172. flevfflra. • mm t petek. Z8. lamo 1911. xuv. letu. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta ....... 6-— na mesec......„ 2*— velja: v upravništvu prejemam celo leto.......K 22*— pol leta ....... , ir— četrt leta.......5*50 na mesec.......1*90 Dopisi naj se frankrrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaSlova ulica Si 5 (v pritličju levo), telefon M. 34. Izhaja vsak dan zvečer Izrrezail nedelfe ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinar] ev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna44 telefon it 85. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......» 13— četrt leta....... 6*50 ...... 2*30 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo: Knaflova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. Odobravamo ? Dunaj, 27. julija. V brzojavu, s katerim je politično društvo »Edinost« nasvetovalo poslancema dr. Rvbafu in dr. Gre-gorinu izstop iz Hrvatsko - slovenskega kluba, se nahaja tudi pasus: »odobravamo osnovanje in postopanje »Narodnega kluba«, obžalujemo krivo tolmačenje« (se. tega postopanja) . Politično društvo tržaških Slovencev, je s tem izreklo, da se mu zdi organizacija »Hrv.-slov. kluba« popolnoma pravilna in dobra, in da je njegov nasvet, da naj primorska napredna poslanca zapustita, ta klub diktiran le iz taktičnih, nikakor pa ne iz principijelnih razlogov. Temu mnenju daje izraz tudi oficijelni komunike »Hrv.-slov. kluba«, katerega je Slovenec včeraj seveda po stari navadi falzificiral v osebno izjavo obeh poslancev ter deloma tudi nepravilno priobčil. Ta oficijelni komunike poudarja, da sta oba poslanca zasedaj izstopila, ter da je smatrati njihov korak kot za provizoričen (vorlaufig). Ce se oba primorska poslanca z omenjenim komunikejem strinjata, tedaj je jasno da obstojajo med nami in njima še velike diference v nazira-nju na celo zadevo. Mi smo po prvih poročilih smatrali njihov izstop iz »Hrv.-slov. kluba« za principijelen korak, zlasti ker je tržaški nasvet bil brezpogojen. »Edinost« je priporočila »izstop iz Hrv.-slov. kluba«, provizorično pa bi naj bilo po njenem mnenju le to, da se oba poslanca zasedaj ne pridružita nobeni drugi parlamentarni skupini temveč »nadaljujeta akcijo za skupni klub vseh Jugoslovano v.« Nasprotje med drugim delom sklepa »Edinosti« in pa prvim njega stavkom je očividno. Ako odobrava »Edinost« postopanje »Narodnega Muba«, tedaj se ji zdi konsekventno tudi uspeh tega postopanja, ustanovitev »Hrv.-slov. kluba« pravilen in dober. Tedaj pa je izstop obeh poslancev res le taktična poteza, preraču-njena na to, razburjeno javnost pomiriti in s faktom, da naj predstavlja »H. si. k.« zaželjeno jugoslovansko organizacijo, spoprijazniti. Pol. društvo »Edinost« pa dobro ve, da cela jugoslovanska napredna javnost odklanja »Hrv.-slov. k.« kot predstavitelja naše narodne enote. Da je to stališče pravilno, priznava indirektno »Edinost« sama s tem, da poživlja dr. Rvbafa in dr. Gregorina naj »nadaljujeta akcijo za skupni klub vseh Jugoslovanov.« Oficijelni komunike je torej neresničen in napačen, ker je vendar razvideti iz sicer nejasnega sklepa tržaškega političnega društva, da se tudi »Edinosti« zdi »Hrv. si. k.« ponesrečena ideja. Tržaški Slovenci je ne morejo odobravati in vsak dan jih bo znova podučil, da sta oba poslanca p r a v v zadnjem trenutku še storila korak, ki ju je obvaroval največjih ponižanj. Od dne do dne se kaže bolj jasno, da ni »Hrv.- slov. k.« ničesar drugega, kakor velika klerikalna organizacija, ki si je vsled nadkriljujo-če taktike svojega voditelja s pomočjo par neprevidnejših poslancev-ne-klerikalcev, konkretno s privezanjem »Narodnega kluba«, nadela krinko jugoslovanske, ali vsaj slovensko-hr-vatske narodne enote. Pred par dnevi se je vršil v Zagrebu shod, na katerem se je sklenila fuzija vesoljnega jugoslovanskega furtimašstva; Frank, Stadler in dalmatinski »žlin-draši« so si podali tam k skupnemu delu roke, »Hrv.-si. k.« pa je pozdravil to družbo v imenu Jngoslo-vanstva, poslal ji za predsednika svojega člana Prodana. V boju za narodno stvar osiveli politiki, poštenjaki, katerim je že samo ime dr. Franko zopern spomin na mnoge žalostne dogodke narodnega boja. dr Laginja, prof. Spinčić, prof. Mandič so temu zborovanju kumovali. Izročeni so na milost in nemilost dr. Šnsteršiču. Politično društvo »Edinost« je moglo torej odobravati dobro voljo, dobre namene »Narodnega kluba«, o njegovem postopanju in uspehu pa naj bi bilo rajše in previdnejše molčalo. In to tembolj, ker se diskusija, j o dogodkih poslednjih Hni šele razvija in je previdnejše počakati s končnimi sodbami do takrat, ko bodemo imeli pred nami celi historijat ustanovitve »Hrv.-slov. ki.«. Kajti pričeli so se oglašati dalmatinski poslanci, ki zatrjujejo, da ne odgovarja vse resnici, kar se je dosedaj tozadevno od udeležnikov pogajanj za ustanovitev skupnega kluba zatrjevalo in pisalo. Poslanec dr. Tresič priobčuje danes v »Slav. Tag-blatt« člaijek, ki vsebuje prav ostra očitanja napram primorskim poslancem. Dr. Tresič označuje stališče dal- matinskih naprednili poslancev glede jugosl. skupnega kluba tako-le: Dalmatinci so takoj izjavili, da so za klub, v katerem bi bila dana posameznim podzvezain v vseh ne nujno skupnih zadevah popolna avtonomija. Poudarjali pa so, da naj se zadeva do jeseni odloži, ker je potrebno vse stvarne in organizačne pogoje natančno fiksirati, za kar treba časa. Nujnejša se jim je zdela tudi ureditev medsebojnega razmerja neklerikal-nih poslancev in hoteli so pred vsem obnovitev stare »Zveze«. Toda primorski poslanci niso hoteli o teh predlogih niti razpravljati, preko Dalmatincev so z dr. Šusteršičem določili pogoje, pod katerimi se naj osnuje skupni klub in dalmatinski poslanci so bili postavljeni pred fait accompli; vsi spreminjevalni nasveti so bili zaman j in končno so Dalmatinci uvideli, da se jih hoče le z zvezanimi rokami izročiti dr. Šusteršiču. K temu seveda niso mogli privoliti in tako je slepo in nepremišljeno ravnanje Primorcev pripomoglo klerikalni »Zajednici« do zaželjenega tri-urafa, da so se Jugoslovani razbili in da so ostali dalmatinski poslanci izolirani. Članek se posebno ostro obrača tudi proti dr. Rvbafu ter poudarja, da so primorski poslanci napram ostalim Jugoslovanom pokazali prav malo lojalnosti. Končno pa izraža dr. Tresič bojft^en, da se nahaja vprašanje skupnega jugoslovanskega kluba po dogodkih zadnjih dni v mnogo težavnejšem položaju, kakor kdaj poprej. Dr. Tresičeva izvajanja zaslužu-jejo gotovo pozornost vse naše javnosti. Primorski poslanci bodo na očitanja gotovo odgovorili, dejstva da j p sk uprli jugoslovanska ideja vsled okolnosti, pod katerimi se je izvršila ustanovitev »Hrv.