Ameriška
ESLitia
AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
NO. 157
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, AUGUST 10, 1953
LETO Lm —VOL. T.m
ČISTKE TUDI V SEVERNI KOREN
Deset visokih severnokorejskih uradnikov je bilo obsojenih v smrt, ker so baje vohunili za Zdr. države.
LONDON. — Moskovski radio je v solboto naznanil, da je bilo v Severni Koreji izrečenih deset smrtnih obsodb nad naj-V)šjimi severnokorej. uradniki, bi so bili obtoženi upora in vohunstva v korist Združenih držav. Dva nadaljna korejska u-radnika sta bila obsojena na zaporno kazen, eden na 12, drugi fra 15 let ječe.
Obsodbe je izrekel vojaški ko-iegij severnokorejskega vrhov-nega sodišča po razpravi, ki se le vršila v sovj. tradiciji, koi so Se vsi obtoženi priznali za krive.
Na čelu na smrt obsojenih je Lee Sung Yop, bivši minister Pravosodja, ki je bil baje vodi-talj zarotnikov.
Dalje so bili obsojeni na smrt Oho Yun Nyong, bivši pomočnik ahnistrstva propagande; Pak long Wong, bivši zunanji mini-Kler in podpremier; Rhee Yon Oho, bivši šef propagande korej-®he komunistične partije, in še sest nadaljnih veličin. v Radio v Pyiomgyangu je sporoči, da so bili vsi sojeni in obso-Nni, ker so hoteli strmoglaviti ISevernokorejsko komunistično ylado. Vodeni so bili direktno ]z Južne Koreje po ameriškem ^teligenčnem častniku, katere-so identificirali samo z ime-“Noble”.
SiaSilTudi Sovjetska zveza ima hidrogensko bombo
Tit A I Hi	I N™,:	Tako ie novedal nremier Malenkov Roviolclre
Kitajski zdravniki so jim dajali usodne injekcije in delali z njimi še druge poizkuse.
francoski delavci se vračajo na delo
^hka sreča za deželo je, da se je stavka naglo končala.
RARIZ. — vai stavk, ki so se j ricele sredi turistične sezone bi so grozile povzročiti veliko • '0^° deželi, se polega oziroma j6 bončana. železničarji kakor ^ * uslužbenci podulične želez-^Ce in avtobusov so pristali na So’ da se vrnejia na delo. Stavke Se pričele v protest nove eko-Se^b0 P°htibe premierja Jo-da^- ^ian^e^a> ° kateri pravijo, s le Šla na račun delavskih za-^ Uzbov. Prav tako so vsi civil-Uslužbenci pristali, da se vr-"a delo.
»el	sreča je, da se je na-
Sn °Z' se bo našel in dosegel .^um, kajti zastvakalo je o-sj 1 ^Va rnilijona delavcev, in doe5 Vse °d cestnih pometačev Usi Z5^ezniearjev, telefonistov in ToUZbenoev v naPravah za plin. ciii'16 bh največji štrajk v Fran-31 v 17 letih.
^^všpaniji^
gaSofUardia je eksplodiral tank tijj vlna> PN čemer je bilo ubi-Cetvero delavcev.
Ufi
Vremenski
prerok
pravi:
ijj esv jasno in toplo, zvečer
P°hoči jasno in hladno.
Freedom Vilage, Koreja. — Vrnivši se vojni ujetniki so povedali, da so kitajski zdravniki uporabljali Amerikance ko poizkusne kunce za fatalne medicinske esksperimente.
Povedali so o injekcijah, ki so umorile ljudi v petih minutah, in o silno bolečih operacijah.
Pvt. Cleveland Clairmont iz South Dakote je povedal, da je videl tri bolne Amerikance umreti v teku petih minut po in jekcijah..
Neki kapetan zdravniškega zbora je povedal, da je videl kitajske zdravnike, ki so mesto operacijskih miz uporabljali mizarska stojala, v tako imenovane “kobile”, na katere so položili desko in na njej operirali. — “Bil sem tam, ko so odrezali nekemu fantu na tisti deski nogo”, je rekel Capt. James Curry iz Mount Vernon, O. Po operaciji je prišel nek bolničar iskat niti za šivanje. Niti je pozneje našla neka mladenka na dvo-riišču, kjer so jih izgubili.”
Minisfri šestih držav za ustanovitev Zdr. držav Evrope
Načrti za to novo državno tvorbo bodo dovršeni še to jesen.
BADEN-BADEN, Nemčija. — Dne 8. avgusta so se tukaj zbrali zunanji ministri šestih zapadnoevropskih držav, ki so pozvali na naglo formacijo Združenih držav Evrope. Obenem so naznanili, da bodo načrti za tako državno skupnost izdelani že to jesen. V tej tvorbi bi bilo 150 milijonov ljudi.
Po dvodnevni konferenci v tem starem nemškem mestu so se zunanji ministri svečano in soglasno obvezali da bodo delovali neutrudno in z vsemi svojimi močmi, da združijo svoja ljudstva v eno samo mogočno državo.
Nato so naznanili, da bodo njihove vlade v prizadevaanju, da se zajamči napredek proti temu cilju, poslale dne 22. septembra v Rim svoje strokovnjake, ki naj proučijo ustavo za predvidevano zvezo.
DAN DRŽAVLJANSTVA
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je proglasil četrtek 17. septembra kot Dan državljanstva ter apeliral, naj se ta dan izvesijo zastave na javnih poslopjih kakor tudi na privatnih domovih.
ZDAJ SMO PA ZARES AMERIKANCI!
V soboto je bila država Ohio s podpisom preds. Eisenhower ja sprejeta v Ameriško Unijo.
WASHINGTON. — Prebival ci države Ohio, veselite se! Država Ohio ni namreč nič več kaka inozemska “kontra”, temveč prava pravcata država Ameriške Unije!
Preds. Eisenhower je namreč v soboto podpisal tozadevni zakonski predlog, s katerim je bila država Ohio sprejeta v Unijo. Pozno sicer, pa bolje pozno ko nikoli, pravijo.
Kakor smo že nekajkrat poročali, ni bila država Ohio pravzaprav članica Unije, in sicer zaradi neke tehnikah j e, ki so jo tedaj spregledali, pozneje,pa nan-lo pozabili, dokler je niso. v zadnjem času zopet izbrskali z zahtevo, da se zadeva naknadno popravi.
Ob podpisu tozadevnega konskega predloga je bilo navzočih pet ehijskih kongresnikov in predsednik je uporabil za nodpis pet peres. Prvo. je dal kongresniku Bender ju, ostala 4 pa so dobili: Frances P. Bolton z Clevelanda; Clarence Brown iz Blanchester, Frank T. Bow iz Cantona in Paul Schenck iz mesta Daytona, ki so prisostvovali ceremoniji podpisa.
Novi grobovi
Joseph Repasi
V petek je nagloma umrl v St. Lukes bolnišnici Joseph Repasi, stanujoč na 20591 Tracy Ave., Euclid, Ohio. V Clevelandu so bili zadnjih osem let, poprej pa so živeli v Aliquippa, Pa. Pokojni je bil rojen na Madžarskem. Tukaj zapušča soprogo Susy, 2 sinova, Franka in Johna, hčer Helen Eriga, v New Yorku dve sestri, v starem kraju pa eno sestro. Pogreb se bo vršil danes zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zaveda Mary A. Svetek na 478 |E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob devetih in od tam na pokopališče.
Mary Mavko
Danes zjutraj je umrla v Madison, O., Mary Mavko. Podrobnosti jutri.
Louis Dragovich
Ponoči je umrl Louis Dragovich, stanujoč na 14719 Darwin Ave. Pogreb je v oskrbi Mary A. Svetek pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri.
Tako je povedal premier Malenkov sovjetskemu parlamentu, kjer so mu kitke navdušeno pritrjevale in ploskale.
Sicer pa se Malenkov ob otvoritvi ni preveč repenčil in drl, kakor je bila doslej navada ob takih prilikah.
------u------
V Koreji se ne bo trpelo nobene nove komunislične agresije
šestnajst držav Združenih narodov je podpisalo tozadevno deklaracijo, ki naj bo v svarilo komunistom.
MOSKVA. — Sovjetski premier Georgij Malenkov je v soboto povedal vrhovnemu sovjetu (parlamentu), da je Sovjeti-ja razvila vodikovo ali hidrogensko bombo. Njegovoi naznanilo je bilo pozdravljeno z glasnim odobravanjem in aplavzom. Malenkov je dejal:
“Združene države nimajo več monopola na hidrogensko. bomba.”
Sovjetski premier je povedal tekom dve uri trajajočega govora, da je Sovjetska zveza postala ena najmogočnejših držav na svetu.
O zunanjih zadevah je govoril malo, toliko več pa o notranjih.
“Tudi mi imamo zdaj hidrogensko bombo”, je dejal.
Nato je slavil korejsko premirje in likvidacijo nemirov v Berlinu in Vzhodni Nemčiji kot “veliko zmago za svetovni mir.” Zatem je povedal, da je Sovj. zveza določila en bilijon rubljev ($250,000,000) za obnovo Koreje (vsekakor Severne).
Rekel je, da se je Rusija.dvignila od ene najbolj zaostalih de-

Uporni kmetje delajo »regiavico jugoslov, komunisfom
Tito je priznal, da si upornih kmetov ne more podvreči in da nočejo plesati kakor jim on gode.
NEW YORK. — Protikomunističen svet naj bi postavil spomenik “Neznanemu kmetu”, kakor ga postavlja “Neznanemu vojaku.”
Dolgo potem, ko so mesta za železno zaveso gomazela v malo-dušni predaji, je kmet, ki je individualist prav do zadnjega prsta svojih žuljavih rok, nadaljeval borbo sam,
V Titovi deželi je pravkar dosegel ta kmet naj večjo zmago na področju zasebne podjetnosti, — naj večjo zmago, odkar so komunistični načrtniki pripomogli k zmedi tega stoletja.
Tito je priznal, da kmetje v državnem lastništvu in kolektivne kmetije pod državnim vodstvom, ki so osnovna postavka sovj etizirane države, enostavno ne gredo.
Proizvodnja hrane je globoko padla, je odkril diktator, in vsak kmet, ki hoče, sme sedaj zapustiti zadrugo in bo dobil nazaj svoje staro posestvo. Le redki bodo ostali. Dovolili jim bodo, da bodo prodajali ali preko zadrug ali pa na svobodnem trgu in pustili bodo, da bodo hranila sama sebi določala cene.
ZDR. NARODI, N. Y. Šestnajst držav, ki imajo svoje čete v Koreji, je podpisalo deklaracijo ah izjavo, da bodo nemudoma zopet skupno nastopile v boju proti vsakršnemu morebitnemu novemu napadu komunistov v Koreji.
Toda Britanija in Kanada sta podpisali s pridržkom, da bodo okoliščine vsakršne nove agresije diktirale njuno akcijo, ko napoči čaš za to. Obe ti dve deželi sta namreč zelo zaskrbljeni, da bi se utegnila v tem slučaju
žel na svetu v industrijskem o-ziru, do ene najmogočnejših industrijskih držav.
V primeri z letom 1924 producira zdaj sovjetska industrija 29krat več kakor tedaj, 21krat več jekla, 20krat več premoga in 45krat več elektricitete. Sedemdeset odstotkov vseh industrijskih delavcev dela v težki industriji.
Dalje je dejal, da so tuji imperialisti izzvali berlinske nemire z namenom, da strmoglavijo demokratski režim in da milita-rizirajo Nemčijo ter jo pripravi jo za vojno.
Nato je premier Malenkov os tro napadel “agresivne interven-cioniste” v Koreji, ki so začeli korejsko vojno v upanju, da bodo z “blitzkriegom” izvojevali naglo in ceneno, zmago. (Tu imamo nadaljni otipljiv dokaz komunistične drznosti, da vse to, kar sami počenjajo, drugim očitajo. Ali niso severnokorejski komunisti vdrli — po ukazu iz Moskve — v Južno Korejo v u panju, da bodo z blickrigom naglo in poceni zmagali nad neoboroženimi Južnokorejci?! U redništvo).
