESTVO S 13 HA OBDELOVALNE ZEMLJE in 12 ha gozda ugodno prodam. Voda, elektrika in cesta priskrbljeno. Vinter Ljudmila, Rakova steza 10, pošta Frankolovo.
Kupim
MANJŠO HIŠO, tudi starejšo kmečko z nekaj zemlje, do 1 ha, med Velenjem in Celjem kupim. Gotovina, strupeh Jože, Kersnikova 1, Celje.
DVOSOBNO STANOVANJE v Veljenju kupim. Naslov v uredništvu.
Zamenjava
TROSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Celju, zamenjam za enako di dvoinpolsobno v Velenju. Ponudbe pod šifro Celje Velenje.
V	nadaljevanju delavski športnih iger, ki jih organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje so se najprej srečali nogometaši.
Na tekmovanju v malem nogometu je sodelovalo 36 ekip iz različnih TOZD velenjske občine. Tekmovanje je potekalo po izločilnem sistemu, zmagovalec pa je postala ekipa Tovarne gospodinjske opreme — TOZD orodjarna pred industrijskim gradbenim podjetjem Vegrad, TOZD gradbena operativa in dvema ekipama REK TOZD elektrostrojni obrat in jama vzhod.
V ODBOJKI TGO IN TOPOLŠICA
V	odbojkarskem tekmovanju je sodelovalo 25 moških in 6 ženskih ekip. Med moškimi so zmagali odbojkarji TGO TOZD del. skupnost skupnih služb pred TOZD - Chormetala.
VAŠA PISMA ZA P. P. 89
Najlepši izlet
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje odhajajo delavci vsako leto na enodnevne izlete. Običajno se delavci odločijo, da bodo skupaj preživeli lep jesenski dan. Vsak si želi, da pozabi na vsakodnevne skrbi in napore.
Odločijo se, da obiščejo zgodovinsko zanimive kraje ali pa druge tovarne. Takšne izlete vedno zaključijo s prosto zabavo. Na takšnem izletu so skupaj delavci iz enega obrata in se tako tudi dobro spoznajo.
Na dan izleta se na vse zgodaj oglasi harmonika. Vsi se zbero ob določeni uri. Vodič in organizator jim zaželi srečno vožnjo, vendar pa njegove besede utonejo v zvokih harmonike. Tako je tudi vso pot. Harmonika umolkne samo med ogledi muzejev in med kosilom, drugače pa ljudje veselo prepevajo.
Kaj rado pa se zgodi, da se takšni izleti slabo zaključijo, samo zaradi tistih, ki popijejo preveč alkohola. Takšni hočejo potem biti heroji in počno vse, kar se spomnijo. Zavedajo pa se ne, da so s tem uničili tako prijetno vzdušje. To se pogosto zgodi tudi pri zelo mladih članih kolektiva in tudi pri ženskah.
JULE MLINAR, PAKA
Tretje mesto je osvojila ekipa trgovskega podjetja ERA.
Odbojkarice Topolšice (bolnišnica) so bile zmagovalke med ženskami, druge so bile igralke trgov. pod. ERA, tretje TGO TOZD del. skupnost skupnih služb. Naslednje mesto so osvojile ekipe GIP Vegrad, služba družbenega knjigovodstva in komunalni zavod za zapodo-vanje..
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
OBVESTILO
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Podkraj-Kavče, bo vsako sredo v tednu od 16. do 18. ure urado-val tajnik krajevne skupnosti, po možnosti tudi predsednik. Občani, ki imajo opravke na KS naj se odslej obračajo v domu KS v Majorje vi hiši v Kavčah. Prav tako se na te dni sprejemajo na zapisnik prijave za poravnalni svet. Predsednik in tajnik odslej strank ne bosta sprejemala na domovih.
JOŽE STROPNIK, predsednik KS PODKRAJ-KAVČE
VZG0JN0IZ0BRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
TOZD OSNOVNA ŠOLA
MIHA PINTAR-T0LED0 VELENJE
objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILKE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pričetek dela možen takoj, po preteku roka za razpis. Pismene prijave pošljite v roku 8 dni na tajništvo TOZD.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCIJA FAJMOTA
se toplo in iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili v njegov prerani grob, s številnim cvetjem in venci počastili njegov spomin, ga v času njegove bolezni obiskovali in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Najlepša hvala vsem govornikom za iskrene občutne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem gasilcem in rudarjem, kolektivu REK Velenje, sostanovalcem, pevcem in godbi ter sorodnikom, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti..