-slov. kluba« pa žal ne bodo mogli negirati. In to je punetum saliens, kjer bo treba polit, društvu »Edmosti« znova staviti vprašanje: odobravamo? Hov položni v Mrlji. Idrija, 23. julija. Dne 13. julija t. 1. je napravilo novoizvoljeno starešinstvo mesta Idrija obljubo v roke c. kr. okrajnega glavarja po določilih občinskega reda. S tem dnem je bilo vstoličeno novo starešinstvo za mesto Idrija. Mesto dosedanjega narodno - napredne- ga župana je zasedel županski stol socijalni demokrat. Uprava idrijskega mesta je prešla na zunaj od narodno - napredne na socijalnodemo-kratično stranko. Rekli smo na zunaj! Resnično, kajti narodno - napredna stranka ima v mestnem starešinstvu izmed šest svetovalcev štiri, torej odločilno besedo v mestni upravi. Tudi v občinskem odboru samem je najštevilnejše zastopana, ima 11 odbornikov, socijalni demokrat je štejejo 10, klerikalci pa 9 odbornikov. Nobena stranka nima torej sama zase absolutna večine. V prejšnjem občinskem cdboru idrijskem je bilo izmed izvoljenih občinskih odbornikov 18 naprednjakov in 6 socijalnih demokratov, imela je torej narodno-naprodna stranka veliko absolutno večino. V trenotku, ko stopa na čelo idrijske občine socijalni demokrat, je umestno, da zapišemo nekaj vrst o dobi narodno - napredne uprave idrijskega mesta. Po dolgem boju in marljivem političnem delu se je posrečilo leta 1896 narodnjakom priboriti si v idrijskem občinskem odboru toliko zastopstvo, da je prišel njihov kandidat za župansko mesto Dragotin La-pajne v ožjo volitev z dotedanjim klerikalnim županom Franom Didi-čem. Sreča je bila mila narodnemu kandidatu, žreb je odločil za župana Dragotin a Lapajneta. Po nemških, nemškutarskih in klerikalnih županih je bil Dragotin Lapajne prvi naroden in napreden župan v Idriji. Prevzel je mestno upravo v najžalostnejših razmerah. Mesto povsem zanemarjeno. brez vodovodov, ceste, pota v najslabšem stanju, Idrija do takrat niti okusila ni dobrote modernega razvoja. Občinski odbor in župan sta bila zgolj po imenu, mestno upravo je vodil pravzaprav vsakokratni predstojnik c. kr. rudnika, ki ni imel nikdar ne smisla ne srca za razvoj idrijskega mesta in njegovega prebivalstva. Ni bila torej lahka naloga naprednega občinskega odbora in njegovega župana. Treba je bilo zlomiti stare vkoreninjene tradicije in dvigniti ugled in moč občinskega odbora, oskrbeti mestu času primerni razvoj. Z moško energijo, mladeniškim ognjem pa iskreno ljubeznijo za svoje rodno mesto, se je Dragotin Lapajne, oprt na zaupanje prebivalstva, lotil težavnega dela za prerojenje idrijskega mesta. Pod njegovo veščo in marljivo roko sta se zgradila prva velika vodovoda »izvirnica« in »lačna voda«, ki sta postala neprecenljive koristi za idrijsko prebivalstvo. Zgradila se je nova mestna hiša, dal je incijativo za zgradbo nove mestne ubožnice, ki se je pod njegovim naslednikom gradila. V zvezi z ljubljanskim županom Iv. Hribarjem je zapričel in deloma izvršil predpriprave za železniški projekt Ljubljana - Vrhnika-Idrija. Tako je skrbel, da bi mesto v vsakterem oziru napredovalo in se času primerno razvijalo. Vse zasluge* Dragotina Lapajneta za prerojenje idrijskega mesta pa je nadkrilila ustanovitev mestne realke, kajti prav v tem pogledu je bilo mesto najbolj zanemarjeno. Drugo mesto v deželi z nad 5000 prebivalci ni imelo srednješolskega zavoda, niti kakega drugega temu enakega nčilišča, d očim so druga mnogo manjša mesta na Kranjskem Novo mesto, Kranj, Kočevje, Krško že imela svoje srednješolske zavode. Rudnik ni več sprejemal toliko mladine v rudarsko državno službo, bilo je tedaj čimdalje več brezposelnih mladeničev. Kam ž njimi! Srednja šola bi mogla nuditi vsaj nekaj odpomoči. Na ustanovitev državne srednje šole ni bilo takrat niti misliti. Dragotin Lapajne je izvršil ustanovitev mestne realke z dobro vero, da jo prej ali slej mora država prevzeti v svojo upravo. Ustanovitev idrijske mestne realke je bila epohalnega pomena ne le za idrijsko mesto, marveč za ves slovenski narod, saj je bil ž njo za srednješolski zavod bogatejši, kar znači mnogo v naših bornih kulturnih razmerah. Tako se je Idriji polagoma ustvaril prvi začetek modernega mestnega razvoja. Idrija se je pričela zavedati socijalnih in kulturnih nalog. Po odstopu Dragotina Lapajneta je napredni občinski zastop odnosno županstvo nadaljevalo po njem zapri četa dela. Razširjevali in zboljše-vali so se vodovodi, popravljale poti in ceste na vseh koncih in krajih. Skoraj sleherni mestni del je dobil svoj vodovod. Izprožila se je misel regulačnega načrta za mesto Idrijo, pričelo se je nakladati tozadevni sklad. Spravilo v tir eno izmed najbolj perečih vprašanj idrijskega mesta, regulacijo Nikave. Od naprednega občinskega odbornika je izšla misel ustanovitev ljudske in dijaške kuhinje v zvezi z gospodinjsko šolo. Zgradila se je mestna ubožnica in LISTEK. No male kavne dan. Po stenografskem zapisniku prvega vjsezverinskega shoda na Goljavi spisal Rado M u r n i k. (Dalje.) Volk: Kaj pa je to, nekrolog? Merjasec: Nekrolog je osmrtnica ali parte. To bi pa tudi lahko ve-iel, tepec! Volk: No, no! Ne bodi no tako ■siten in neolikan! Vsak ne more biti tako učen kakor ti, študiran hribovec! Medved: Jasna gospoda, prosim, izvolite se nemudoma pomiriti. Namreč, besedo ima zdaj gospod ivorni svetnik. Lisjak: Naše glasilo bo opozarjalo društvenike, kje je dobiti več plena. Divji maček, profesor petja *n komorni virtuoz na goslih: Bra-vissimo! (Navdušenje rase.) Lisjak: Naše glasilo bo poročalo natanko, kdaj se selijo in vračajo ptiči, kdaj imajo zajci, jerebice Ud. mlade. Zanimalo se bo pa tudi vi hrošče, polže, ribe in rake. Opisovalo bo strupene gobe in škodljive rastline. Poleg tega pa bo objavljalo korenite razprave o pasteh. Vidra, trgovka z delikatesami: Imenitno! Imenitno! Kar solze mi prihajajo v oči. Kuna, umetnica na visokem trapecu: Meni tudi. Oh, stric Lisjak je pa res strašno zvit in navihan, pa naj reče kdo kar hoče. Škoda, da je samo obskuren dvomi svetnik! Medved: Namreč, izvolite molčati, velecenjene zverine, da se gospod govornik ne zmoti ali da nam ne I>ozabi povedati kaj prav lepega! Lisjak: V listku bo prinašalo naše glasilo krasne romane, pa tudi zanimive kratke povesti in pesmice. Vsi strokovnjaški članki kakor tudi leposlovni umotvori naših ženialnih pisateljev bodo bridko zafrkavali lovce in pse. Vsebina bo tako raznovrstna in zabavna, da se bo morala zanimati za list vsaka zavedna zverina. Ris: Pisal vam bom briljantne listke, pa še prav poceni. Lisjak: Za vsebino spisov bo vsak sam odgovoren, oziroma tepen, ako bo poročal kaj lažnjivega ali ako ga bo kaj polomil na katerikoli način. List bo prinašal tudi oglase, in sicer tako poceni, da bo lahko sram vsako zverino, ki ne bo nič inserirala. Naše glasilo nam bodi tolažba in moralna podpora, nam bodi bodrilo za