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zakonodaja porazila osem governerjevih vetov in se razšla
'o je bil najhujši poraz, kar jih je doživel governer v svojem dolgem poslovanju
COLUMBUS, O. — V petek
zvečer je po republikancih do-
minirana zakonodaja države O-
1	|hio porazila osem od 12 vetov
vojna razširiti na kitajsko celi-1	. T , ,
J	governerja Lauscheta,
Države, ki so podpisale to deklaracijo Zdr. narodov, da ne bi križem rok stoje gledale nove agresije v Koreji, so: Združene države, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Kanada, Belgija, Kolumbija, Nizozemska, Nova Zelandija, Thailand (Sijam) Grčija, Turčija, Etijopija, Filipini, Južna Afrika in Luksemburg.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
Kako je umrl zadnji amer. vojak v Koreji
SEOUL, Koreja. — Zadnji a-meriški vojak, ki je dal svoje življenje v korejski vojni, je u-mrl z rožnim vencem okoli vratu in nato ko je prejel zadnje zakramente za umirajoče.
To je bil sargent 1st class Ha-rcld R. Cross iz Junction City, Kansas. V jutru pred bitko je prejel tudi sv. obhajilo.
Sgt. je bil smrtno ranjen tekom zadnjega obstreljevanja zavezniških položajev, komaj nekaj trenutkov pred tem, ko je bilo proglašeno premirje.
nato se
pa razšla na počitnice.
To je bil naj hujši legislacijski poraz, kar jih je dožiel governer Lausche v svojem dolgoletnem poslovanju kot načelnik države.
Zakonodaja pa je vzdržala tri njegove vete.
Med zadevami, pri katerih je zakonodaja porazila governer jev veto, je bil tudi predlog zakonodaje, da se prepove subverzivne organizacije v državi Ohio in da se transferira avtoriteto za preiskavo subverzivnosti od Odbora za preiskovanje neameriških aktivnosti v urad generalnega odvetnika, kateri odlok naj stopi v veljavo 31. januarja. Glasovanje je izpadlo: senat 22 glasov proti 11, zbornica poslancev 82 glasov proti 35.
Črnec imenovan na važen položaj
WASHINGTON. — Tukaj je bil zaprisežen kot član Federal Parol Boarda 51 letni Scovel Richardson, ki je prvi črnec, ki je bil še kdaj imenovan na tak položaj.
Tito sprejel protestantske pastorje
LONDON. — Beograjski radio je sporočil, da je jugoslovanski diktator Tito sprejel 45 protestantskih pastorjev, ki so prišli na ogled v Jugoslavijo pod vodstvom dr. Huntley DuPre z Ma-calester kolegija v St. Paulu, Minn.
Štirje Clevelandčani ubiti v prometni nesreči
CLEVELAND. — V soboto se je primerila velika avtomobilska nesreča, ko je neki avto, ki je vozil z veliko naglico, zdrsnil na cesti ter se zaletel v neki drog na križiščih cest 176 in 21 v Richfield Twp. Pri tem so bile ubite štiri osebe, peta pa je v kritičnem stanju v bolnišnici v Akronu.
Mrtvi so: Austin Autrey, star 40 let in stanujoč na 10624 Wade Park Ave., njegova 35 letna žena Charlotte, Edward Barnes, star 31 let in startujoč na 2372 E. 74 St., ki je vozil avto, in njegova dve leti stara hčerka Donna Sue.
Dva nadaljna Barnesova otroka, 12-letna Patricia in 6-letni James, sta bila vržena z vozila in sta dobila le lahke poškodbe.
Njihova mati Juanitta, stara 29 let, pa si je zlomila vrat in levo nogo ter dobila tudi notranje poškodbe.
Iz bolnišnice—
Mrs. Kosič se zahvaljuje vsem prijateljem in prijateljicam za obiske v bolnišnici kakor tudi za karte, cvetlice in darila. Zahvaljuje se tudi Rev. Victor ju Tomcu za obisk in tolažbo v bolnici. 80-letnica—
Mr. Jos. Smrekar, 13508 Lake Shore Blvd., član direktorija St. ' Clair Savings and Loan Co., je 6. avgusta obhajal v krogu svoje družine svoj 80. rojstni dan. Prijatelji in znanci mu ob tej priložnosti kličejo:	Na mnoga
leta!
Pozdravi iz Floride—
Gdč. Mary Paulin pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Floride.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Joseph J. Pichar, prej Albina Yanchar, 18404 E. Park Drive, so obiskale vile rojenice prvič po 19. letih zakona, s čimer je postala Mrs. Jacob Yanchar, 10302 Prince Ave., še enkrat stara mati. Čestitamo! Razprodaja—
Pri Anžlovarju na St. Clair Ave., imajo do 15. avgusta razprodajo raznovrstnih oblačil. — Več v oglasnem delu lista! Pevska vaja—
Pevski zbor Slovan ima v torek ob 8. uri zvečer pevsko vajo. V bolnišnici—
Miss Bernie Ivans, 1165 E. 60 St., je bila v Marymount bolnišnici operirana. Obiski so dovoljeni popoldne od 3. do 4. ure, zvečer pa od 7. do 8. ure.
Seja—
Jutni, v torek, je važna seja društva Danica št. 11 SDZ. Članice so prošene, da pridejo v lepem številu ob 8. uri zvečer v Slov. nar. dom, staro poslopje.
------o-----
VELIKA NESREČA
KALAMAZOO, Mich. — Ko se je neki osebni avto zaletel v težak tovorni avtomobil, se je ubilo vseh pet oseb, ki so bile v osebnem avtomobilu.
Attlee na obisku pri Titu
BEOGRAD. — Clement Attlee, bivši premier angleške de-avske vlade, se nahaja na obisku v Jugoslaviji, kjer je gost predsednika Tita
Slovenska pisarna
6116 GI&m Ave., Cleveland, (X Telefoni EX 1-9717
Umor in samomor
MT. PLEASANT, Pa. — Tukaj je podlegel rani v glavo 43-letni Turner Ruff, ki je najprej ustrelil svojo ženo Mary, nato pa še sebe.
KAPLAN KLEMEN. Danes zvečer ob 7:30 vaja v Slovenski pisarni za prvo in drugo dejanje. — Režiser.
PAKETI z živili, ki jih pošilja Liga v stari kraj, se niso nič podražili. Pošiljajte take pakete preko Lige. S tem# podpirate tudi ligine namene.
Iz raznih naselbin
HOMER CITY, Pa. — Jožef Kerin, o katerem smo poročali, da je bil skoro tri mesece v bolnišnici, kjer so mu odrezali obe nogi, se je sedaj vrnil na svoj dom. Bil je dolga leta tajnik KSKJ št. 188 in ABZ št. 122. Obiski prijateljev so dobrodošli!
NAJNOVEJŠE VESTI
WIESBADEN, Nemčija. — Veliko ameriško letalo, tako imenovani “tovorni vagon”, ki je bilo na poletu s 24 Amerikan-ci preko Sredozemskega morja, je včeraj strmpglavilo v morje. Do včeraj ponoči so našli samo pet preživelih potnikov.
PANMUNJOM, Koreja. — Komunisti so naznanili, da bodo danes izročili 25 dodatnih A-merikancev in 25 dodatnih Britancev, mesto 50 Južnoko-rejcev, kakor je bilo sprva določeno. Med Amerikanci jih bo osem iz države Ohio.
FREEDOM VILLAGE, Koreja. — Oproščeni ameriški ujetniki pripovedujejo o “smrtnem pohodu,” tekom katerega so komunisti silno pretepali in trpinčili ujetnike ter pometali vse one, ki niso mogli naprej, z visokih pečin v globino. Od 2,000 ujetnikov je ta pohod preživelo samo 126 ljudi.
Ameriška Domovina
/i-iv** ■*•(-/%!%—iforvii

6117 St. Clair Ave.
UEndersoa 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.	,
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
1	No. 157 Mon., Aug. 10, 1953
Republikanci brez R. Tafta
Senator Robert Taft je našel zadnje počivališče v svo-‘jem rojstnem kraju, republikanski senatorji v Washingtonu so si pa izbrali novega voditelja v osebi kalifornijskega senatorja William F. Knowlanda.
Na radio smo slišali, v časopisih brali, da je dežela s smrtjo senatorja R. Tafta utrpela veliko izgubo, ki jo bo le težko nadomestiti. Veliko lepih besed smo čuli in brali o njem, hvalili in poveličevali so ga njegovi prijatelji in sodelavci, pohvalno so se izražali o njem njegovi nekdanji nasprotniki. S smrtjo vse nasprotovanje preneha, o mrtvih govorimo dobro ali pa molčimo.
Senator Robert Taft je igral v javnem življenju svoje domovine pomembno vlogo. Ponovno se je potegoval za kandidaturo republikanske stranke za predsednika Združenih držav. Zadnjič je že skoro izgledalo, da bo imenovan, pa je vendar izgubil. Ni izgubil, ker ga njegovi strankarski tovariši niso dovolj cenili in spoštovali, ali da bi mu celo odtekali sposobnost za to najvišje mesto v naši deželi. Nikakor, izgubil je zato, ker so njegovi strankarski somišljeniki dvomili, da bi mogli pod njegovo zastavo premagati demokrate.
Pokojnemu senatorju razen prav redkih izjem ni nihče oporekal osebnega poštenja, iskrenosti in dobre volje, vendar so bila in so še danes mnenja o njem zelo deljena.
V zunanji politiki se je nagibal k izolacionistom in bil zelo blizu Hooverjevi zamisli “Zahodnega Gibraltarja.” Komaj nekaj dni pred japonskim napadom na Pearl Harbor je spraševal v senatu, čemu je potrebna Ameriki tako močna armada. Nastopil je proti zakonu o “najemanju in posojanju,” potom katerega je Amerika v drugi svetovni vojni podpirala svoje zaveznike in sobojevnike. V teh vprašanjih se je pokazal precej kratkovidnega.
Ko pa je pokojni predsednik F. D. Roosevelt začel Sovjetom preveč popuščati, je Taft zaslutil, da bo imelo to za Ameriko usodne posledice. Že 1. 1944 je svaril: “Nevarnost za dovršitev zveze narodov ne prihaja od takozvanih izola-cicnistov ali nepripravljenosti dela našega naroda iti dalje po tej poti. Prihaja od sedanje politike g. Stalina in od te dežele, ki nima nobene jasne zunanje politike . . . (Mr. Roosevelt) izgleda, je pripravljen žrtvovati vsa načela naše zunanje politike, da bi le pomiril Rusijo.”
Sporen kot v zunanji politiki je bil pokojni senator R. Taft tudi v notranji. Bil je hud in odločen načelen nasprotnik “New Deal” in “Fair Deal.” Nasprotoval je vstrajno porastu moči federalne vlade, se zavzemal za svobodo privatnega podjetništva in zagovarjal vneto svobodno gospodarsko tekmovanje.
Delavske unije so ga proglasile za svojega najhujšega nasprotnika in vodile proti njemu odločno borbo. Taft-Hart-leyev zakon je bil proglašen za “Slave Labor Act.” Kljub vsemu je Taft izšel iz te borbe zmagovalec.
Razvpit kot nasprotnik delavstva in malega človeka sploh je imel Taft vendar o svobodi še dosti pravilno sodbo.
“In kadar pravim svoboda,” je zapisal “ne mislim enostavno tega, ker razumemo pod ‘free enterprise.’ Mislim svobodo posameznika misliti svoje lastne misli in živeti svoje lastno življenje, kot on želi misliti . . . svobodo človeka do izbire lastnega poklica, svobodo človeka opravljati svoj posel, kot sam smatra za pravilno, dokler ne zadene s tem pravico drugih ljudi delati isto.”
Kot oseba je bil pokojni senator trden značaj, odločen in priden delavec. Poraz na republikanski konvenciji je mirno in dostojanstveno sprejel; ni stopil iz stranke, niti se ni jezil na svojega srečnejšega tekmeca, ampak mu je po svoji moči pomagal v volilni borbi in tudi kasneje v Kongresu.