Žalujoči: žena Zinka, sinova Stojan in Rajko in drugo sorodstvo
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje,	- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150
propagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)	dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne
150-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci	vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS
llazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973	(št. 421-1/72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
MALA ANKETA • MALA ANKETA 0 MALA ANKETA • MALA • MALA ANKETA • MALA ANKE
ZA DINARČKE SVETLE HRANILNIK IMAM
• NAŠ ZNANEC
Maijanca Dermol
Gorazd Stvarnik
Ivan Glasečnik
Helena Majcen
ga potem, ko je poln, odnesem v banko. Prihranila sem že kar precej. Letos sem si s prihranjenim denarjem kupila tole kolo, na knjižici pa imam še približno 400 dinaijev. Ker je danes dan varčevanja, sem dobila svinčnik. Še naprej bom vsak dinar spravila v hranilnik, ker mislim, da je to mnogo bolj pametno, kot če bi ves denar sproti zapravila v trgovini. Na kolo, ki sem ga kupila iz lastnih
čevanja osebnih dohodkov. Jaz varčujem sedaj za avto.
HELENA MAJCEN: Že eno leto imamo v naši delovni orga-nizacijurejeno izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Mislim, da je to zelo pametno, ker tako ne dvignemo vsega denarja in lahko s tem precej prihranimo. Prej si pač denar, ki si ga imel doma zapravil. Tudi sicer je varčevanje zelo dobra človekova lastnost, zato
dviganje svojega lastnega osebnega dohodka porabiti precej svojega prostega časa. Mislim, da bi bflo mnogo bolje, če bi prišli iz banke v našo delovno organizacijo.
EKREM ALIČIC: Delam pri Gradisu. Naša delovna organizacija ima urejeno izplačilo osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic že pol leta. Takšen način izplačevanja osebnih dohodkov mi zelo ugaja, saj s tem
Alojzija Lorenčič
približno 800 dinaijev. Zelo rada bi si kupila drsalke. Še naprej bom vsak dinar spravila v hranilnik, ker mislim da je to zelo pametno.
FRANC KRISTAN: Delam pri Vegradu. Bili smo ena prvih delovnih organizacij, ki smo prišli na izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Tako prejemam plačo na hranilno knjižico že tri leta.
Mnogi zelo radi odhajamo v gledališče. Tam lahko srečamo tudi Antona Repa, ki pa ne prihaja sem le zato, da bi si ogledal kakšno dobro predstavo, ampak prihaja sem čisto po službeni dolžnosti. Kljub temu da porabi v službene namene tudi svoj prosti čas, mu tega ni nikoli žal, saj so mu takšne prireditve največje veselje. Dela kot organi-
lahko igrali" Anton Rep se popolnoma vzivi v vlogo, ki jo igra, kljub temu da ima, ko stopi na oder, nekoliko treme. O tem, kako se vživi v vlogo, je dejal: „Ko sem igral eno glavnih vlog v igri Pričarani ženin, sploh nisem imel občutka, da sem na odru. Igral sem, kot da se vse resnično dogaja. Da sem na odru, sem se zavedal šele, ko so zagrnili zavese."
Resneje seje z igranjem pričel
ANTON REP
dušo in telesom. Preda se značaju vloge, ki jo igra. Najbolj všeč mu je Marinceva Komedija v komediji, kjer je igral direktorja Medveda. To je zelo razgibana vloga, direktor je pravi komedijant. Anton se je v to vlogo zelo vživel. Všeč mu je
Anton Rep
bilo razgibano življenje direktorja, všeč so mu bili zapletljaji, ki so se dogajali, najbolj pa mu je bil ugajal konec, saj sta se direktor in njegova žena, kljub nesporazumom, na koncu le sporazumela.