resno, pametno delo na protikultur-nem, protilovskem in protipasjem polju! Prečastite velezverine in vele-ujede, zdaj pride konec konca. Pred- lagam zatorej, da se osnuje »Društvo za varstvo zverin in ujed« in da si ustanovimo glasilo, kakršno sem imel čast pravkar orisati i glavnimi potezami. Komur ugaja moj predlog, naj se hitro postavi na glavo in migaj z zadnjima nogama po zraku! Vsi poslušalci se veselo postavijo na glavo in hvaležno migajo z nogami. Lisjak: Potemtakem je moj predlog sprejet brez ugovora. Hvala vam! Poslušalci: Zivio govornik! Zivio Lisjak! (Nepopisna navdušenost. Vihamo odobravanje. Navdušeni poslušalci postavijo naposled tudi govornika na glavo.) Lisjak (zopet na nogah): Agitirajte za naš list! Kdor prve tri mesece ne bo hotel plačati nič naročnine, ga bo dobival pozneje zastonj. Medved: Namreč, besedo ima gospod Vodomec, ravnatelj ribogoj-nega zavoda. Prosim! Vodomec, seveda burno pozdravljen: Slavne in kosmate zverine ! Poslušalci: Zivio govornik! Dobro zna zasajati besede, jako dobro! Le tako dalje! Vodomec: Najprej vas zahvaljujem iz vsega srca, da ste povabili tudi nas uboge ptiče na ta velepo-membni in velevažni shod. Ta veseli dan, gospoda moja, male kavke dan, bo z zlatimi črkami in srebrnimi pi- kami zapisan v žalostni zgodovini zatiranega živalstva. Čujte in pomiluj-te nas! Zdaj so pritisnili tudi nas na indeks. Kar uganjajo hodobni lovci in ribiči proti nam, to presega že vse meje. Očitajo nam, da zremo same postrvi, same mlade, žlahtne ribe in mlade rake. Gospoda moja! Kdor ima količkaj zdravega okusa, mi mora pritegniti, da je najslabša postrv še vedno boljša nego najboljša belica. Dobrotljiva mati priroda nas je obdarila s posebno lepo uniformo, pa tudi s posebno finim, skoraj umetniškim okusom. Zakaj bi uživali zanikamo meso, ako je dobrega dosti t Saj tudi človek je rajši slastno pečenko, kakor p« nezabeljen krompir v oblicah. Vodomci nismo taki barbari kakor afri-Čansko neumni noj (Struthio camelus L.), ki požira izgubljene galoše, hlačne jermene, žeblje, čike, radirke, krtače in enako slabo hrano ter si domišlja v temi svoje neumnosti, da je same delikatese. Po pravici se smeja človek temu duraku, ali obenem bi moral nas vodomce občudovati, ne pa preganjati radi tankega okusa. V imenu vseh tovarišev slovesno pro-svedujem proti takim škandaloznim razmeram. Obenem prosim najvljudneje, da bi imeli v vašem cenjenem listu tudi ptiči svoj kotiček, koder se bomo mogli boriti in braniti z uma svetlim krempljem za svoj obstanek! Ris: Majhen in dober je moži-ček, pa ga le pihne! Volk: Saj res. Skoraj nič ga ni videti, pa je očka le hud in ne razsaja slabo. (Najbližji poslušalci čestitajo govorniku.) Medved: Prosim lepo! Gospod Lisjak ima zopet besedo. Divji maček: A? Lisjakf No, prav, miau. Lisjak: Velemozni, velesijajni zbor! Ne smemo pozabiti, da niso vsi ljudje podivjani. Hvala Bogu in svetemu Frančišku, še ni izumrl plemeniti rod — nedeljskih lovcev. Predlagam, da bi jim poslali nastopno zaupnico. (Bere:) Roparice in ujede, zbrane na prvem vsezverinskem shodu na Goljavi, zahvaljujemo vse visokorod-ne, prečastite in velecenjene lovce nedeljske za njih dosedanjo blagona-klonjenost, milosrčnost in prizaneslji-vost ter upamo, da ostanejo tudi poslej dobrotljivi zaščitniki ali vsaj nevtralni prijatelji nedolžno preganjane divjačine. Kakor želimo iskreno iz vsega srca, da bi kap zadela vse prave lovce, tako želimo nedeljskim prijateljem, da učakajo čili in zdravi leta Metuzalemova, da jim Bog podeli srečo in zadovoljnost vse žive dni, po smrti pa nebeško krono, amen. Živeli nedeljski lovci, ki nas hodijo obiskovat in kratkočasit, živeli, živeli! Datum letos na male kavke dan. Poslušalci: Živeli nedeljski lovci! {Dalje nrlaeenJMJi zvišale podpore mestnim ubogim. Hotelo m je prezidati mestno društveno poslopje v mestni dom, v katerem bi se naj nastanila javna čitalnica in knjižnica, gledališče, velika in mala dvorana pa bi služile sicer v prosvetne in razvedrilne namene idrijskega delavnega ljudstva. Toda napredni občinski odbor je hodil s svojimi lepimi načrti za razvoj idrijskega mesta krizo v pot. Klerikalcem, ki eo imeli toliko let mesto v rokah, a ničesar zanj storili, ni bil nikakor po volji tolik pokret mesta pod napredno upravo, pa so napovedali idrijskim naprednjakom križarsko vojsko.No, dokler je bilo klerikalno rovanje omejeno le na klerikalno časopisje, ni moglo zastaviti poti svobodnemu in smotrenemu razvoju Idrije. Šele, ko so se združili klerikalci in nemški veleposestniki v deželnem odboru, pričela se je nečuvena persekucija idrijskega naprednega občinskega odbora in mu preprečila najlepše načrte v korist idrijskega mesta in njegovega prebivalstva. Mesto Idrija je kot napredna občina prva okusila vso neznosno maščevalnost izvirajočo iz strankarsko zagrizenosti klerikalne večine v kranjskem deželnem odboru. Moško je vztrajala Idrija v tem sila težkem boju, ni klonila glave pred klerikalnimi tirani. Cela slovenska javnost je zasledovala boj napredne idrijsko občine proti klerikalnemu deželnemu ocTboru. Kar se je pričelo pred letom zanje prenočišč. Ob 7. zvečer: Prijateljski sestanek pri Štembnrju ▼ Kandiji. Ob 9. zvečer: Kres na Grmu. V nedeljo SO. avgusta; Ob 8. sjutraj; Sv. mala pri Božjem grobu. Ob 9. dopoldne: Pozdrav in nagovor došlih gostov v Šolski dvorani. Ogledovanje zavoda. Ob polu 1. popoldne: Skupni obed v Šolski dvorani. Ob 4. popoldne: Zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Čas za priglasitev je določen do 1. avgusta. Pripravljalni odbor. Zadrnga ključavničarjev v Ljub* liani je popeljala svojih članov-moj-strov boljše in starejše učence na podučni izlet v tovarno na Jesenice 15. t. m., da se bolj seznanijo s pridobitvijo in izdelovanjem železa. — Zadruga jih je preskrbela z vožnjo, hrano, ter popeljala pod nadzorstvom gospoda načelnika Iv. Pusta in treh gospodov - mojstrov. Obedovali so pri gosp. Bremeu, ključavničarskemu mojstru na Jesenicah, kjer so bili prav dobro poetreženi. Zadruga si šteje v dolžnost, zahvaliti si tudi g. ravnatelju Trappnu, ki jih je gostoljubno sprejel in dal dva voditelja za ogled tovarne. V imenu učencev se je zahvalil g. Rebeka učenec gosp. načelniku za tako podučen izlet in za podelitev prostega časa. Središke novice. Ponarejevalca denarja. Orožnistvo v Središču je prijelo brata Mnrata iz Vitana zaradi ponarejanja denarja. Pri njima so dobili ponarejene 5kron-ske tolarje, doma pa orodje in materijal za zlivanje. — Izgubila se je 701etna slaboumna J na Govedič. Pravijo, da je odšla v bližnje Medji-murje. — Treščilo je v zložene kopice posestnika Pintariča. Zgorela bi mu bila na njivi vsa rž, ako ne bi prihiteli ljudje pravočasno in pogasili ognja. — O b r i d k i i z g u h i moramo končno poročati