Kot voditelj senatne večine je pokazal veliko spretnosti in marsikatero dotlej neopaženo prijetno stran. Prav zato ga bo administracija ob prihodnjem zasedanju pogrešala. Sen. R. Taft je znal vzporediti različna gledanja svojih senatorskih tovarišev in pripomoči posameznim predlogom administracije do 'zmage. Njegov naslednik Knowland kr že, da bo v tem oziru hodil po njegovih stopinjah. Vprašanje je le, ali bo mogel umrlega senatorja V celoti nadomestiti.
Mnenja so različna in nasprotujoča, kot so nasprotujoča mnenja o osebnosti pokojnega Tafta. V splošnem je Knowland znan kot umirjen sredinski človek z naprednejšimi nazori v notranji politiki in za ohranitev naših zvez z zavezniki. Kot Kalifornijec se posebno zanima za razmere na Daljnem vzhodu. Sen. W. Knowland se je vstrajno potegoval za ameriško pomoč vodji kitajskih nacionalistov Cang Kajšeku,, zato so ga nekateri začeli imenovati “senator s Formoze.”
Noben človek ni nenadomestljiv, čeprav izgleda njegova izguba v prvem hipu silna; tako bodo tudi republikanci in njihova administracija prestali izgubo Tafta. Dokončno sodbo o njem in njegovem delu bodo pa izrekli zanamci.
Središče pozornosti je postal po Taftovi smrti ohijski governor Frank J. Lausche, ki ima imenovati Taftovega na-
slednika v senat. Če bo imenoval demokrata, bodo imeli demokrati v senatu večino in bodo vsaj v načelu lahko zavrli vsak predlog republikanske administracije. F. Lausche še ni nič povedal, koga misli imenovati, dejal pa je, da bo poskrbel, da ta, ki ga bo on imenoval, ne bo delal ovir Eisen-howerjevi administraciji.
Sem in tja po Pennsylvania
Poroča Majk
Pittsburgh Pa. — Letos ima- ljudi po svoje komandira in fik-mo neko čudno poletje in vre- sira.
me. Koncem pomladi in v za- pre(j nedolgim me je obiskal četku poletja je vreme ropotalo neki zavarovalninski zastopnik,
in po nekaterih delih Amerike ki prodaja razne zavarovalnine, naredilo mnogo škode. Napri- zgiecjaj ^ je precej naobra-mer v Michiganu, Ohio, Massa- -en jn govori}a sva 0 stavkah, o chusetts, itd., je razdejal''0 cela unijah in raznih industrijah. Pri mesta in vasi, podrlo po cele blo-lnas y pittsburghu so kaki lokai.
ke hiš in raznih stavb. Pred nedolgim so kazali film o teh raz-
ni spori med delavci in tovarna-
. mi na dnevnem, redu, kakor dejanih krajih po silnih vihar- menda tudi po drugih industrij_
jih in nekaj groznega je moralo biti. Na filmu je bila predstavljena družina. Poročevalec iz
skih mestih. Navadno se taki spori hitro poravnajo, nekateri
pa tudi malo zavlečejo. Delav-New Yorka je izpraševal družin- stvo je zlasti odkar je nastopil
skega gospodarja, naj pove, kaj pokojn{ Roosevelt mnogo prido-se je dogodilo, njemu. Gospodar bila v teku 20 let deiavcem naje pripovedoval, da ko so med peto in šesto uro zvečer sedli k
razne osebnosti tako tepo za naj- novega župnika, višje, službe v unijah. Moj oče jej Znamenitost, ki smo si jo letos bil preprost Belokranjec, kmet, ogledali, je bilo čudo moderne ki se je razumel na plug, vile in |tehnike-svetovno znani Rocke-motiko1, pa nekaj na vreme iz feller center. Razdelili so nas v svojih izkušenj, ampak bil je pa |štiri skupine in vsaki skupini tudi kmečki “modroslovec” in je dali posebno vodnico, ki nas je
za take slučaje vedno izrazil pravilno primero, ali kakor je on rekel “prigliho” rekel je: Fant, kjer je dosti medu, tam je tudi dosti muli in os . . . Kako res!
Na North Side živi neki Pearl White na 1911 Federal St. Mož je svojevrstem dvomljivec, ki menda nima dosti zaupanja do bank in hranilnic. To sklepam iz tega, ker poročilo pravi, da je neki ropar ali tat vlomil v
vodila navzgor in navzdol, na levo in desno po tem naj večjem labirintu vsega sveta. Kaj smo videli in slišali, ni da bi pravil. Radi smo verjeli vodnici, ki nam je pravila, da v tej gomili 16 nebotičnikov prebiva 32,000 ljudi in brni 28,000 telefonov. Nazad-
severovzhodu.
Z našim romanjem je tako. Tja grede romarji in romarice prav pridno molijo. Vsi triji rožni venci pridejo na vrsto in še nekaj drugih molitev po ustnem izročilu, ki ga skrbno čuva gbs-pa Agata Antolič. Nazaj grede pa mora gospa Antolič utihniti. Takrat zagostolijo tri medžimur-ske pevke: Marica, Lizika in Francika in povzdignejo svoje glasove kakor rajske ptičice. Ves avtobus se jim pridruži in več kot dve uri odmeva sloven-
metropolitanski areji.
Ker smo imeli letos dva avto-
nje nas je naj hitrejše dvigalo ska pesem po New Yorku in celi potegnilo v pol minute na vrh 69 nadstropja, od koder se nam
ije nudil očarljiv pogled na orja- busa je bilo treba poskrbeti za
,	.... n;,e 'ško mravljišče tega Babilona 20.; dobro voljo tudi v drugem vozi-
govo stanovanje in pod njegovo; ,	.	i _ J,	. v 6
blazino našel $50.00, katere tat'Stoletja'	llu' To naloS° » caslno reslla
seveda ni položil nazaj in jih kaja
pustil lastniku, ampak jih je od-
nesel seboj. Okradeni je zadevo javil policiji. Pa kaj bo1 policija napravila zdaj? Nič, ker za tata
Ob določeni minuti, sta nas ča-jgdčna. Svikert Stela, ki je tako-avtobusa na trgu v senci j rekoč pod stolpom Sv. Ane za-zastav Združenih narodov. Kar, čela vleči harmoniko, milo se nam je storilo, ko smo na | Ni treba delati zaključkov, da skrajnem koncu aleje zastav za- so bili vsi romarji prezadovolj-
kdo bi bil" Mr White bi pazili tudi nam dobro znano do- ni. Zato se bo gotovo zopet pri-
ne ve,
bil moral preje poprašati policijo, kam naj bi bil dal tistih $50, da bi bili na varnem pred tatovi. Pod blazino prav gotovo niso varni. Pa mnogi ljudje v .take “domače” banke pod blazinami ali pa v kakem “štumfu” bolj zaupajo, kakor pa v banke, ki so pod državnim nadzorstvom. Dokler bodo ljudje vodili svoje “bančne posle” tako, bo še vedno takih slučajev . . .
Well, po časopisih in po radio poročajo iz Washingtona, da se
klonjene administracije si je pa
tudi delavstvo opomoglo, da je večerji ali obedu, je na enkrat danes po sv()jih unijah silnQ
potemnelo, sape so ^začele tuliti, močno, ne samo organizatorično', nastal je silni hrušč in čutili so marve5 tudj gospodarsko. Mož kako je nekaj dvignilo njihovo'mi je razlagal; da je bral in pro_ hišo, potem neizrečen ropot in ^ ubjj plOrQ,£i]0 Unije oblačilnih de-hišo je zaneslo okrog 900 čevljev javceV) je krojačev in šivilj in proč, kjer je padla na tla in se drugib) kj Se bavijo s to stroko, deloma sesula. Kaj takega ni še ]\fa SVi0ji narodni konvenciji v
nikoli obcut1!, ne videl Ljudje chicago so letos objavili svoje zaustavlja inflacijo in višanje go mislili, da je sodni dan, dru- finančno poročilo, ki izkazuje pen gi, da je kak sovražnik napadel $166,100,140.00 premoženja. To deželo z silnim bombardiranjem. je že Veliko bogastv0. Ta unija
Tako je, kadar se elementi ima vloženega samo v vladnih spopadejo v viharjih.	jbondih okrog $125,000,000.00.
Moja Kata je našla pred krat- Predsednik te unije je znani Da-kim zanimivo novico, ki se je . vid Dubinsky. Ime pove kakega dogodila v mestecu Enid, Okla-i redu je. Njegova oblast nad uni-homa. Tam živi 27 letna gospo- jo je tako velika, da dominira dinja Mrs. Wier, ki ima to last- J njeno premoženje, ki ga lahko nost da hodi v spanju, ali kakor uporablja v raznih borbah z in-so rekli pri nas, da jo luna nosi j dustrijami. To bogastvo, ugodne okrog. Ko je bila zadnjič polna ’ priložnosti, ki se nudijo .ob takih luna in se je smejala Majki Zem- organizacijah pa pove, zakaj se
Iji doli z neba, je menda posijala tudi v izbico 'omenjene Mrs. Wier, ter ji v spanju menda pela tisto:
“. . . krasna je noč nocoj pojdi z menoj na morje veslat . . ”
Mrs. Wier je lunini sugestiji prisluhnila, vstala neopaženo, da jo ni njen mož niti čutil in sli-
Ampak kje? Ko greš pa v prodajalne, pa vidiš vsakokrat za kak cent cene navzgor pomaknjene. Tako dražijo nam tudi elektriko, plin, telefon, vožnje na busih in železnicah. Na tako zni-žavanje cen se je jaz ne razumem. Najbrže, da uporabljajo napačen slovar, ko sestavljajo ta poročila. Prav tako, kakor komunisti, ki neprestano govore o svobodi in demokraciji, pa jo po vseh “šintarskih” receptih na vseh koncih zatirajo. Pika.

-T -
Pravijo, da presenetljiva.
so moja poročila ^ velikanski množici, ki je napol-Ko se nekdo naj-jnila tako prostorno svetišče. Ne-šal, nato pa ven in je začela ka- rnanj nadeja, najde svoje ime j kako dve uri smo pobožno mo-kor vešča tavati okrog, zlezla je pod “stolpom Sv. Križa.’ Neka-!lili, ko smo morali že znova hi-
teti k avtobusom in odriniti k drugem cilju.
To je bila letos po nasvetu gospe Agate Antolič (predsednice Društva krščanskih mater) — slovenska župna cerkev na 8. cesti. Tu nam je mladi in večno nasmejani p. Inocenc Ferjan pri-
dvajset čevljev visoko na drevo ^eri Bridgeportčani se baje že in tam obirala liste. Vse se je kar vprašujejo, češ: kdaj pa jaz lepo vrtilo' naprej, a med tem se pridem na vrsto? Vsem tem poje prebudil njen mož v postelji Vem, kar v kratkem: Vsak ob in ko se obrnil se je začutil, kam | SVojem času. Nobeden ne bo je žena odšla. Na nebu je sijala'ušel.
luna in mož je takoj uganil, kaj | Sedaj sem pa postal res pravi se je zgodilo, ker žena, kakor je | poročevalec. Nekako pred enim
pripovedoval pozneje, vsakokrat (tednom je prišel gospod župnik pravil prijetno presenečenje ob polni luni hodi po hiši, vstaja dr. Farkaš po mene in mi tako-(Dobil je cel štab izvežbanih ku-v spanju, itd. Vstal je in začel (rekoč ukazal: “Pripravite se za haric, ki so nam spekle piščan-gledati kot hodi žena, a v hiši jo .pot! V nedeljo, gremo na roma-(cev in ocvrle krofov in flanca-ni bilo. Stopi ven na porč, tam nje in vi kot dopisnik A. D. mo-!tov. Miza se je kar šibila pod pa je zagledal, da je žena stala'rate breznadaljnega z nami, Ka-Jbožjimi darovi, ki smo jih prav visoko na drevesu na veji in obi-jkc boste sicer o romanju pisali?” pridne zalili z grenko in sladko
Meni se je stvar zdela razumljiva. Smo to se mi ni povsem zdelo razumljivo, da sem si vožnjo moral sam plačati, časopisni poročevalci bi morali imeti ‘rajžo in spizo zastonj’. No, pa mi ni žal teh par dolarjev, ki
sem jih za romanje potrošil. Danjteljem in vrnil pozdrav gosp. sme imeli tako lep, kakor bi si j Inocencu Ferjan, ki
mačo zastavo z rdečo zvezdo v sredini.