Vsako delo spremljajo prijetni
in neprijetni dogodki. Nikoli ne bo pozabil predstave, ki so jo igrali v Solčavi. On je takrat režiral, ker pa niso imeli šepe-talca, je tudi šepetal in zagrinjal zavese. V Solčavi pa so imeli oder, kjer ni bilo mogoče drugače šepetati, kot da je zlezel v kabino jpred odrom, s solčavskim režiserjem pa se je dogovoril, da bo zaveso zagrnil. Igra se je zaključila, igrali so dramo Ugasle oči, katere konec je precej tragičen, nihče pa ni zagrnil zaves. To je trajalo precej časa, tako da je .Anton režiserja na ves glas opomnil, naj to stori. Režiser pa je sedel v kotu, po licu so mu tekle debele solze. Tudi ostali v dvorani so jokali.
Naš sogovornik ne bo pozabil, kako ga je bilo strah, ko je s svojo skupino gostoval v Gori-šenici pri Ptuju. Eden izmed igralcev, ki je igral pomembno vlogo, je predstavo zamudil, prišel pa je popolnoma opit. Držal je stari pregovor, „slab začetek, dober konec." To igro so namreč sijajno odigrali.
Anton Rep je torej predan kulturi. Zdaj je njegovo poklicno delo tudi na tem področju, vendar mu to še zdaleč ne zadostuje. Za kulturo žrtvuje vsako prosto minutko.
kaj prihraniš in tako kupiš kaj večjega. Jaz namreč nad krediti nisem navdušen.
IVO GAŠIC: Izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic mi sicer zelo ugaja, ker je denar na knjižici bolj varno spravljen, kot pa doma. S tem, ko ga nimam vedno pri sebi pa tudi zelo veliko prihranim. Moti pa me, da moram za
Drago Meh	IvoGaši	Ekrem Aličič	Tadeja Rudolf	Franc Kristan
ukvarjati leta 1954, ko je prišel v službo v Topolšico. Ko pa je dobil službo v Šoštanju, se je vključil v Svobodo. Dolga leta je bil podpredsednik, zdaj pa je predsednik šoštanjske Svobode. Anton je dejal, da zdaj nekaj časa zaradi težav, ki so jih imeli, niso igrali, vendar si bomo lahko kmalu ogledali njihovo delo. Anton Rep bo sicer verjetno režiral, kljub temu da mnogo raje igra.
Ko se je vključil v Svobodo, je tam režirala Maruška Pukmaj-sterjeva, ki mu je v začetku pomagala.
Anton Rep živi na odru z
31. oktober je dan varčevanja. Odpravili smo se po podružnicah Ljubljanske banke v naši občini. Nekaj varčevalcev smo povprašali, kaj mislijo o varčevanju, zakaj varčujejo. Zanimalo nas je tudi, kako so zadovoljni z izplačilom osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic.
MARJANCA DERMOL: Hodim v tretji razred osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. Vsak dinar, ki ga kje dobim, shranim v hranilnik, ki
banke. Tako imamo mi izplačilo osebnih dohodkov preko čekov. Sprva nismo bili preveč navdušeni, sedaj pa smo spoznali prednosti takšnega izpla-
dobila v banki tudi darilo, ker je dan varčevanja. Poglejte kako lep svinčnik imam! Še naprej bom varčevala. S sestrico komaj čakava, da je petnajsti v mesecu, ko prineseta očka in mamica plačo. Tudi midve nekaj dobiva. Denar pa potem takoj spraviva v hranilnik. Za prihranjen denar sem si že kupila kolo, na knjižici pa imam še
prihrankov, sem zelo ponosna.
GORAZD STVARNIK: Star sem šest let. Očka mi je prinesel hranilnik. Tako imam prikapo-lonico in vanjo vržem vsak dinar, ki mi ga dasta očka in mamica. Včasih dobim denar tudi od tetice in strica, če pridejo oni k nam, ah pa če gremo mi k njim. Ko bom prihranil veliko denarja, ga bom dvignil in si kupil kolo.
IVAN GLASEČNIK: Zaposlen sem v tovarni gospodinjske opreme - Gorenje Velenje. Varčujem že tretje leto. Mislim, da je varčevanje prek banke zelo pametno. Naša delovna organizacija ima urejeno izplačevanje osebnih dohodkov preko
bi ga morali razvijati še bolj pri otrocih. Otrok, ki bo že v mladih letih shranjeval vsak dinar, bo delal to tudi pozneje. Zelo všeč mi je, da je banka do otroka zelo pozorna.