svojim rojakom in prijateljem. Škof je prestavil našega kaplana Kuharja, ki se je tako »odlikoval« pri zarlnjih volitvah, v — Golčavo. Srečno pot! Koroško. Požari. Včeraj popoldne je zgorel v Šentpavlu v Lavantinski dolini velik samostanski mlin. — V okolici Krive vrbe je pogorelo posestvo Ja-ger. Vzrok ognja je neznan, škoda presega zavarovalnino. Po celem Koroškem so divjale včeraj kratke, a nevarne nevihte. Na več krajih je strela užgala, vendar pa je hud naliv po večini zadušil ogenj. Kljub temu pa je napravila strela veliko škode. V Dolih je ubila nekemu posestniku 2 vola in plemenskega bika, za katerega so mu ponujali kupci pred par dnevi 1000 kron. Posebno trpeli so kraji okoli milstetskega jezera. Tam je padala med nevihto tudi debela gosta toča, ki je uničila skoro vse sadje in pobila vse poljske in vrtne nasade. Primorfto. Udeležniki na izletu I. S. Ž. v St. Petru na Krasu, ki niso prijavili svoje udeležbe potom župnega predsedstva, a žele obedovati v Št. Petru, naj to prijavijo naravnost »Sokolu" v 3t. Petru na Krasu. Župnik obsojen radi volilne agitacije. Pred sodiščem v Ajdovščini se je vršila pred par dnevi obravnava radi nepostavne volilne agitacije, proti rihemberškemu župniku Stran-carju. Župnik, ki se bolj briga za politiko, kot za vero, je bil obsojen na globo 40 kron. Zdrava je taka mora-lična klofuta za katoliškega župnika. Za denar mu itak ni. Bodo pač njegove verne ovčice občutile tesneje na koži njegove škarje in letela bo izpod njih dlaka tako, da bo župniku morda še kaj preostalo. Iz Ajdovščine. Zupni zlet „Go-riške Sokolske Župe-, kateri se je vršil v nedeljo tukaj, je krasno vspel. Sokolstva v kroju je bilo nad 400, drugega občinstva okrog 3000. Telovadba je izpadla v vsestransko zado-voljnost. Sploh je bilo navdušenje ves čas velikansko. Cela prireditev izpadla je v čast in ponos slovenskemu So-kolstvu. — Gospod Milko Krapeš, n-govec z urami v Ljubljani vposlal je nSokolu" v Ajdovščini povodom Župnega zleta v svrho čim izdatnejšega gmotnega vspeha 2 krasni uri v dar. Srčna hvala! Priporočamo občinstvu, da pri naročilih vpošteva to res narodno tvrdko! Porotna razprava radi »Banke popolare" v Gorici. Izmed prič, ki so bile nadalje zaslišane, je izpovedal bivši uradnik banke Nodus, da je bil po Collejevem odhodu v Italijo poslan na Collejevo stanovanje po ključ od blagajne. Žena Collejeva mu je pravila, kako je Colle zadnje čase vedno računal in računal, po cele noči je bil pokoncu. Včasi se je opil in nekoč ga je našla na tleh ležečega, kri mu je šla iz ust. Mož je veliko trpel, zanimivo je v Nodusovi izpovedi, da je rekel, da če se je pregledalo knjige, se Je moglo spoznati, da se v banki igra. Omeniti je dalfc pričoEmila Schwarza, predsednika likvidacijskega odbora. Ta je povedal, ds so bile bančne knjige v največjem neredu, tako da se ni nič razumelo. Ds je zvedel kaj o igrah, je moral iti v Milan. Našel je mnogo nepravilnosti, v bilanci 1908. falzft-kadjo zs 260.000 K. Tudi Conforti-jeve knjige niso bile v redu. Na Colle jev račun so prepisovali reči, katerih niso mogli nikamor drugam utakniti. (Niso imeli zastonj amerikanskega knjigovodstva, katerega razven Colleja ni nihče drugi razumel. 200 delnic so pripisovali sedaj na ime advokata Luzzatta, sedaj na njegove otroke, sedaj zopet na Pijanija. Schwarz je konstatiral, da se je dobilo doslej neizterljivih terjatev K 892.806. Potem so izgube v znesku 726.000; vsega skup okoli 1,783.000 K. Spraševanje prič gre le počasi od rok, tako da razprave ne bo še z lepa konec. Izdatna žepna tatvina. Iztirjeva-lec tvrdke Afenduli v Trstu 1 »letni A. Kumar je dvignil včeraj pri podružnici angleške banke 10.000 K. Domov grede se je ustavil pri neki prodajalni smokev. Ko je hotel oditi jd zapazil, da mu manjka denarnica z 10.000 kronami. Denarnico mu je najbrže izmaknil kak prebrisan žepni tat, izključeno pa seveda ni, da je de narnico nevede izgubil. Vročina In seja mestnega sveta v Trstu. V sredo zvečer napovedana seja mestnega sveta v Trstu se ni mogla vršiti. Radi silne vročine se je odtegnila velika večina svetovalcev, z izgovorom, da v taki sopari ne morejo zborovati, posebno še, ker ni sedaj nič nujnih predlogov na d n evnem redu £ Za otrpnjenjem tilnika je umrla 5 letna hčerka pomorskega zdravnika na parniku „Brindisi" med vožnjo iz Apulije v Pulj. Nesreča na bojnem parniku. S krova bojne ladje „ZrinjiM v Pulju je padel mornar Filip Hartwein v neki čoln, na katerem so imeli premog. Dobil je močne poškodbe na glavi in bo težko okreval. Požari v Istri. V vasi Sabadino v občini Marezige je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Antonu Sabadinu. Zgorela je tudi njegova 9 letna hčerka. Škoda znaša 4500 kron. V vasi Sabor pa je izbruhnil ogenj na hiši posestnika in vaškega načelnika Josipa Kocjančiča. Hiša in gosp odar-sko poslopje je popolnoma pogorelo. Le s težavo so domačini in gasilci omejili ogenj. Bila je nevarnost, da pri tej hudi vročini, ko je vse tako pre-sušeno, pogori cela vas. Kocjančič ima 8000 kron škode. Oba pogorelca sta zavarovana. Kolera v Trstu. Tržaški mestni tizikat je izdal poljudno spisano bro-šurico „Kako se ubranimo kolere". »Triester Ztg." omenja pri tem, da je za ljudstvo večje važnosti kot ta poduk, vzgled, katerega naj bi dalo mestni vodstvo ljudstvu s tem, da pazi strog) na snago mesta in ustreže socijalnim težnjam ljudstva. Preskrbi naj revnejšemu ljudstvu poštena stanovanja, pazi naj na vzgojo otrok v šoli, uredi naj ljudska kopališča, strogo naj nadzoruje trg za jestvine in naj skrbi, da ne bodo prodajo mesa in rib monopolizirali posamezni veletrgovci, ki stavijo take cene, da je Širšemu ljudstvu nemogoče priti do boljše hrane. Pred vsem pa dajte ljudstvu resen vzgled čistosti in snage, kar bo nanje uplivalo bolj kot vsi tiskani poduki. Stanje za kolero obolelih se je zboljšalo. Ženski, Anžič in Zorn že lahko hodita po vrtu, in v kratken bodeta okrevala tudi mornar Kanguso in deček Schwarz. Včeraj so izpustili iz zdravstvenega nadzorstva oče a za kolero umrlega dečka Marijanija in več drugih oseb. Zdravniki trdijo, da če še par dni ne oboli nobena interniranih oseb ali v mestu je Trst svojo krizo glede kolere za letos prestal. Vesti, da so se pojavili slučaji kolere v Gorici in v Tržiču so neresnične. Nezgode. Petrolejska svetilka je padla na glavo med večerju godcu Josipu Berčiču v Trstu. Svetilka se je razbila, petrolej se je vnel in z največjim naporom so rešili Berčiča, da ni zgorel. Dobil je zelo hude opekline na glavi. — Tereziji Obreza v Trstu se je vžgala vsled neprevidnosti velika posoda, napolnjena z rumom. Pet oseb je težko ranjenih. — Z odra drugega nadstropja je padel zidar Rudolf Oršič v ulici oeivedere v Trstu. Pri padcu si je nevarno pretresel možgane. Zastrupiti