Toda nismo se utegnili predajati sentimentalnim čustvom.
Odhiteli smo drugič v svetišče
sv. Ane, kjer smo prejeli blago- jih dobite v župnišču, slov z najsvetejšim na pot — in ki se že tam dobijo, že sta se avtobusa obrnila proti i	Anton Lagoja.
------------o-------------
glasilo polno romarjev za drugo romanje, ki bo 23. avgusta t. 1. in za tretje romanje, ki bo 13. septembra t. 1.
Če želite imeti več pojasnil, Tudi list-
Slike in počitnice
Cleveland, O. — Na povabilo men podprli lin dali brezplačno iz Sheboygana Wis., sva se z g. na razpolago dvorane svojih do-Matt Intiharjem, našim vzor- mov ter povabili rojake k pred-
nim, za dobro vnetim in požrtvo- stavam.
Valnim rojakom odločila, da se popeljeva na srednji zahod.
Ta pot naj bi bila kot del počitnic katere vzame vsak Ameri-knec vsaj enkrat na leto za par tednov
Da pa ne bi lenarila, sva si na- ( dela nalogo, da prirediva v na-] ših slovenskih naselbinah nekaj i slikovnih predstav. Kot je jav-' nosti znano, zbiram slike že dolgo vrsto let. Delno predstavljajo pomembne dogodke iz življenja Slovencev v Ameriki delno
Anton Grdina, lastnik slik.
Novice iz Willarda
Willard, Wis. — Previden s sv. zakramenti je umrl nagle smrti Frank Gosar. Dne 24. julija zjutraj se je zgrudil zadet od kapi. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je spet prišel k zavesti tako, da je lahko prejel sv. zakramente. Proti večeru pa se je stanje pričelo slabšati, pa-
pa iz življenja v stari domovini. |del f Z0Pet v nezavest- na^d-Zbirka slik je bogata in obsežna, jza ved-Predstava v Sheboygan bo predvidoma 26. septembra.
Kakšen namen naj imajo
no v Gospodu zaspal.'
Pogreb je bil v sredo 29. julija. Sv. mašo zadušnico je daro-
te predstave? S slikami hočevajVal c' J-.Novak, naš bivši žup-oživljati med našimi rojaki na-'^’ ob. Atenci, naših domačih
rodno zavest in krepiti narodno-) U ovnikov^Tudi pogrebne obre-
de je vodil c. g. Novak. Pretres-
Ijiv je bil govor v slovo pokojniku. Pogreba se je udeležilo veliko sorodnikov, prijateljev in
versko življenje. V ta namen sem večino slik tudi posnel.
In korist? Korist bodo imeli gledalci, ko bodo lahko videli slike, kot jih v ameriških kino gledališčih ne vidijo. Seznanili
znancev.
Pokojni je bil član Društva sv.
so se rodili njih starši.
Vstopnine ne bo! Ker so predstave predvidene v zgornji na-
rala zelene liste. Kaj naj napravi? Ako bi jo obgovoril, bi omahnila in padla doli, to je vedel, da ljudi, ki tavajo na kaki nevarni višini v spanju, ni za buditi, ne obgovarjati. Poklical je telefcnično policijo, ki je prihitela z reševalnimi mrežami, kake ršne uporabljjao pri reševanju ljudi iz višjih nadstropij ob požarih. Dal jim je navodila, naj se pripravijo mirno in brez ropota, da jo ne bodo zbudili. To so izvršili in držali napeto mrežo pod drevesom, nakar je šel c n po lestvi na drevo, jo lepo zbudil, jo zavil v rjuho, nakar je zdrsnila doli v mrežo, ne malo začudeč se, kam je prišla na svojem potovanju za luno.
Kata je ob tej novici vedela povedati več takih slučajev, kako je luna dvigala ljudi v starem kraju, tam v naši Belokra-jini. Jaz sem ji razlagal, da Be-lokrajina je domovina vina in kjer zemlja daje tega, tam ga tudi radi pij o in v takih krajih ima precej besede tudi luna, ki kadar se ga preveč natreskajo
pijačo. Nič čudnega torej, če je dobra volja prekipela navdušenje.
Med kosilom se je prikazal naš gospod župnik dr. Farkaš v veselem ploskanju vseh navzočih. Teplo se je zahvalil vsem gosti-
p.
nas je po-
ga sami naročili, hi bilo ne pre-j zdravil, y imenu odsotnega gosp. vroče in ne premrzlo; zrak pa je župnika.
bil čist kot ribje oko.
Naložili smo se na dva .avtobusa nekako ob 7. uri zjutraj dne 26. julija, t. j. na Anino nedeljo. Pri tem moram povedati, da je Anic, Ančk in An pri nas toliko; da bi jih lahko izvažali. Naše Prekmurke Sv. Ano še bolj “obrajtajo,” kot samo Mater božjo. To je pod vplivom stihov v tej državi in z vzhodnim, slovanskim svetom. Nič čudnega torej, da je doberšen del naše fare hotel na Anino počastiti mater Matere Božje v božjepotni cerkvi očetov sakramentincev na vzhodni cesti v New Yorku.
Na svoj cilj smo dospeli nekako ob 9. uri dopoldan in utonili v
se bodo s staro domovino, starej- ] ^ru^ne’ Društva št. 136 K. S. ši, ki so od tam prišli, bodo osve-l^"- ■^0ien je hil 12. novembra žili spomine, mlajši bodo paJ;^^ v Šmartnem, župnija Do-gledali in spoznavali kraje, kjer brava Pri Ljubljani. Zapušča žalujočo soprogo in 8 odraslih ‘3;trok, od katerih je ena hči redovnica. V Ameriko je prišel men in ker lastnik slik ne priča-|^a	sicer v Waukegan,
kuje nobene odškodnine, ne bo k Sem v Willard na farmo; pa predstavam nobene vstopnine. 'ie Prišel leta 1913. Pokojnik je Kdor bo pa s predstavo zadovo- bd nad vse P°šten, globoko ve-Ijen in bo cenil njeno vrednost, ren usrmljenega srca. Bil je bo lahko podaril nekaj drobiža Pravega katoliškega prepričanja, ali kak dolar, morda tudi več, za nikdar ni klonil, kadar je šlo za pomoč našim bratom, ki se stal- 1 Pravico in resnico. Dolgo vrsto no obračajo na nas.	Jlet ie bil blan cerkvenega odbo-
Na kuverti, ki jo bo dobil vsak ra ^an Najsvetejšega Imena, obiskovalec ,bcdo navedena ime-! ^ Waukeganu zapušča dva brana različnih skladov, za katere | ^a’ v Clevelandu, O. enega, v se trenutno med nami zbira. j stari domovini pa dve sestri Lahko boste darovali za NO- ene§a bra^a- Soprogi, otrokom in VO CERKEV MARIJE POMOČ-jvsem sorodnikom naše globoko NICE V TORONTO, Kanada, Za Izaije.
ILATOLIšKI DOM V GORICI,! Tebi. nepozabni Frank, pa naj za MOHORJEVO DRUŽBO V(sve^ večna luč in počivaj v mi-CELOVCU, za GOSPODINJSKO ru’ mi Pa se Te bomo spominja-ŠOLO NA SLOVENSKEM KO- ib v naaib molitvah.
Naglo smo morali ostati od ROŠKEM, ki jo vodijo naše šol-' V bolnišnico so ponovno odpe-pogrnjenih miz in hiteti v cer-lske sestre, za SLOVENSKO SE-]1!31* Mr. John Petkovška. Naha-kev. Tu smo zapeli slovenske ;MENIŠČE V ARGENTINI ali pa ia se v bolnišnici sv. Jožefa ^
lavrantanske litanije s tako'za SLOVENSKI DIJAŠKI DOM! Marshfield> Wis-krepkim glasom, da bi se stavba v AMERIKI.	j Zadnjo nedeljo v
avgustu bo
prav gotovo podrla, če bi bili j Izbira je velika. Vsi načeti so'cerkveni bazar. Bo to nekaj P°' pred Jeriho. Naša srca so se kar dobri, vsi potrebni podpore. Na- sebnega in vse že komaj čaka-topila s sladkih čustvih otroške 'men vseh je pomagati slovenski “Tiketi” gredo iz rok, da je ve-pobožnosti.	j in katoliški stvari tu med nami selJe- Dosti je pripravljenih, P3
In zopet smo morali hiteti. Na-/k0* med rojaki onstran morja. ine vem’ če jih bo dovolj, zato ti' glo smo se spravili v avtubusa,! Vsi ti skladi imajo svoje raču-ki sta odbrzela proti tretjemu ci- ne Pr* North American Bank v Iju. To pa ni bila kaka cerkev. Clevelandu. Na kuvertah bodo Od kar hodimo na romanje z na- naslovi skladov, da bo lahko šim gosp. župnikom, si zmeraj vsak po svoji možnosti in dobri ogledamo kakšne znamenitosti. v°Iji podprl dobro stvar.
Naše prekmurske matere pravi- ^ župnike in organizacije jo, da so šele sedaj začele spo- v posameznih slovenskih nasel-znavati Ameriko, od kar imajo binah pi-osim, naj bi dobri na-
sti, ki jih še nimate pohitete in preskrbite jih pravočasno.
L. Perushek-
—-----o------
—V petih državah — Col1' necticut, Kentucky, Rhode Is' land, Tennessee in Vermont nad polovico naselbin nima že' lezniške zveze.
/
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Leto IV.
Številka 13
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Velika skrb
Mnogi sanjajo, kako bo po odstranitvi komunizma vse lahko urediti. Pa so za resnega poznavalca ravno za to dobo, ko bo komunizemi odstranjen, velike: težave na vidiku.
Politično bomo v veliki nevarnosti, da nas iz ene, diktature zanese v drugo, kakor udari nihalo tem dalj na desno, kolikor dalj smo ga prej bili potisnili na levo. Prenapeteži se bodo sklicevali na prirodno reakcijo, ki jo bodo zahtevale razmere po komunizmu. Gotovo ima to nekaj na sebi, ker bo v političnem oziru marsikaj treba počistiti. Ni dvoma, da bi komunisti vsako nečuječnost skušali porabiti že za to, da napravijo zmedo, da ljudi zbegajo, če ne celo zato, da zopet pridejo na oblast! Toda vse to še ne opravičuje stališča, klin s klinom, diktaturo z diktaturo. Diktatura ne bo odstranila komunizma; odstraniti ga bo mogel sam narod s pomočjo tuje sile. Nevarnost pa je, da bi se v tisti prehodni dobi našli vročekrvneži, ki bi hoteli tedaj diktatorsko oblast z desne, kakor je bila doslej diktatorska oblast z leve. To bo za narod izredno nevarna doba in Frankov in falang ne bo manjkalo, da bi ljudstvu naprtili svojo voljo, svojo trdo, močno roko.