ALOJZU A LORENČIČ: Delam kot vrtnarica. Tudi mi imamo sedaj izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. To mi je zelo všeč, ker na ta način več prihranim, vedno namreč pustim nekaj denarja na hranilni knjižici, sčasoma pa se kar nekaj nabere.
DRAGO MEH: Delam v upravi bolnišnice v Topolšici. Meni izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic zelo ugaja. To je edini način, da
zelo veliko prihranim. Tudi z dviganjem denarja ni težav, saj ga lahko dvignemo na katerikoli banki in pošti v Sloveniji, moti pa me da denarja ne morem dvigniti na pošti doma. Jaz sem namreč iz Zavidovičev. Tam lahko denar dvignem samo na banki. Sicer mi je pa takšen način izplačevanja osebnih dohodkov zelo všeč, ker bi sicer d nar, če bi ga imel stalno pri sebi hitro porabil.
TADEJA RUDOLF: Obe s sestrico varčujeva že precej dolgo. Stara sem deset let. Prepričana sem, da je zelo pametno, da spravim vsak dinar, ki ga dobim v hranilnik. Danes sem
Meni je takšen način izplačevanja osebnih dohodkov zelo všeč. Kadar ne rabiš toliko denarja, ga pustiš na knjižici in s tem precej prihraniš. Tudi z dviganjem denaija ni težav, saj ga lahko dvigneš tudi na pošti.
Varčevalci so z uslugami, ki jim jih nudijo banke torej zadovoljni. Prav tako je tudi z izplačilom osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic in čekov. Kljub temu, da so v začetku nekateri nasprotovali takšnemu načinu izplačevanja osebnih dohodkov, so danes vsi zadovoljni. Spoznali so, da je varčevanje nujnost.
zator kulturnih prireditev, njegovo delo pa ni le njihova organizacija, ampak ga spremlja še mnogo manjših in večjih dolžnosti. Skrbeti mora pa za oba kulturna domova, to je v Šoštanju in v Velenju.
Anton Rep se je rodil kot kmečki sin v okolici Ptuja. Ko mu je bilo sedemnajst let je hodil v kmetijsko šolo, učiteljica, ki jih je učila, pa ga je navdušila za igranje iger. Do tega je imel zelo veliko veselja. Dejal je: „Igrarye me je zelo veselilo, vendar pa smo bili takrat kmečki fantje zelo ponosni, da smo
• V VELENJU 7. IN 14. NOVEMBRA
Petkova kulturna večera
V prostorih knjižnice bo danes na Petkovem kulturnem večeru glasbeni večer. Nastopih bodo dijaki gimnazije Velenje. Tudi nocojšnji kulturni večer se bo pričel ob 19. uri.
Prihodnji petek 15. novembra pa bo Petkov kulturni večer vodil in pripravil slovenski pesnik in pisatelj CIRIL ZLOBEC. Ker je septembra izšla knjiga njegovih pesmi in kritik, bi bilo prav, da se občani, zlasti še mladi pripravijo za pogovor s pesnikom ~ pisateljem. Ciril Zlobec bo govoril o problemih m o ustvarjalnosti v slovenski kulturi. Odgovarjal pa bo tudi na vprašanja.
LOTITE SE ROČNIH DEL •
Bliža se čas zime, ko bomo svoj prosti čas preživljali v toplem domu. Žene bomo preizkušale svoje spretnosti ob ročnem delu in želele ustvariti iz koščka blaga in pisanih niti predmete, ki nam bodo lepšali dom in nas razveseljevali.
V Velenju smo zbrane žene in dekleta iz vse Jugoslavije in tehnike ročnega dela so kaj pestre in različne. Zato bi bilo prav, da pokažemo, kaj znamo, saj se bodo ob tem učile še druge žene, predvsem pa dekleta.
Knjižnica Velenje želi pripraviti za 8. marec razstavo ženskih ročnih del. Pokazati hoče ustvarjalnost ženskih rok in zato želi razstaviti predsvsem ročna dela, ki so namenjena lepšanju našega doma, in to v tehnikah kot so: gosto kvačkanje, kleklanje, toledo, narodni vez in še v drugih zahtevnejših tehnikah.