se je hotela v Trstu 16 letna Tereza Klun doma iz Rakeka. Pila je oetovo kislino. — Na parniku „Ma-thias Kiralv* je nenadoma umrl nek 15 letni mornar. Obdukcija je pokazala, da je dečku počila lobanja. — Vročinska kap je zadela 21 1. delavca pri ljudskem kopališču blizo svetilnika. Sel se je kopat in se je po kopelji vlegel v pesek, kjer je spal na solncu 2 uri. Vročina v Trstu. V Trstu vlada že cel teden silna vročina, ki še vedno raste. Višek je dosegla včeraj, ko so imeli Tržačani 40° Cel. Ozračje je poleg tega silno soparno, tako da ga tudi noči ne ohlade, in da ni skoro razločka med dnevnim maksimom in nočnim miniraom. Kopališča so pre-napolnjena. Toda tudi v njih se človek ne more zadostno ohladiti, kajti voda ima v obrežnih kopališčih 28° do 30° C. Med delavstvom, ki je n dano pijači se je začela pojavljati radi silne vročine neka vrsta bolezni, ki je podobna morski bolezni. Ta bolezen je radi tega še posebno nevarna, ker ima na sebi popolne znake kolere in morajo smatrati zdravniki vsak slučaj to vročinske bolezni za kolero sumljivo obolenje. Polet iz Opatije na Reko. Tržaški avijatik Vidmar, ki je dosegel v nedeljo tako lep uspeh s svojim poletom iz Gradeža v Trst, priredi v nedeljo 6. avgusta zopet nov polet in sicer iz Opatije na Reko. Dvignil se bode v Preluki pri Opatiji, krožil nato med Opatijo in Lovrano, plul čez Kvarner in se spustil na tla na reškem vežbališču. .... Dnevne vesti. + Castikraja je škofom dovoljena. Ugled graškega nadsodišča je zopet znamenito poskočil. To je posledica odločbe, i katero je graško naci-sodišče obvarovalo nesramnega ljubljanskega škofa pred porotniki. Ta škof je na podel način žalil napredne državnezborske kandidate, žalil jih je v posebnem pastirskem listu, tor«j v svoji uradni lastnosti, a graško nadsodišče je našlo skrita vratca in je žaljenim kandidatom onemogočilo dobiti zadoščenje. Ta odločba graškega nadsodišča, ki daje škofom pravico, da lahko poštenim ljudem v pastirskih pismih čast kradejo, je vzbudila pozornost v vseh kronovinah. Tudi »Arbeiter Zeitung« je izrekla svoje mnenje ter končno dostavila: »Vprašati pa se mora, kaj pa je naučno ministrstvo, kateremu je predlagati pastirsko pismo, storilo proti farju, ki svoj urad tako zlorablja.« Nič ni storilo naučno ministrstvo. Škofje morajo svoja pastirska pisma predlagati vladi, a ljubljanskemu škofu ni vlada še nikoli delala sitnosti. Ta Anton Jeglič zlorablja pastirska pisma in svoj urad že vsa leta sem na brezobrazen način, pa vlada mu je to še plačevala z dobrotami. Jeglič je v nekem pastirskem li^tu grdil cesarja Jožefa II., v zahvalo za to mu je vlada odpisala mnogo tisoč davkov; Jeglič je že v raznih pastirskih listih hujskal kakor Krek, iu vlada mu je to plačala z ogromnimi brezobrestnimi posojili; Jeglič huj-ska na bojkot, vlada pa mu to vrača s tem, da ustavi sodno postopanje proti različnim duhovnikom. Jeglič je sramotil napredne državnozborske kandidate, vlada pa mu je izrekla zahvalo za to s tem, da je onemogočila zasebno obtožbo. Tako je vedno pri nas. In nič se ne čudimo. Krek javno hujska ljudi, da naj naprednjake ubijejo, njegova krivda je objektivno in subjektivno dognana, a mož nadaljuje nemoteno svoje hujskanje in spremlja ga blagoslov ljubljanskega škofa in c. kr. oblasti. + Ganljivo veselje ima »Slovenec« nad tiskovno napako, ki se je zadnjič vrinila v naš list, ko je bilo namesto »interministerijalna« internacionalna« konferenca. List, ki sam mrgoli tiskovnih napak, ki je tako slabo zlomljen, zložen in urejen, kakor je pač »Slovenec«, pač nima vzroka, da bi se obešal na tiskovne napake. Vendar mu prav radi privoščimo to veselje, posebno ker kaže, kako natančno in marljivo čita jo naš list. Mi pa temu vzgledu ne bomo sledili, ker imamo preveč boljšega dela in dosti premalo prostora, da bi mogli zabeležiti le najizbranejše neumnosti »Slo-venčeve«, kaj šele tiskovne napake. + Slovenec, privatni docent na praškem vseučilišču. Naučno ministrstvo je potrdilo sklep profesorskega zbora praškega češkega vseučilišča, da se pripusti dr. Mihajlo R o s t o -h a r kot privatni docent za filozofijo na češkem vseučilišču. + Promocija. Ivan K e b e r, vojaški živinozdravnik v Budimpešti, je bil 12. t. m. promoviran na dunajski živinozdravniški visoki šoli za doktorja živinozdravništva. — Glede kolere nam mestni fizi-kat še poroča: Ce bi se v Ljubljani pojavil kak slučaj kolere, bi bolnika nemudoma prepeljali v mestno bolnišnico za silo. Voz, s katerim se vrši prepeljava, se v bolnišnici takoj razkuži, istotako se tam razkužijo in pre-oblečejo kočijaž in strežniki, ki imajo s prepeljavo opraviti. Razven bolnika pa je treba izolirati se vse one osebe, ki so bile ž njim v katerikoli dotiki, odkar so se pokazali prvi bolezenski pojavi. Za izolacijo teh oseb je mestni magistrat določil posebne prostore v mestni jubilejski ubožnici, kjer se jim bode tudi preskrbela hrana na mestne stroške. Izolacija imenovanih oseb je z ozirom na zdravstveno blagostanje prebivalstva brezpogojno potrebna. Kajti vsakdo, ki je bil z bolnikom količkaj v dotiki, se je lahko okužil, kar pa se pokaže šele tekom petih dni, zaradi česa je pet- dnevno opazovanje potrebno. Če bi so to izoliranje strogo ne izvrševalo, bi vsaka imenovanih oseb lahko raztrosila bolesen po najrazličnejših krajih. Mestni fizikat je uverjen, da ima vsakdo toliko socijalnoga Čuta v sebi, da se bo takoj sam javil, če je bil s bolnikom v katerikoli dotiki in da to ne bo šele treba dognati potom dolgotrajnih poizvedovanj. Pa tudi občinstvo naj tozadevno podpira zdravstveno oblast in naj ji takoj javi one, o katerih ve, da so bili z bolnikom v dotiki. Pri takih ljudskih kugah, ka-koršna jc kolera, je pač treba doprinesti splošnemu blagru malo žrtev, kajti tako kugo moremo le zatreti, če se držimo gesla: »vsi za enega, eden za vse.» Kdor se poda po uradnem naročilu v varstveno izolacijo, mora pomisliti, da s tem le ščiti sebe in svojce. Sebe, ker je — če bi se bil ves okužil — od vsega pričetka pod primernim zdravstvenim nadzorstvom, kar je glede poznejšega ozdravljenja največje važnosti, svojce pa, ker bi v prvi vrsti pač na te prenesel kugo. — Navodilo, kako se obvarujemo kolere, dobiti je v uradnih urah na mestnem fizikatu, Mestni dom, II. nadstropje. Priporočamo osobito hiš nim gospodarjem, da si omislijo na vodila za vse stranke. — Vročina je zadnje dni tako strahovita, da ljudje kar zdihujejo po dežju. Skoro vsak dan napoveduje dunajski centralni meteorologični zavod dež. pa ga ni in ga ni. Oj ti vre menski preroki! V Ljubljani se zopet čujejo bridke pritožbe zaradi primernega večjega javnega kopališča Ljubljana je vsaj hladna, a kako je sete drugod. V Metliki so 25. t. m. konstatirali, da je imela Kolpa ob 10. dopoldne 26° C. dne 26. pa