Nič manj np bo grozila slična nevarnost na socialnem polju. Našli se bodo zelo številni skrajneži, ki bodo v vsakem delavskem gibanju, v vsaki strokovni organizaciji že vohali nevarnost komunizma. Morebitne mezdne spore bodo takoj označevali za komunistične spletke in hujskanje, ki jih je tre,ba v kali zatreti. Res bo med delavci veliko takih, ki se jim bo stožilo po časih, ko so kot delavski voditelji, strokovničarji, sedeli v odborih komunističnih delavskih svetov in delavskih odborov. Na take bo treba gotovo paziti. Toda nobenega dvoma ne more biti, da bodo morali delavci imeti svojo koalicijsko svobodo. Seveda bo potrebna zakonodaja, ki bo onemogočala zlorabo delavske strokovne organizacije za politične namene. Ne bi bilo neumestno, da se strokovne delavske organizacije popolnoma ločijo od politike, da imajo v svojem delokrogu izključno le socialnoekonomske naloge za dobrobit delavce,v. Istočasno pa bo treba tudi podjetništvo staviti pod enako zakonodajo kot delavce, da se ne bi zopet vršilo izkoriščanje delavcev pod pretvezo, da je treba dati kapitalu časa in svobode, da se opomore, šele potem bo mogoče uveljavljati socialne pravice delavcev. V teh razmerah medsebojnega sumničenja in nezaupanja bo velikega pomena, ako se bodo mogle ustvariti skupne organizacije delodajalcev in delojemalcev, ki bi še najlepše in najuspešneje mogle prebroditi izredno težke čase, ki bodo zavladali po padcu komunizma. Ta strašna revščina, dediščina komunističnige izkoriščanja in poskušanja, bo vladala prva leta če ne celo desetletje in zelo težko jo bo Prebroditi. Vsak poklic bo moral vzeti nase svoj delež revščine in ga nositi, ker ga ne bo mogoče nikomur naprtiti, od komunistov pa tudi ne dobiti nobene odškodnine. Oni so za-jedalci, ki sproti vse potrošijo, čeprav toliko pišejo o akumulaciji zaradi razširjene produkcije.
In tretje, to je gospodarstvo. To bo totalno uničeno, b'red okupatorjem se je še dalo kaj skriti. Pred komunisti ni dalo nič, ker so v vsaki vasi, v vsakem bloku imeli svo-!ega zaupnika, špijona. Tako so izvohali vse zaloge in jih Ppbrali: pri konsumentu enako kot pri kmetu. Danes vse živi iz roke v usta. Kmet, ki je, imel zavarovanje za slabo jctino v svojih shrambah, ta kmet danes nima nič. Podjetja, ki so imela rezerve v surovinah, obratnih potrebščinah, izdelkih, sedaj nimajo nič. Celo v blagajni ne smejo držati nobene gotovine, da se ne bi kapital, ki je splošno ljudska imo-^jna, kje kopičil in bi tako potreba po izdajanju bankovcev bila večja.
In veliko vprašanje bo, kako prevesti vse gospodarstvo 2°Pet na privatno inicijativo. Ni mogoče misliti, da bi vsa P°djetja šla v privatne roke individualnega podjetnika. Na-sProtno dobro bi bilo, da jih čim več ostane v rokah kolekti-v°v» da bi tako delavci sami bili svoji podjetniki, svoji gospodarji. Toda za to so potrebni trije pogoji: svobodno članovo v kolektivu, odgovornost vseh članov kolektiva za pod-J.etie in posojeni kapital in konkurenčnost podjetja. Pod-etia kolektivnega značaja za nas niso nekaj novega, ker smo Teli že tudi zadružna nodietia velikecra nbsepa nrave za-
dru
že tudi zadružna podjetja velikega obsega, prave za-žne tovarne. Nismo med onimi, ki bi trdili, da delavec 1 sposoben za samoupravo svojega podjetja. Skušnja nam P°trjuje, da je sposoben.
n Se težji bo problem, kako spraviti nazaj na individual-ti° PSnovo kmetijska podjetja, ki so sedaj ali državna kme-kat •P0se,stva kmetijske delovne zadruge. Vsi vemo, Vaj ° ic bilo že prej s temi podjetji težko, ker so obremenje-tii ^r2avne oz. banovinske proračune. Kolikor gre za kme-jske šole, za razsadnike, za semenogojstvo, tam bo upra-v ^ena javna lastnina in javna uprava teh posestev. Toda no tem osta^em Pa Je kmetijstvo treba spraviti ali v svobod-2 kmetijsko zadrugo ali v individualno kmetijo. Ker so z pre ^kami, z dvakratno agrarno reformo in s prisilnimi ho je ievanJ' spravili veliko zemlje v splošno-ljudsko posest, Zem]° §otraien in težaven proces potreben, da se vsa ta Vidu i sPravi v posest svobodnih kmetij'skih zadrug in indi-amih kmetov.
ja b n ^on^no vsa kulturna dejavnost, vse šolstvo, vsa vzgo-Š5av° s Polomom komunizma ostala kot ena sama velika pu-e a- Ekonomske, politične, socialne razmere se dajo s Ijud^ Preohhkovati, da bodo ustrezale potrebam in volji Uhk3'- ^ekka, težka naloga pa bo prevzgoja mladine, dmo vickmo< kakšne težave so bile v Nemčiji, vrniti mla-na zdravo svetovno naziranje. Napake v vzgoji je naj-
Program kršč.-demokratske zveze Sred. Evrope
Ideološki program I. UVOD
1.	Narodi Srednje Evrope so globoko krščanski. Njihova krščanska tradicija je stara več kot tisoč let. Stoletne borbe proti napadalcem z vzhoda, ki so hoteli uničiti krščansko civilizacijo Evrope, so njihovo vero poglobile in utrdile.
2.	Narodi Srednje Evrope verujejo v načela resnične demokracije. V Srednjem veku so ustanovili prve demokratske ustanove in jih razvijali do naših dni. Najprej so ustanovili lokalne samouprave. Začetek renesanse je prinesel popolni predstavniški sistem, ki se je v kasnejših letih še bolj razvil. S krščanstvom so pridobile osnovne človeške pravice polno veljavo in zaščito.
3.	Narodi Srednje Evrope so že pred _ mnogimi stoletji proglasili načelo federalizma. V vseh državah so nastopili znanstveniki, ki so zagovarjali načelo prostovoljnega in svobodnega sodelovanja svobodnih narodov. To načelo so u-resničile razne zveze in dogovori, sklenjeni na načelih enakosti in vzajemne pomoči.
4.	Danes smatrajo prave krščansko - demokratske stranke sebe za nosilke teh tradicij svojih narodov. Za temelj svojega programa jemljejo stara, pa še vedno živi jenska načela, ki urejujejo:
a)	Razmerje človeka do
Boga;
b)	Razmerje ljudi med seboj;
c)	Razmerje med narodi.
I.—Razmerje človeka do Boga
Razmerje človeka do Boga narekuje krščanskim demokratom, da prostovoljno podredijo človeka in družbo bdžjemu zakonu in smatrajo naravni zakon za postavljen od Boga. Ljubezen je‘najvišje načelo, ki naj vodi človekova dejanja in ureja medsebojna razmerja. Edino ljubezen more zagotoviti trdnost družine, pravičen socialen red v gospodarstvu in moralni red v političnem in mednarodnem življenju.
a)	Vsa človeška dejanja na socialnem, ekonomskem, političnem in mednarodnem polju naj vodijo krščanska etična načela in vladajoče načelo javnega življenja mora biti morala.
b)	V razmerju med ljudmi moramo dati prednost duhovnim dobrinam nad materialnimi, socialnim nad gospodarskimi, pravici nad silo, estetiki
ad masovnostjo.
c)	Temeljne sestavine člo-
veka, dušo in telo, morajo pre-vejati duhovna načela pred materialnimi.
d)	Duša vsakega posameznega človeka je važnejša kot so vse druge zemeljske dobrine, in njeno zveličanje je njegov najvažnejši smoter. Družba je naravna potreba človeške narave. Glavna naloga družbe pa je, da omogoči svojim članom doseči njihov posmrtni in zemeljski cilj. Tako postanejo cilji človeka in družbe isti in neločljivi.
e)	človeška narava je nagnjena k dobremu in k zlu. Borba človekovega razuma in volje proti zlu vodi k sreči in notranji svobodi. Ta svoboda je svoboda od greha, ne svoboda grešiti.
f)	človekova borba za zunanjo svobodo je usmerjena na osvoboditev od materialnih omejitev njegove okolice. V tej borbi naleti na druge ljudi, ki se prav tako borijo za zunanjo svobodo. V interesu sosedstva se pojavi potreba nadzora nad egoističnimi nagoni ljudi. Le skupni nadzor in medsebojno spoštovanje moreta zagotoviti svobode vse družbe.
g)	Poznamo več vrst naravnih združb. Prva je družina, posvečena v krščanstvu, potrebna za razvoj človeštva, zibelka novih življenj, ki z vzgojo navadno usmerja človeka za celo življenje. Druge združbe naj omogočijo razvoj človeških sposobnosti do popolnosti. Združbe dela in delavcev zagotavljajo gospodarski razvoj in napredek. Narodi razvijajo posebnosti svojih kultur. Prav tako države. Poraja se mednarodna družina narodov, ki naj bo temelj pravičnega in mirnega mednarodnega reda,
Te štiri združbe morejo skupno zadovoljiti vse človekove najbolj naravne potrebe. Preko njih bo rodil človek nove generacije, proizvajal boljše dobrine, in dosegel višjo kulturo in boljši svet.
II.—Razmerje ljudi med seboj
Stoletja stari problem o razmerju ljudi med seboj je še vedno sporen. Mnogi svetovni spori so se rodili v različnem gledanju na ta problem. Eno gledanje je ono, ki daje prednost različnim družbenim oblikam pred človekom. Sem spadajo imperializem, komunizem in socializem, ki žrtvujejo interese poedinea interesom družbe. Drugo gledanje, staro načelo laissez-faire, daje prednost človekovim egoističnim idejam in načelom pred interesom skupnosti.
Mi pa verujemo, da se cilji
težje popraviti. Preprosta kmečka mati piše: “Otroke tako stranijo od vere, da ne vem, kaj bo. Boga so pozabili, Bog pa na nas . . . Lansko leto je bila suša, toča, letos pa mraz, toča, hudi deževje, vsake vrste škodljivci!”
Ljudje vidijo, kako je vse zavoženo. Vidijo pa tudi, kako težko bo popravljati, kar je bilo zgrešeno pri mladini. To so vprašanja, ki jih je treba razmišljati, jih študirati, jih obravnavati v javnosti. Čim več ljudi se bo s tem bavilo, tem bolje. Važno bi bilo tudi preiskovati, kako imajo to ali ono urejeno pri drugih narodih, da bi se moglo obravnavanje vršiti na primerni višini, s primerno širokogrudnostjo in razgledanostjo. Mi sedaj gledamo, kako so te stvari urejene v Ameriki. To ne zadostuje. Ni vse za vsak narod. Ni vse, kar vidimo v Ameriki, že tudi dobro za pvropo. In glavno, ne smemo gledati samo s površine, samo zunanje, ampak moramo vsakega teh problemov študirati historično, kako se je v teku dob razvijal, spreminjal.	J. J3,
in interesi poedinea in družbe prepletajo in drug drugega dopolnjujejo ter da najdejo svojo pravo obliko v harmonični organizaciji sveta.
Sodobna gospodarska oblika sveta, ki se pojavlja v ostri konkurenci dela in kapitala, je logično povezana s tekmo med marksističnimi in kapitalističnimi teorijami. Naši napori skušajo preprečiti kapitalu in delu uporabo metod, ki nasprotujejo skupni blaginji in kršijo načela socialne pravice.
Delo je važen faktor v človeškem življenju. Ono zadovolji človekovo željo po ustvarjanju in zagotovi ravnovesje bistvenih sestavin človeške narave : razuma, čustva in dejavnosti. Delo je prvina, ki najbolj veže ljudi med seboj Delo omogoča razvoj in napredek človeškega genija. Oba sta dosegljiva samo s skupnimi, združenimi napori. Ti spremljajo vsako delo, telesno in duševno, in so najbolj dragocen prispevek delovnih lju* di k gospodarstvu in kulturi človeštva.
Razmerje ljudi med seboj zahteva ljubezen, spoštovanje osebnosti vsakega poedinea, sodelovanje, soodgovornost, in skupno pomoč. Ta načela so najbolj ,prirodne poteze dobre strani Človeške osebnosti in morajo zato najti popolno svobodo razvoja v javnem delovanju, v političnem in socialnem življenju.