Da bi zbrali čim več lepih in kvalitetnih izdelkov, želi uprava knjižnice, da se žene, ki bi želele razstavljati same, z dopisnico prijavijo na knjižnico Velenje. S tem bi olajšale delo rastavljavcu, ki bo dal tudi potrebna navodila.
Zatorej dekleta in žene, lotite se ročnih del in sodelujte na razstavi, ki bo prihodnje leto za 8. marec v knjižnici Velenje.
# Popolnoma uničeni vozili
Voznik osebnega avtomobila CE 702-39 JOŽE DREV je peljal 19. oktobra iz Topolšice proti Metlečam. V nepregledni desni ovinek je pripeljal prehitro in zato zapeljal na levo stran ceste. V tistem trenutku pa je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 565-62 FRANC RAZGORŠEK. Ta kljub umiku trčenja ni mogel preprečiti. Voznik Drev je zaradi neprimerne hitrosti silovito trčil v prednji del Razgorškovega vozila, tako da je to vozilo zbil po bregu. Avtomobil se je prevrnil na streho in obstal na travniku na levem boku. Drevovo vozilo pa je odbilo na desno stran ceste v obcestni jarek.
Voznik Drev je dobil hujše, njegov sopotnik pa lažje telesne poškodbe. Tudi voznik Razgoršek in njegovi sopotniki Nada, Peter in Darko Razgoršek so bili lažje telesno poškodovani. Škode je za okoli 70.000 dinarjev.
# Neprimerna hitrost
Voznik osebnega avtomobila CE 588-83 DANIEL PIRTOV-ŠEK je vozil 29. oktobra iz Šoštanja proti Zavodnjam. V ostrem desnem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeHal na levo stran vozišča in zadel v obcestni steber. Po trčenju se je vozilo prevrnilo na levi bok in se kotaliko 75 metrov po strmem pobočju navzdol. Pirtovšek je dobil lažje telesne poScodbe po glavi, škode pa je za okoli 10.000 dinarjev.
• Spolzko cestišče
Voznik osebnega avtomobila tuje registracije STANKO GAŠ-PARIČ je peljal 31. oktobra iz Šoštanja proti Gorenju. V Skornem je pripeljal v blagi desni ovinek nekoliko prehitro, zato je začel zavirati, kar pa mi ni uspelo, ker je bilo cestišče mokro in spolzko. Voznik je zadel v hrib ob cesti. Škode je za okoli 4.000 dinarjev.
• Trčenje pri vzvratni vožnji
Po Kidričevi cesti je peljal 31. oktobra voznik tovornega avtomobila CE 268-07 FRANC MOČNIK. Prevozil je križišče i Aškerčevo cesto, nato pa svoje vozilo ustavil. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 374-70 in ustavil. Voznik Močnik pa je nameraval vzratno zapečati na Aškerčevo cesto, ker pa se ni prepričal če to lahko stori je zadel Podpečanov avtomobil. Škode je za okoli 600 dinarjev.
Takole je izgledal po trčenju Novakov ford.
# Poškodovanih pet avtomobilov
V nedeljo nekaj po dvanajsti uri se je zgodi« na cesti Rudarski dom-Hrastovec, nasproti restavracije Jezero, prometna nesreča, v kateri je bilo poškodovanih pet avtomobilov, na srečo pa nobena izmed oseb v avtomobilih ni bila huje poikodovana. Ivan Novak iz Šaleške 18 v Velenju se je peljal z avtomobilom proti Velenju. Pri restavraciji Jezero mu je nasproti pripeljal voznik tovorne^ avtomobila CE 526-65 Franc Štraus, zaposlen na REK. Štrausje vozil po levi strani ceste in čelno trčil v Novakov avtomobil, kip je odbilo v obcestno ograjo s tako močjo, da je odlomil kammti steber. Steber je pri padalu na tla poškodoval dva osebni avtomobila, ki sta bila na parkirnem prostoru pri restavracjji. V osebni avtomobil Ivana Novaka pa je trčil s škodo tudi Franc Herlah, prav tako iz Velenja, ki je vozil za Novakom. V nesnti sta bila lažje poikodovana Ivan Novak in Herlahova žena.