ob isti uri 28° C, pri Malem otoku, kjer Kolpa mirno stoji, pa je imela celo 30° C Na solne n so imeli tiste dni v Metliki 54° C, v senci pa 35° C .Hudi časi. — Kranjski avtomobilni klub je preložil nameravano dirko radi velikanske tropične vročine, ki vlada \ (rorici. Dan dirke se določi na občnem zboru, ki se vrši v soboto dne 29. t. m. — Umrla je včeraj na Poljanskem nasipu g. Marija Reich. P. v m.! Iz Litije se nam piše: Kakor je bilo že naznanjeno, ima Ciril-Meto • lova podružnica v nedeljo svoj občni zbor v gostilni pri Urški. Ker je ta r>bčni zbor 25., naj bi se ga rodoljubi v velikem številu udeležili. Tudi bi bilo želeti večje udeležbe iz Šmartna, saj se tudi Litijčani radi odzovejo vsakemu vabilu od tam. — Upamo, rta bo letos tudi več doneskov, ko druga leta. ker pobira udnino rodoljubna gospa Zofija Steinerjeva v družbi gospice Minke Preinfalk \ Litiji; v Šmartnem je pa to delo zopet prevzel marljivi podružnični blagajnik g. Vinko Watzak. — Torej pridite in pokažite, da poznate pomen in korist C. M. družbe. Umrl je v Idriji rudar in posestnik Ivan Kokalj, ki je bil več let prvi občinski svetovalec v idrijskem občinskem odboru. Umrl je na proletar-ski bolezni, sušici, star šele 44 let. Pokojnik je bil vnet pristaš in eden izmed ustanoviteljev socijainodemo-kratične stranke v Idriji, pri kateri je vsled svoje agilnosti užival veliko zaupanje. Bil je predsednik »Unije« a vstr. rud. društev, odbornik rudarske zadruge, bratovske skladnice itd. Svojim svobodomiselnim načelom je ostal zvest do zadnjega diha. Bodi mu blag spomin! Nesreča pri kopanju. Dne 25. julija okolu 6. zvečer kopali sta se v Kolpi gdčna. Pepica Pišlerjeva in gdčna. Nosanova, učiteljici v Kuže-Iju. Komaj sta prišli v vodo, ki je bila ravno globoka, spustila se je Pišlerjeva, ki ni znala plavati, malo preveč v vodo. Gdčna Nosanova pa za njo, ki je plavalka. Za nekaj hipov opazila je, da se je Pišlarjeva že potaplja. Hotela ji je priskočiti na pomoč, a je komaj iz samega strahu rešila sama sebi življenje. Na klicanje na rešitev ni bila nobena pomoč pri rokah in tako je Kolpa ugrabila v svoje žrelo blago dušo, vrlo napred-njakinjo in dobro učiteljico ter dru-žabnieo. S smrtjo gdčne. Pišlerjeve izgubili so učiteljski krogi vrlo kolegi njo, vaščani Kužeij izborno učiteljico in dobrotnico, ker je bila vsem dobra prijateljica in svetovalka, a vsem, ki so jo poznali, ljuba in predraga družabniea. Blag jej spomin! Večer smeha, ki ga priredi dane* zvečer kinematograf »Ideal«, spremlja koncert skrv. filharmonije. Večer obeta veliko zabave in razvedrila, ker ima izboren spored. Jutri pride kot zadnja slika, že omenjena aktualna slika mestnega nočnega življenja: »Divja noč«, ki je samo za odrasle. Samomor. Včeraj popoldne je na Posavju skočila v Savo natakarica Frančiška Brodarjeva, rojena 2. aprila 1892 v Seličah, pristojna v Kleče pri Kamniku ter se utopila. Njeno truplo so še istega dne potegnili iz vode. NesreČnica je preje napisala tri pisma ter jih pustila v ročni torbici na bregu. To je ona natakarica, o kateri smo že včeraj poročali, da je predsnoenjem hotela skočiti na Poljanskem nasipu v Ljubljanico, a jo je bit še pravočasno rešil nek ključavničar ter oddal policiji, ki jo je imela do včeraj zjutraj v varstvu. Kakor se vidi, je nesrečniea na vsak način hotela storiti smrt, in da bi pri tem ne bila ovirana, je šla svoj naklep udejstviti na Posavje. Izgubil je nek gospod denarnico, v kateri je imel do 8 K denarja. Sluga Jakob Kamenšek je našel dve šerpi Štefanija Paulova pa pozlačen uhan. Narodno ohromilo. Mladina s Tržaške ceste priredi v nedeljo 30. t. m. pri Novaku na Tržaški cesti št. 21 na lastnem odru in z lastnimi dekoracijami, ki so si jih mali večidel sami napravili, dve igri in sicer »Darežljivi otroci« v pet pri-zorČkih in »Lažnjiva Danica« v dveh dejanjih, ki jih je spisala Mara Gregorčičeva. Začetek predstave je ob 8. zvečer in je vstop prost, ker pa je prireditev namenjena v podporo družbe sv. Cirila in Metoda, sprejmejo mladi igralci hvaležno vsak dar. Opozarjamo na to prireditev ljubitelje mladine, zlasti s Tržaške ceste in okolice. Velikanski pozor v Carigradu. Vulkan je Carigrad. Dolgo je miroval predno je izbruhnil z vso elementarno silo. V Jeni seraju so izbruhnili včeraj zjutraj zopet trije požari, katere pa so gasilci, ki so razpostavljeni po celem mestu, in vojaki, ki stražijo ulice in javna poslopja, hitro pogasili. Požar je uničil dve veliki trgovini, med tem ko se je posrečilo gasilcem druga poslopja rešiti. Pred-včerajšnem zvečer je bilo tudi trgovinsko središče v Stambulu v velikih skrbeh in prebivalstva se je polastila nepopisna groza. V najbolj obljud-nem trgovskem delu, v bližini večjih bazarov je izbruhnil v nekem skladišču ogenj in videti je bilo, da se razširi na sosedna poslopja, kar bi bilo imelo za posledico, da bi bil izginil zopet cel del mesta. K sreči pa se je posrečilo gasilcem po nadčloveško napornem delu omejiti ogenj, tako da je zgorelo samo skladišče. Nervoznost, ki se je polastila prebivalstva, je tako velika, de je morala včeraj posredovati kavalerija, ki je zajahala med razburjeno množico, da jo razkropi. Položaj v Carigradu je nepopisen. Na tisoče in tisoče ljudi bdi po cele noči, ker se boje novih požarov. Ljudje v nekaterih mestnih delih so vedno pripravljani na beg. V kovčegili imajo spravljeno svoje najdragocenejše imetje in živila. Cigani iz okolice se klatijo po pogoriščih in ulicah in kradejo, vojaštvo pa je brez moči in izmučeno vsled neprestane službe. Velik del garnizije je vedno pripravljen v vojašnicah. Kjer Se pokaže veliki vezir, ga sprejemajo z psovanjem. Ljudje vidijo v njegovem postopanju zločin proti varnosti glavnega mesta in javno se kaže nevolja nad tem, da skuša vlada vzbuditi mnenje, da so požari le posledica nesrečnih slučajev, namesto da bi energično nastopala proti znanim krivcem. Opozicija hoče na vsak način izsiliti sklicanje parlamenta, kar pa skuša večina še vedno preprečiti. Celo najzmernejši politiki presojajo položaj zelo pesimistično. Splošno pa je opažati, da se boje ljudje celo odkrito govoriti in povedati svoje mnenje, ker vidijo v \ a-kem človeku vohuna ali pa agenta nezadovoljnih. Neki višji častnik se je izrazil o namenu požara, kakor smo že snoci v brzojavki poročali, da so imeli požigalci namen uničiti detaljne vojne načrte, ki so shranjeni v poslopju generalnega štaba in vojnega ministrstva ob vojaškem vežbališču v Eski seraju. Tudi pred finančnim ministrstvom se je ustavil požar, dasiravno leži to med večjo skupino hiš. Nekega Grka so prijeli, ko je hotel ravno zažgati stanovanje nekega višjega častnika ravno tako pozneje še nekega drugega Grka. Vsemu temu pa se pridružuje še kolera, ki je celo po uradnih zatrdilih zahtevala že 9 