1.	Politično življenje
Gori omenjena načela dajejo vsakemu človeku pravico in dolžnost:
a)	da svobodno izrazi svoje nazore in mnenja, da organizira in sodeluje v združbah, katerih cilj je splošna blaginja.
b)	da sodeluje v lokalnih, stanovskih in kulturnih samoupravah.
c)	da ima pravico voliti in voljen biti in tako nositi odgovornosti svoje vlade.
e) in če je enkrat izvoljen in je prevzel svoj posel, da si zagotovi zaupanje in sodelova nje ljudstva, da se vedno zaveda, da je njegov služabnik in da mora biti njegova blaginja glavni cilj njegovega dela.
2.	Socialno življenje
Glavna načela, ki določajo
razmerje ljudi med seboj, morajo še posebno veljati na socialnem polju. Tudi tukaj ima vsak posameznik posebne pravice in dolžnosti:
a)	da si prosto izbere poklic in delo, ki odgovarja njegovi zmožnosti, sposobnosti in zanimanju in da svoje delo posveča splošnemu napredku človeštva ;
b)	da po svojih močeh vpliva na mestu svoje zaposlitve, da stopi na mesto razredne borbe družba, v kateri bosta delo in kapital složno sodelovala v obojestransko korist;
c)	Lastnina je element socialne stabilnosti in pravice, ker drži v ravnotežju pravice in dolžnosti: pravico do dobička in njegovo uporabo za ekonomski in kulturni napredek, dolžnost preprečiti, da bi se dobiček trošil po mili volji lastnika, ni naložiti ga plodo-nosno za povzdigo gospodarstva, čim prekorači meje potreb;
d)	biti deležen razdelitve socialnega dohodka do one mere, ki zagbtavlja obstoj in dostojno življenje družine ter vzgojo in izobrazbo otrok v popolni svobodi;
e)	biti deležen sadov kulturnega napredka, do katerega imajo pravico vsi ljudje brez razlike na raso, spol ali vero.
3. Razmerje med narodi
Človeška družba postaja z dneva v dan bolj zamotana. Mi ne verujemo, da je narod poslednja oblika te družbe. Gledamo v bodočnost. Družina narodov je sledeča oblika razvoja:
b)	Družino narodov pa bo mogoče osnovati šele, ko bodo imeli vsi narodi enake, popolne in neprikrajšane možnosti.
samo-odločbe, kulturnega in gospodarskega razvoja, prostega vsakega tujega vmešavanja, ohranitve narod-
, nih tradicij, zgodovinske dediščine in individualnosti.
c)	Načela pravice in morale morajo zavladati v mednarodnem življenju, predno bo mogoče skovati tesnejše zveze med narodi. Z drugimi besedami: ista načela etike, ki veljajo za razmerje človeka do sočloveka, morajo veljati tudi za razmerje, med narodi.
Mednarodno pravo naj do-
loči kazni za napadalce, primerno odškodnino za škodo in red, ki bo onemogočil mednarodne zločine v bodočnosti.
d)	Razumljivo je, da bodo morale suverene pravice narodov preiti na to mednarodno skupnost, predno bo mogoče ustanoviti tako mednarodno sodelovanje. Potrebno pa bo po-, polno sodelovanje in spoznanje, da bo prispevek vsakega naroda življensko potreben za skupen napredek.
e)	Na takem temelju zgrajena Zveza narodov bo podobna zvezi ljudi v okviru družine. Organizacijski temelji take družine naj bi bili isti običaji, jezik, kulturne in zgodovinske tradicije, ali pa zemljepisna dejstva, ki ponekod narekujejo politično in ekonomsko enoto. Organizacija take družine je lahko tesnejša ali rahla, kakršni so pač cilji. Eno družino lahko sestavlja več ali manj članov. Možne so tudi manjše zveze v okviru večjih. Dve obliki sta gotovo na vidiku, pokrajinska in kontinentalna zveza. Preko njih bomo dosegli Zvezo vseh narodov.
f)	Vodilni duh vsakega mednarodnega sodelovanja mora biti zavest, da sta svoboda dn enakost narodov elementa povezave, ki izključujeta možnost napadalnosti in nadvlade enega naroda nad drugim.
(Dalje prihodnjič.)
pavlihTjTdobil ukor
V Sloveniji sta doslej izhajala dva humoristična lista: Pavliha v Ljubljani in Toti list v Mariboru.
Izdajati humoristični list v komunistični državi ni lahko. Življenje je trpko in težko, mnogi ljudje so zagrenjeni, mali oblastneži in velike glave so silno občutljivi. Ako napadaš iz dneva v dan reakcijo, klerikalce, duhovnike, nune, malomeščansko stihijo, kmete
—	torej ogromno večino prebivalstva — izgubiš privlačnost ki odjemalce; ako napadaš izrodke nove družbe, male oblastnike — ker velikih ne upaš
—	se izpostavljaš napadom, da nisi v liniji, riskiraš preganjanje in morda celo obtožbo, da si postal reakcionar, da ci na liniji zapada in da spadaš
—	če ne že v zapor — pa vsaj na kako tako mesto, od koder ne boš mogel novemu redu škoditi.
,Ko je bil prelom s Komin-formom gotov in so se Tito in njegovi s surovimi napadi lotili Sovjetov, sta imela Pavliha in Toti list zlato clobo. Najbolj pikre zbadljivke in posrečene šale ter karikature so se nanašale na sovjetske voditelje, na sovjetski sistem in na onega, po katerem v komunističnem režimu padajo najbolj občutne batine—ruskega Ivana. Za tem “ruskim” humorjem pa je mogel vsak povprečen človek videti tudi sodobni “jugoslovanski obraz”.
Idila ni trajala dolgo. Začela se je precej kasno, ker so Jugoslovani še dolgo upali na sporazum z Rusi, končala pa se je takoj, čim so zavele prve milejše sapice iz ruskih step. Tito, ki ga je Malenkov naredil za sekretarja Jugoslovanske komunistične partije, ven-
dar ne more dovoliti, da kdo izpostavlja smehu in roganju svojega dobrotnika in sistema, ki je Jugoslovanom tuj in odvraten samo v besedah, v resnici pa vzor, ki ga skušajo pod malo drugačnimi firmami in oblikami tudi sami doseči.
Pavliha se je previdno in' počasi lotil domačih problemov. Medtem ko je še naprej napadal in smešil reakcijo, klerikalce, duhovnike itd., se je lotil tudi nosilcev gospodarskega kriminala. Ti so bili najmanj nevarni. Bili so sicer komunisti, toda brez oblasti. Zaradi svoje “poštenosti” so se znašli za zapahi, režim jih je za enkrat zapustil, oblast in vpliv sta se jim izumznila iz rok. Za temi so prišle na vrsto razne druge nevščečnosti. Vseh ne smeš bičati, ker si takoj reakcionar, ako to storiš; pa jih tudi ne moreš, ker jih je preveč. Pavliha je začel sicer počasi in previdno, pa mu tudi to ni pomagalo. S prvo malo korajžno številko, to je s številko 24. od 27. junija t. 1. se je Pavlihova slava žalostno končala. Končala se je tako, kot je Pavliha mogel v komunistični državi pričakovati.
Zganili so se v Beogradu. Beograd misli, dela načrte, odloča in določa za vse. Kakor je v stari Jugoslaviji komandir čete rekel, da ni treba nikomur nič misliti, da misli on za vse, prav tako tudi v Titovi Jugoslaviji Beograd misli za vse. čim misliš ali pišeš drugače, kot določa Beograd, te obtožijo partikularisttčnih $n šovinističnih tendenc, kakor so to storili takrat, ko je začela Ljudska Pravica zopet izhajati dnevno kot slovenska izdaja Borbe. Pri Pavlihi je bilo, huje.
' \ ' t	-.
Protiameriška propaganda v Sloveniji
Ljudska ipravica ga uči, da je naloga humorističnega lista v socialistični družbi, da krepi napredno družbeno zavest, da razkrinkava razne popačene in protisocialistične pojave in nazore, da objavlja in obravnava vprašanja s stališča naprednih družbenih sil.
Kaj je zagrešil Pavliha? Ljudska pravica je vzela pod drobno gled komunističnega kritika gori citirano številko in Pavliho takole obtožuje:
“Cela stran številke je posvečena rubriki “Pomenki na robu”, ki izhaja v Borbi vsako nedeljo in ki med drugim obravnava tudi ženske obleke .. . Ko list Pavliha namiguje: na sestavekv “Pomenkih na robu” v Borbi, kjer je govora, da da takšna ali drugačna obleka ženski več ženskosti, priobčuje več karikatur nedostojno razgaljenih žensk. Na e-nem mestu hčerka odgovarja očetu, ki se razburja zaradi njene nedostojne obleke: “Očka ne bodi smešen, to je sedaj direktiva!” Nadalje mati izreže hčerki: na hrbtu “dekolte” na obleki in pravi možu: “Zdaj ji. nihče ne bo mogel očitati, da je reakcionarka!” Ali ,pa je spet upodobljeno dekle najprej v obleki, zapeti do grla, s podpisom: “Pri večernicah”, a potlej pa z razgaljenimi prsi in napisom: “Na partijskem sestanku”. aZtem je šrtež gole zamorke, ki pravi drugi zamorki : “Saj sem zmeraj trdila, da imata prakomunizem in socializem nekaj skupnega!” Zraven pa je naslikana kmetica, bosa, ko molze kravo, ki pravi: “Mi pa ostanemo kakor smo b’li.”
Pravica nadaljuje: “Borba kot glasilo Zveze komunistov je začela izdajati: napotke o nemoralnem oblačenju, o rehabilitaciji reakcije, o tem naj bi komunisti na partijski sestanek ne prihajali nedostojno, v cerkev pa dostojno oblečeni, o tem da se bo naš socializem končal v prakomunizem (to je nagoti afriške džungle, naša opomba) in da lahko vse upanje v bodočnost našega naroda gradimo samo še na revno oblečeni kmetici ... Iz Pavlihovih šal pa se zrcali odkrito nestrinjanje s celotno našo socialistično graditvijo. Najbolj žalostno pa je, da je vsa kritika zavita v plašč dozdevnega komun ističnega puritanstva, proletarske skromnosti in morale.”
Dovolj. Pavliha je zagrešil še več grehov, pa nimamo prostora, da bi jih tako natanko obravnavali, kat je storila Pravica.
Rezultat: Pavlihi, ki ga iz-aja Novinarsko društvo Slovenije, so postavili kuratorij idejno trdnih in moralno visoko stoječih komunističnih strokovnjakov, ki bodo odslej naprej naprej dirigirali Paflihov humor. Ubogi Pavliha! Včasih smo se pa le od srca nasmejali njegovi duhovitosti, čeprav je bil njegov humor surov in robat in za naše oči in ušesa neobičajen, pa smo mu tudi to oprostili, ker smo vedeli, da izhaja v okolju, ki je po načelih in načinu življenja surovo in robato.
------o-------
Gasilci
Okrajna gasilska zveza v Novem mestu je morala sklicati potebno skupščino, da razpravlja “o negativnih pojavih in nesocialističnem odnosu v posameznih gasilskih organizacijah”. Zbrali so 5 člansko komisijo, ki bo vse te primere raziskala in predlagala, kako bi jih bilo treba odstraniti.
------o-------
Tito je sel v Trzic
Nekdanja tržiška tovarna čevljev “Peko”, ki se zdaj imenuje tovarna obutve “Triglav”, je praznovala pred kratkim 50 letnico svojega obstoja. Proslave se je udeležil tudi Tito.
Ni še dolgo ko so jugoslovanski komunisti usmerjali topove svoje propagande na Moskvo in njene priprežnike. Od tam jim je pretila nevarnost. Komunistične radijske postaje so 50 ur na dan obdelovale jugoslovanske komuniste:. Na protikomuniste se niso obračale, vedoč, da se ti ne bodo borili proti Titu, da bi postavili na izpraznjen prestol Stalina ali kakega njegovega podrepnika. 50 ur dnevno so pozivali kominformisti titovce, naj naženejo Tita in se vrnejo v Moskvo. Stalin je tiho in vztrajno predel mrežo, ki naj bi zadrgnila Tita in njegove. Nihče ne ve, v koliki meri so Rusi uspeli pridobiti zase jugoslovanske komuniste. Sem in tja je prišla na zapad vest, da je Rankovičeva policija odkrila večje ali manjše gnezdo kominformističnih zarotnikov. časopisi niso o tem pisali — jugoslovanski zato da ne bi odkrili slabosti režima — zapadni pa iz obzirnosti do rdečega “zaveznika”.
S Stalinovo smrtjo se je marsikaj spremenilo. Moskva se je nasmehnila Beogradu, Beograd je začel tipati, da bi ugotovil, če je sporazum možen. Zdi se nam, da je sporazum že dosežen. Poročila iz Beograda, Dunaja in Pariza ne govorijo samo o formalni izmenjavi diplomatskega osebja, upostavitvi rednih diplomatskih odnosov, ampak vedo povedati, kako se nekdanji kominformisti vračajo iz Moskve v Beograd, kako potujejo odposlanci jugoslovanskega C. K. v Moskvo po instrukcije in se vračajo z nalogi nazaj. Prisrčnosti — kot je nekdaj obstojala, najbrž ne bo, ker nihče ne ve, koliko lahko drugemu zaupa, in ker se končno komunisti, kljub svojemu “idealizmu”, v prvi vrsti bojijo za svoje glave. Prav tako se je Tito lahko v zadnjih letih prepričal, da so blagajne na za-padu ne samo bolj polne ampak tudi bolj radodarne. Težko si je misliti, da bi Rusi Titu z denarjem pomagali graditi njegove velikopotezne načrte. Zato je bolje, da Tito še naprej drži roko v ameriškem žepu, sonči pa se pod blagodejnimi žarki ideološkega sonca iz Moskve.
Za enkrat še nihče ne ve, ali so kominformisti postali ti-tovci, ali titovci kominformisti. Gotovo je eno, da so oboji bili in ostanejo komunisti. Ker se titoizem ni nikjer obnesel — kakor so mnogi upali — bodo po vsej verjetnosti po načelu močnejše gravitacije titovci zaplavali v komin-formizem.
čim so začutili, da se jim Moskve ni več bati, so jugoslovanski komunisti pokazali svoj pravi obraz.
Napadi na Moskvo so prenehali. Naleteli smo tudi že na prve hvalnice. Neizčrpna in nikdar zmotljiva zakladnica Ka-deljevega sofizma išče v ruskih dogodkih zakonitost komunističnega razvoja. Poleg tega napoveduje sličen razvoj zakonitosti tudi po sa-telitskin deželah. Z brezpri-merno nesramnostjo in perfid-nostjo ocenjuje berlinske dogodke kot “odpor delavskega razreda proti birokratizmu in državnemu kapitalizmu” za boljši, popolnejši komunistični sistem — kakor ga ima n. pr. Jugoslavija — in ne — kar so v resnici bili — kot odpor ne samo delavskega razreda ampak vsega tlačenega ljudstva proti komunističnemu režimu kot takemu, pa naj bo ta ruski ali jugoslovanski.
Dokler so čakali na odločitev sedanje administracije, so
bili o Ameriki tiho. Da bi jo uspavali, so napovedali milejši kurz proti cerkvam, emigrantskim družinam, kmetom. Čim je bil denar odobren od kongresa in senata, so pozabili na svoje obljube o milejšem kurzu in začeli napadati našo državo. Najprej so se pojavili ti napadi v provincialnem časopisju. Zadnje dni so začeli z napadi tudi vodilni časopisi, v prvi vrsti zagrebški Vjesnik.
%
Pred seboj imamo, ko to pišemo, Delavsko Enotnost, glasilo slovenskih delavskih sindikatov. Za primer bomo navedli številko 24. tega lista od 12. junija t. 1.
Na zadnji strani ima 4 članke, v katerih napada Ameriko in 2 sliki, ki kažeta ameriško “demokracijo”.
V	prvem članku z naslov >m “še o življenju ameriških delavcev — Denar, Amerike vladar” piše, da v Ameriki kapitalistov, ki so krivi za nesreče pri delu, ne kličejo na odgovornost, in navaja primer tovarne Haber, kjer je menda v aprilu zgorelo 36 delavcev, več pa je bilo poškodovanih. Članek ugotavlja, da tovarna ni imela najpotrebnejših varnostnih naprav in da neka komisija že več kot mesec in pol preiskuje vzrok požara, pa ni še nič ugotovila.
V	drugem članku “Ameriški vojaki nočejo na Korejo — Odsekani prsti in vojna na Koreja” ugotavlja, da se po A-meriki skriva 45,000 dezerterjev, ki nočejo na Korejo in da si je neki ameriški podčastnik v Nemčiji dal raje odse*-kati prste na roki, kot pa da bi šel na Korejo. Piše, da so ameriški sodniki obspdiili Nemca, ki mu je odsekal prste, na 25 let in 8 mesecev, ker mu niso verjeli, da ga je ameriški podčastnik sam prosil, da mu to stori.
Tretji članek “Nazadnjaška hajka v Ameriki” piše o mestnem uslužbencu v New Yorku, ki je bil član komunistične stranke, pa so ga vrgli iz službe. Ta primer ni tako važen, važna je ugotovitev, “da je danes v Ameriki moderno odpuščati in preganjati ljudi, ki so nekoč zaradi svojih naprednih nazorov sodelovali s komunisti.”
Četrti članek “Kaj vse predpisujejo ameriški zakoni —
Dne 14. junija je bala v Parizu seja izvršnega odbora Mednarodne zveze krščansko demokratske mladine. V zvezi je včlanjenih 18 evropskih narodnosti, oziroma skupin mladine, ki zastopa krščanska in demokratska načela. Tudi mladi člani Slovenske ljudske stranke imajo v zvezi svoje zastopnike in v izvršilnem odboru svojega člana.
Izvršilni odbor je proučil poročila o svetovnem položaju, posebno najnovejše dogodke v mednarodnem razvoju in napravil tele sklepe :
“Nacionalisti, nevtralisti in komunisti se z vsemi močmi prizadevajob, da hi ovirali politično in gospodarsko združitev Evrope.
Ta >gra škoduje svobodi narodov in je sovražna njihovim resničnim koristim.
Izvršni odbor krščansko demokratske mladine smatra, da je treba delo za Združeno Evropo nadaljevati brez prestan-ka.	<
Smešno, toda resnično” se norčuje iz ameriške zakonodaje. Kot posebnosti navaja med drugim, da je v zakonodaji države Nebraska določeno, da mož ženo lahko pretepe, kolikor hoče, če ta noče z njim na izlet. Pravi, da so v Kaliforniji naprednejši, ker imajo v zakonodaji, da mož ženo lahko pretepe z usnjenim jermenom, ki ni širši od 4 cm. V Vermontu obstoja zakon, ki prepoveduje poročenim ženam, da bi šle same v cerkev. Zakon predpisuje, da jih morajo spremljati možje, toda hoditi morajo 10 korakov za njimi in v rokah npsiti palico, da z njo odganjajo vsiljivce. V Minneapolisu imajo uredbo, po kateri kaznujejo vsakogar, ki privede konja v hotelsko sobo. Koze pa lahko pripelje s seboj. V Brooklynu pa osli ne smejo spati v kopalnicah. To je samo nekaj cvetk, če so že resnične ali ne, ni važno, važno je, da jih ta Časopis našteva. in ugotavlja: “Nekateri trdijo, da so Združene ameriške države ena izmed najnaprednejših dežel na svetu. Res je v tej deželi tehnika zelo napredovala in če bi potem ocenili Ameriko in njeno naprednost, potem bi tem ljudem morali pritrditi. Vendar po samo golem napredku tehnike ne moremo ceniti napredka in življenja v neki državi. V zadnjem času smo priče številnim nazadnjaškim dejanjem, ki se dogajajo v Ameriki in po naročilu ameriških nazadnjakov tudi drugod po svetu .... Da bi spoznali resnično življenje v tej daljni deželi, smo sklenili, da vam bomo v vsaki številki našega lista pripovedovali kakšno resnično zgodbo iz ameriškega življenja.”
Prva objavljena slika prinaša prizor pred tovarno Haber, ko je divjal požar, druga pa ima sledeč napis: “Na sliki vidimo dveletnega Shamina Ahmeda, njegovega brata Murina in mamico Erico, ki jih je McCarthyev komite izgnal iz Amerike. Izgnali so jih pa zato, ker oče teh otročkov nima domovinske pravice v U. S. A.”
Koliko je v teh člankih laži in neresničnosti pretiravanja in podtikanja, lahko naši bralci sami ugotovijo. Da je laž “da so imeli v New Yorku pred 18 leti proces proti 4
Samo Združena .Evropa more izboljšati ravan življenja evropskih narodov, samo Združena Evropa more zagotoviti gospodarsko neodvisnost celotne Evrope, samo Združena Evropa bi omogočila, da bi evropski narodi bili pomembna sila v mednarodni politiki in hi v svetovnih dogajanjih bili činitelj ravnovesja v miru.
Zato izvršilni odbor ponovno naglaša brezpogojno potrebo, da se Evropa združi, da se za Združeno Evropo zavzamejo vsi činitelji javnega življenja, zastopstva v parlamentih brez ozira na vse, kar jih loči v notranji politiki in vsi drugi, ki morejo združenje pospešiti.
Zastopniki svobodnih evropskih narodov naj združeno zahtevajo in v najkrajšem času uresničijo evropska obrambno skupnost ter izsilijo podpis potrebnih pogodb, da bo mogoče organizirati evropsko politično skupnost.”
psom, ki so ugriznili nekega otroka in da so v Baldwins-villu kaznovali s 4 leti zapora psa, ki je ugriznil nekega moža”, je jasno na prvi pogled. Viri teh in podobnih tr-djteiv so jugoslovanskim komunistom sovjetski časopisi. Če že ti s takimi neumnostmi pitajo svoje čitatelje, nas ne zanima. Ti so naši sovražniki in tega ne skrivajo. Ker pa to delajo Jugoslovani, ki se delajo za naše zaveznike in ki prejemajo od nas pomoč v hrani, denarju in orožju, proti takemu pisanju protestiramo. Tipamo, da se bo našel kdo v Washingtonu, ki bo tej. gospodi povedal, naj se že neha šaliti iz ameriške dobrotljivosti, od katere živi, in naj nas ne žali, ko prejema od nas miloščino.
------o-----
Demokratizacija Titovega režima v praksi
Pred kratkim so jugoslovanski časopisi javili, da je Tito kot vrhovni komandant jugoslovanske vojske ukinil funkcijo političnih komisarjev v vojski. Zapadni časopisi so to vest komentirali kot nov korak jugoslovanskih komunistov k demokratizaciji njihovega režima.
V odloku, s katerim je bila odrejena ukinitev, pa je stalo med drugim tudi to, da bodo odslej naprej skrbeli za politično in vzgojno prosvetno delo med vojsko — kar je spadalo v pristojnost politkomisarjev — pomočniki komandantov.
Ukinjeno je bilo torej samo ime oziroma zvanje. Posle, ki so jih doslej opravljali komunistični prvoborci pod imenom politkomisarja, bodo odslej naprej opravljali isti ljudje pod imenom pomočnika komandantov.
Kakor še vedno doslej je tudi s tem odlokom Tito nasul pesek v oči zapadnim lahko-vernežem.
Institut politkomisarjev v vojski je tipična komunistična iznajdoa. Vojaškemu komandantu vsake vojne edinice od vodja naprej je dodeljen politkomisar. Naloge komandanta — ki med narodno osvobodilno vojno ni bil vedno komunist, kar je danes pravilo — so čisto vojaškega značaja; med vojno vodstvo edinice v borbi, vojaška vzgoja v zaledju, v miru fizična, vzgoja in pouk v orožju in borbi; naloge politkomisarja pa so bile med vojno in so zdaj čisto politične narave. Med vojno: vzgoja kadrov v komunističnem duhu, likvidacija vseh nasprotnikov v editnicah, partizanskem pokretu in na terenu, organizacija obveščevalne službe; v miru: komunizira-nje kadrov, obveščevalna služba, likvidacija nasprotnikov.