žrtev. Seveda turška vlada niti v tem ni odkritosrčna, ter zanika, kakor je delala to italijanska vlada, da bi se bila kolera že zelo opasno razširila. V teh časih, ko ima vlada na vseh krajih polne roke dela, se tudi ne utegne brigati toliko na zdravstveno stanje Carigrada. Po privatnih poročilih je kolera zahtevala že mnogo žrtev in je pričakovati, da se v kratkem še mnogo bolj razširi zlasti med revnim prebivalstvom in med pogorelci. Mnogo jih je namreč, ki niso dobili prostora v vojaških taboriščih in ti spe po cestah in po vežah ter večajo nesnago, ki že itak vlada v carigradskih ulicah. Vojaštvo pa jih preganja od kraja do kraja, ker se boji novih požarov. Tako ti nesrečni nimajo niti prostora, kamor bi položili glavo. Utrujeni, izmučeni in izstradani tavajo po ulicah in ilu-zorično je misliti pri takih razmerah na sanitarne odredbe. Mnogo teh ne- srečnih je našlo pribežališče v starih stolpih bizantinskega mestnega obzidja in zunaj mesta v kamenolomih. Mesto namerava odkupiti pogorelcem zemljišča, kjer so stale njih hiše tli pa jim odkazati druga stabišča, da sezida na pogorišču moderno mesto. Razne stvari * Požar na Dunaju. Predvčerajš-nem je izbruhnil na Dunaju ob 8. zvečer velik požar na lesnem skladišču tvrdke Kruli v bližini Severnega kolodvora, skladišča premoga in pe-trolejskega zbirališča tvrdke Siemens & Schuckert. Ogenj je izbruhnil v mali utici za bencin in se je hitro razširil na vsa skladišča. Gasilci imajo zelo težavno delo, ker ne morejo do ognja. Pota med posameznimi lesnimi skladi so namreč preozka. Gasilci se trudijo obvarovati vsaj skladišče premoga in petrolejsko zbirališče pred požarom. Močni oddelki policije so prišli na pogorišče, da branijo tisoč in tisočglavi množici gledalcev, da ne ovirajo rešilne akci je. Tudi vode je zmanjkalo, vsled česar so morali napeljati cevi do Donave. Kakor zatrjujejo, je nekdo za-žgal. Aretirali so baje nekega delavca, ki je polival les s petrolejem. Po drugih poročilih pa se je javil baje neki pred kratkim odpuščeni diurnist ponoči na komisarijatu, češ da je on zažgal. Požar so videli po vsem Dunaju in se je razširil tako, da so že obupali, da bi ga mogli omejiti. Vojaštvo in policija je zastražila ceste v okolici. Danes do 5. zjutraj se je posrečilo izprazniti zbirališča za petrolej, velika nevarnost pa je vsled vetra, da začne goreti skladišče premoga. Sicer so del premoga, ki je bil v neposredni bližini gorečega skladišča, že odstranili, vendar pa je lahko mogoče, da se razširi požar tudi na premog. Za v bližini stoječo Schu-ekertovo tovarno sedaj ni več nevarnosti. Škodo cenijo na 1 milijon kron. Opolnoči je prišel na kraj požara tudi ministrski predsednik baron Gautseh, princ Lieehtenstein, grof Stiirgkh In domobranski minister Georgi. * Vročina. Po celi srednji Evropi vlada neobičajno velika vročina. Samo s Češkega poročajo o nevihtah in še precej normalni poletni toploti, med tem, ko prihajajo iz vseh drugih avstrijskih pokrajin poročila o suši in o nezgodah vsled vročine, med katere moramo šteti tudi slučaje, da se ljudje ponesrečijo pri kopanju. Na Dunaju je zbolelo tekom 6 ur vsled vročine 6 oseb, 2 osebi pa ste umrli vsled vročinske kapi. V Lincu sta utonila 2 pri kopanju v Donavi, tudi v Črnovicah je utonil 1 v Seretu. V Solnogradu trpe na pomanjkanju vode. Vodovod je toliko oslabel, da višje ležeča stanovanja vsled premajhnega pritiska ne dobe vode. Da preskrbe neko večjo restavracijo z vodo, so morali postaviti na dvorišču restavracije brizgalnico ki dviga vodo v ceveh. Na bavarskem je suša uničilo krmo in vlada svetuje bavarskemu poljedeljstvu, da si že sedaj preskrbi nadomestna krmila, da ne bo trpela živinoreja. Znani bavarski veleposestnik grof Spreti v Allenbachu je prodal predvčerašnjem vso svojo živino ker se je zbal pomanjkanja krme. — Od drugih strani poročajo o velikih nevihtah. Tako je razsajala nevihta na Tirolskem in je zažgala strela v bližini Schwaza velik gozd. V Ehr-waldu in Eppanu je treščilo tudi v električno centralo in razrušilo stroje. Tudi v Bocnu in okolici je napravila nevihta mnogo škode. Na severnem Češkem ob češko-nemški meji je padala tako toča, da je razbila okna internati jonalnega ekspresnega vlaka, ki se je vozil skoraj pol ure skozi ledeni dež. Žetev v onih krajih je uničena. V kopališču Chudova je nevihta preplavila kopališki park 1 m visoko. Pri Plzni gori velik gozd. Vojaštvo je moralo posredovati pri gasitvi. Tudi o požarih na poljih in travnikih poročajo s Češkega. V Berolinu je nevihta preplavila ceste in onemogočila promet. — Iz Inomosta poročajo, da je vročina tako velika, da se celo ledeniki tope z neverjetno naglico. — V Berolinu je strela udarila več kot 50 krat. V neki čitalnici je razbilo vsa okna, v neki kavarni je strela omotila dva gosta in natakarico. Kljub temu se vročina ni znizila. Telefonsko In brzojavno poročila. »Slovenec« — izdajalec. Gradec, 28. julija. Ii zanesljivega vira se poroča, da pride kot naslednik vpokojenega dvornega svetnika And oljska na njegovo mesto v Ljubljano celjski viajesodni svetnik dr. Kotschewar, ter da dobi to mesto nekako kot zadoščenje zato, da ni bil imenovan za državnega pravdnika v Ljubljani. To imenovanje je neposredna posledica »Slovencev©*«« članka »Uradniško vprašanje«. Nerada jn i faktorji so se dosedaj bali razburjenja te odpora slovenske javno- sti, katere bi izzvalo imenovanje nsmftksjra sodnika na dosedaj slovenskem mestu. Odkar je prinesel »Slovenec« oni fnfamni članek, se je izvršil pravi preobrat v nemških krogih. Nemški poslanci so bili opozorjeni na ta izdajalski članek, ter so pritisnili z vso silo na vlado, češ da odločilna slovenska politična stranka nima ničesar proti imenovanju nemških sodnikov na slovenskih mestih. Graski viajesodni krogi so preskrbeli poslancem prevode tega članka, katere naj bi nemški poslanci vporabili proti vladi kot dokumentarično podlago svojih zahtev. Državni zbor. Dunaj, 28. julija. V državnem zboru je danes na dnevnem redu bančna debata. Poslanec Kuranda je obširno referiral o bančni predlogi. Bančna predloga bo najbrže še danes sprejeta v drugem in tretjem branju. Državni zbor se bo bavil potem še danes z obtožnico Bienertho-vega kabineta, katero so vložili socijalni demokratje. Zvečer pride na vrsto drohobiška afera, o kateri bosta podala notranji minister in deželno-brambni minister primerne izjave. Zadruge. Dunaj, 28. julija. V nadaljevanju seje državnega zbora je izjavil poslanec Lewicky v imenu Rusinov, da ti ne morejo glasovati za bančno predlogo. Zelo zanimiva so izvajanja finančnega ministra, ki je izjavil, da bo banka v bodoče posvečala več pozornosti na razmerje med njo in zadružništvom, ter da bo dopusten tu di menični eskompt če podpiše zadruga in en član, oziroma zadruga in zadružna centrala. Finančni minister je poudarjal rudi. da bo poskrbela banka, da se ustanovi centrala za avstrijsko zadružništvo. Nesoglasje v »Enotnem češkem klubu«. Dunaj, 28. julija. Parlamentarna komisija enotnega češkega kluba se je bavila danes dopoldne s sprejemom poslanca Zahradnika, ki je pri stopil h klerikalcem. Ker so agrarci protestirali, je bil njegov sprejem odklonjen. Odklonjena pa je bila tudi zahteva poslanca Masafvka in njegove skupine po zastopstvu v prezidiju in parlamentarni komisiji. Poljski klub in poljske zahteve. Dunaj, 28. julija. Poljski klub je imel snoči pozno v noČ sejo, v kateri se je razvila zelo živahna in važna debata o stališču Poljakov proti vladi. O seji je izdal pozno ponoči »Poljski klub« komunike. »Poljski klub« hoče podpirati vlado, če si ta zapiše na program deželno avtonomijo. »Poljski klub« zahteva, da varuje vlada pravice dežela, zlasti Galicije v kulturnem in gospodarskem oziru in stoji na stališču, da je vodocestno vprašanje ena glavnih zahtev Poljakov. »Poljski klub« zahteva ureditev deželnih financ in lokalno železniške-ga vprašanja kot nnjno potrebo. Vlada si mora zagotoviti trdno parla-mentarno večino. Na podlagi koalicije parlamentarnih strank s trdnim programom. »Poljski klub« priznava važnost rešitve narodnostnih sporov, zlasti poravnavo češko-nemškega spora. Zahteva pa, da se začno tudi v Galiciji pogajanja med Poljaki in Rusini, da se ustanovi modus vivendi v deželi na podlagi pravičnosti in realne potrebe. Argentinsko meso. Dunaj, 28. julija. Draginjski odsek je imel danes dopoldne sejo v kateri je bil sprejet predlog, da mora vlada dovoliti kvantitativno in ča sovno neomejen uvoz argentinskega mesa. Ta predlog je bil sprejet z 29 proti 15 glasovom. Sprejet je bil tudi dodatni predlog češkega poslanca Čeeha, ki zahteva zvišanje import nega kontingenta srbskega mesa. Dunaj, 28. julija. Poslanec Man-di<% načelnik dragiujskega odseka, bo stavil jutri v zbornici od draginjske-ga odseka sprejete predloge. Vsi slovenski neklerikalni poslanci bodo glasovali za te predloge, t. j. za uvoz argentinskega mesa in odprtje meje za uvoz srbske živine. T men o vanj a v finančni službi. Dunaj, 28. julija. Finančni minister je imenoval finančne tajnike dr. Janka Ponebeka, Maksa Kosta- njevca in dr. Ivana Rupnika za finančne svetnike. Ljudske Šole — klerikalni kremplji. Dunaj, 28. julija. Štajerski klerikalni poslanec Hagenhofer je vložil v današnji seji zbornice predlog za preosnovitev državnega eolskega zakonika. V svojem predlogu zahteva, da naj se odpravi § 75., namesto njega pa naj se sprejme določba, da imajo posamezne dežele odločati o šolskem vprašanju. Deželni zbori naj bi odločali pred vsem o zadevah, ki jih obsegajo §§ 17, 18, 19, 21 odstavek 1, 3, 5 in 6, 22 odstavek 2, 28, 38 in 48 odstavek 2. Hagenhoferjev predlog ima namen izročiti ljudsko šolstvo klerikalnemu nasilju in agrareem. Zlasti bi se to zgodilo s slovenskim šolstvom, ki bi bilo na milost m ne- milost izročeno klerikalni strahovladi. Zaradi tega pa so se odločili slovenski klerikalci tudi takoj za ta Hagenhoferjev predlog in bodo brez dvoma skušali izrabiti »Hrvatsko-slovenski klub«, da podpira to eminentno nazadnjaško in klerikalno nakano. Legitimačni odsek. Dunaj, 28. julija. V legitimač-nera odseku, ki se je danes konstituiral je naglašal poslanec Daszinskv potrebo, da poda ta odsek se v jeseni svoja poročila o protest i ran i h mandatih. Prej se je namreč vedno dogajalo, da ta odsek o verifikaciji mandatov pred državnim zborom sploK nikdar poročal ni. Furtimaško zborovanje v Zagrebu. Dunaj, 28. julija. Slovenski in hrvaški neklerikalni poslanci »Hr-vatsko-slovenekega kluba« dementi-rajo vest, da bi bil »Hrvatsko-sloven-ski klub« pismeno pozdravil furti-maško zborovanje v Zagrebu, ker tudi nobeden izmed poslancev ne ve, da bi se bilo kaj takega sklenilo ali pa Sploh moglo skleniti. Prepovedan sokolski zlet. Dunaj, 28. julija. Vlada je prepovedala župni zlet nižjeavstrijske sokolske župe v Poštorno. Wastianov mandat. Gradec, 28. julija. Kakor kaže se bo vnel v Gradcu ljut boj za Wastia-nov mandat. Radikalec Stranski vztraja na svoji kandidaturi, nasproti njemu kandidirajo nemški nacijo-nalci graškega podžupana Habicha. Požar na Dunaju. Dunaj, 28. julija. Kakor poročamo na drugem mestu se je posrečilo požar pri severnem kolodvoru na Dunaju ob 3. zjutraj omejiti. Ob 9. do* poldne je «e vedno gorelo. Vojaška asistenca zna^a 6 bataljonov pešcev in 2 eskadrona konjenikov. Zažgal je diurnist Franc Sohoppek, ki se je že ponoči sam javil na kom isari jatu. Na pogorišču je delalo 20 parnih brizgalnic. Cevi, ki so jih imeli napeljane so bile skupaj 20 km doljre. Škodo cenijo na približno 1 milijon kron. Vročina. Dunaj, 28. julija. Vročina jc nc-izpremenjena. Že ob 8. zjutraj je vladala prav opoldanska vročina. Rav-notako poročajo iz več krajev Nemčije. V Budimpešti se je zgodilo vsled vročine včeraj več nesreč. Morilec, ki se je ustrašil svojega zločina. Dunaj, 28. julija. Trgovski )x>-močnik Ivan Wally, ki je na srcu bolan, je poslal včeraj svojo ženo z doma z namenom, da usmrti svoja dva otroka in sebe. Šel je v kuhinjo in prinesel s seboj sekiro, s katero jc prebil svoji I31etni hčerki lobanjo. Ko je videl smrtni boj otroka, je zgrabil svojega 31etnega sina ter zbežal na ulico, kjer je začel klicati na pomoč. Trgovinska pogodba ■ Črno goro in Portugalsko. Dunaj, 28. julija. Narodno-gospo-darski odsek, ki se je danes konstituiral, se je bavil s trgovinsko pogodbo s Črno goro in Portugalsko, ker je vlada prosila, da naj se te dve točki rešita nujnim potom pri jutrišnjem zasedanju. Vojna nevarnost med Francosko in Nemčijo. Pariz, 28. julija. »Journal« poroča, da se Francosko mrzlično pripravlja na vojno z Nemčijo. Francoska vojna uprava je poklicala že re-servne letnike pod orožje. Po noči se je odpeljalo že mnogo vojaških in transportnih vlakov iz Pariza proti nemški meji. Vedno nove vojaške čete prihajajo v Pariz. Drugi listi pravijo, da se odpelje še tekom današnjega dne 17 vojaških vlakov na mejo. V vojaških krogih nasprotujejo tem vestem ter zatrjujejo, da gre samo za velike vojaške vaje. + Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša soproga« oziroma mati, sestra in teta, gospa Marija Boleli po kratki mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj v četrtek 27. julija ob 11. uri ponoči v 51. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. 2575 Zemski ostanki predrage pokojnice se bodo prepeljali jutri v soboto, dne 29. julija ob pol 6. uri popoldne iz hiSe žalosti, Poljanski nasip Št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago rajnko priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.. Ljubljana, dne St julija 1911. Globoka zalajati ostali«