Dokler ni družba popolnoma komunizirana in prevzgojena — kar doslej niso niti v Rusiji dosegli — je' nemogoče, da bi se komunistični režim diktature proletariata temu institutu odrekel. Obstojal bo dalje pod tem ali drugim imenom in vršil med vojsko, ki je najbolj nevarna, ker razpolaga z orožjem, ono funkcijo, ki jo vrši med civilisti tajna policija, sodnija, šolstvo. Dvomim, da bi postal ta institut nepotreben vladajočemu rež:-mu celo v čisto komunizirani družbi. Pojavijo se lahko ljudje s svobodoljubnimi načJi; ljudje, ki spoznajo, da sta individualna svoboda poedinica, svoboda njegovega mišljenja, hotenja in delovanja več, kot pa slepo poslušanje in izpolnjevanje nalogov partije. Za
MEDNARODNA ZVEZA KRŠČANSKO DEMOKRATSKE MLADINE ZA ZDRUŽENO EVROPO
to bo vladajoči kasti ta institut, ki je pravzaprav samo del tistega temelja, na katerem ves red sloni, potreben tako dolgo, dokler bo komunizem kot sistem obstojal.
V jugoslovanski vojski obstoja poleg instituta politkomisarjev, ki ga od zdaj naprej opravljajo pomočniki vojaških komandantov, tudi organizacija vojaške UDV, takoim-^no-vanega KOSa (kontraobvešče-valne službe). Ta organizacija tajne policije je najpopolnejša Titova organizacija. Ona nadzira v vojski vse in vsakogar. Mreža vohunov in informantov je spredena od najmanjše edinice do vrhov vojske. Toda mreža ni samo ena. četa ima svojo, bataljon svojo, polk svojo. Tisti, ki dela v bataljonski mreži ne
ve za one, ki delajo v četni in polkovni. Prav tako četni in polkovni ne vedo za bataljonske. Polkovni vohuni ne vedo za četne in četni ne za polkovne. Vohuni se tudi med. seboj ne poznajo, čeprav delajo za isto mrežo. Tako je vsak vojak, podoficir in oficir pod nadzorom bogve koliko vohunov in vohuni pod nadzorom drugih vohunov.
Zato pa je KOS strah in trepet jugoslovanske vojske.
Tega instituta pa Tito ni ukinil.
Tega tudi storiti ne more. Politkomisarji in obveščevalci VOSa, OZNe so izvedli revolucijo, agenti KOSa — prej s politkomisarji, zdaj s pomočniki komandantov — pa držijo režim na oblasti.
VESTI IZ DOMOVINE
Suspendirani duhovniki
Slovenski poročevalec piše, da je dr. Miho Pušic, škof bar-sko-bračke škofije, suspendiral vse one duhovnike, ki so hoteli organizirati v njegovi škofiji Združenje katoliških duhovnikov. Isto so storili tudi drugi dalmatinski škofje.
Na sestanku v Splitu pa so vsi katoliški duhovniki obsodili italijanski iredentizem in se izrekli za Titov načrt ureditve tržaškega vprašanja.
Partija v Ljubljani Liberalna, socialistična in krščansko socialistična j ara gospoda v Ljubljani, ki sestavlja pretežni del partije v Ljubljani, je dobila pred kratkim lekcijo od same Vide Tomšičeve. Tole jim je povedala:
“Današnjo politično situacijo v Ljubljani moramo oceniti kot razmeroma težko; Ugotavljamo, da je ponekod celo prišlo do tega, da so se naši aktivisti potegnili iz pozicije ofenzivne borbe za zmago socialističnih idej, na po^iqdje defenzive pred reakcijo. Ker se ne borimo proti svojim lastnim napakam in slabostim, o-mogočamo reakcionarjem, da jih izkoriščajo, seveda ne zato, da bi jih odpravili, ampak da bi klevetali našo socialistično graditev v celoti, naše državno in politično vodstvo.
Ljubljana ni samo borbena (najbrž za korita, kakor je vedno bila), ampak je tudi malomeščanska, filistrska in majhna.”
Bravo, Vida, dobro si povedala, bolje ne bi mogli mi.
Trgovec Avšič za zapahi
Brat odstavljenega ljubljanskega “nazovi-župana” Jake Avšiča je bil svojčas trgovec z manufakturo. Pod komunisti je postal generalni direktor vseh manufakturnih podjetij Slovenije. Pred kratkim so ga zaprli. Pri hišni preiskavi so našli zlata in tujih deviz za več milijonov dinarjev. Pri njem je stanoval tudi general Jaka.
“Kufre gor — kufre dol”
“Krajnci idu kuči”. pravijo po Beogradu. Dobri opazovalci poročajo, da se Slovenci, ki so bili na važnih položajih v Beogradu in vzhodnih delih države, selijo v Slovenijo. Eni smatrajo, da po smrti Kidriča niso več Beogradu potrebni, drugi pa trdijo, da mislijo Slovenci, da jim bo bolje doma, ako do česa pride.
Ako do česa pride, jim ne bo dobro ne doma ne v Beogradu.
Kominformisti. prihajajo nazaj
Iz Moskve se je vrnila v Beograd bivša žena Svetozarja Vukmanoviča — Tempa. Svojčas je pobegnila iz Jugoslavije, zdaj pa se vrača, ker so se razmere spremenile in sta se Tito in Malenkov pobotala.
Tudi se je vrnil iz Moskve delegat Politbiroja Josipovič, ki se je pregovarjal z Rusi.
Po njegovem prihodu so spustili iz zaporov 40 vodilnih ko-minformistov.
Med njimi je bil spuščen iz zaporov tudi general Franjo Knebl, o katerem je bilo dokazano, da ješpioniral za Ruse.
Na Dunaju se sestajajo
Iz Moskve je prišel na Dunaj Bužan Branko, jugoslovanski komunistični emigrant v Moskvi, in se sestal s Hadžios-manovičem, šefom UDY za Avstrijo, in še z nekim Jugoslovanom, ki je prišel v Avstrijo iz Beograda.
Po teh sestankih je Bužan preko Budimpešte odpotoval v Jugoslavijo.
Madžari razpustili šolo
šolo za kominformistične e-migrante v Budimpešti so Madžari razpustili. V tej šoli so se emigranti učili, kako voditi borbo proti Titu, špionirati in opravljati diverzantske in sabotažne posle.
Rumuni vrnili zapornike
Rumuni so vrnili Jugoslovanom 20 jugoslovanskih državljanov, ki so jih držali zaprte. Prav tako so nehali spravljati po Donavi propagandni material v Jugoslavijo.
Kaj je povedal Stevenson
Stevenson je povedal v Atenah, da je bil Tito v velikih skrbeh zaradi dogodkov v Berlinu, ko se je z njim sestal. Tito je rekel, da bi kaj lahko prišlo do tretje svetovne vojne, ako bi se nemiri razširili na druge satelitske zemlje. Kc so Stevensona vprašali, če se mu zdi Titov režim stabilen, je odgovoril, da ni imel časa preučiti situacije in da z ljudmi ni govoril.
Likvidacije oficirjev
Od januarja do konca junija je bilo izvršenih 40 smrtnih obsodb nad oficirji. Nekaj manj kot 100 oficirjev pa je bilo obsojenih na večletno robijo. Večina obsodb je bila izvršena nad oficirji IV. ar* mije (Slovenija), ker so poizkušali ali pa se pripravljali po* begniti v Italijo.
Finci ja so nagnali
Sarajevski Žid Finci je bil urednik političnega dela “Naše Armije”, glasila jugoslovanske komunistične vojske. P°' leg tega je urejeval “Bilten ’ list, ki ga prejemajo samo šoki partijski funkcionarji. Tb to ga je nagnal iz službe, Češ da je prevelik kosmopolit i11 da njegovi članki niso imeli P°' trebne partijske ostrine. P°' slan je bil iz Beograda naza.1 v Sarajevo.
V Centralnem komiteju pometajo
Konec maja so odpustili iz službe večino nižjih uradnik°v CK zaradi nemoralnih afe1*; Na njihovo mesto so posta^1 kasneje samo člane UDV. Oc. puščena in zaprta je bila v t®! zvezi Mirjana Vojvodič, ki J® raznašala po Beogradu stva1 iz Rankovičevega privatne#3 življenja.
^r' Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje luteransiva v posameznih pokrajinah
Novi mejnik v zgodovini ogr-skih verskih homatij je postavil državni zbor v Odenburgu leta ^81. Na podlagi njegovih razprav je cesar Leopold I. izdal °dlok, ki je sicer priznaval svobodo veroizpovedi, a dovoljeval Juteranske in kalvinske cerkve na določenih krajih. V železni županiji sta bili za luterane ta-k* “artikularni mesti” Csoba bli-Zu Kiseka in Domolk pri Ma-lem Cilju, za kalvince pa Or. ■f'o drugih krajih bi bili morali Pl'adikanti cerkve, ki so jih bili Papincem” vzeli, zapustiti. Ven-dar je še preteklo skoraj pod kletja, preden je prišlo do po-P°lne izvršitve tega sklepa, da-skavno so jo že imenovani ple-n’uči med Slovenci pripravljali. Gorenji Sinik je Batthyanijeva •rodbina 1. 1717. luteranom od-Vzela.
Karol VI. je slednjič na pro-snj° gjurskega škofa in kardi-Zinzendorfa odločil, da Se morajo v Železni županiji ^atoličanom vrniti vse cerkve, C so nekdaj bile njihova lastna. Zdaj je bila predikan-.toni zadnja ura (1732). Dva J2nied njih, pri sv. Benediktu v Gornjih Petrovcih, so mo-N' pandurji izgnati, ker se n’sta hotela ganiti s svojega Itlesta, selski predikant je šel v Csobo za slovenskega pridi-?arja, k^iževski “ararf” pa se 'e Pokatoličanil in dobil na tajerskem v nekem gradu ski,onino službo. Protestant-S | kantorji in učitelji so ob PNhodu katoliških župnikov Prisegli na katoliško veroizpo-Ved in večinoma ostali na svo-
Jl}l mestih.
Cerkve so bile zdaj v rokah atoličan0v, toda ljudstvo se ^endar ni takoj izpreobrnilo. reveč dolgo je protestantstvo , gospodovalo. Skoraj pol-i uSo stoletje so luterani in vinci rohneli zoper “papin-0 malikovanje” in več rodov
K bilo zapored vzgojenih v no-vj Veri. Luteranstvo je že pre-0 ljudstvu v meso in kri. Iz tonika prve katoliške vizi-s be 1. 1678. spoznamo, da so ^ med Slovenci Železne župa-to]G- 0^ran'ili komaj ostanki ka-nllčanstva. V Tišini je bilo ^ Pr- od 1492 prebivalcev le
s°5 katoliških;
dit^^kta. ki je imela še pre-r0danta	Keresturi, po
Hrvata, so navedeni le 4
p Ali ste prehlajeni?
<3a nas imamo izborno zdravilo r>rjt,.arn- ustavi kašelj in prehlad. 1 e takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
^ar KE 1-0034
krjj °C1L sprejemamo in izvršu-P° pošti tudi za Clevelnad.
katoličani, v Selu so bili sami protestanti razun par otrok, ki so jih menda starši dali katoliškemu župniku krstiti; pri Sv. Sebastijanu je bilo 5 katoličanov, v Zgornji Lendavi, kjer je bil že katoliški župnik Jurij Szikili, po rodu Madjar, je med 982 prebivalci 79 priznavalo katoliško veroizpoved. Umevno je, da si je spričo teh razmer katoličanstvo le polagoma zopet moglo osvajati tla in je bilo treba stoletnega poučevalnega in vzgojevalne-ga dela, preden je bila večina prebivalstva zopet katoliška.
Po odloku cesarja Karola so bili protestanti v enakem položaju, kakor sto let preje katoličani. Imeli niso niti cerkva niti duhovnikov. Okoli Velike noči so imeli navado potovati v Gsobo na spoved in ‘božjo večerjo” (sv. obhajilo). Mnogo se jih je tudi izselilo v šomodsko županijo, ko se je kraj šurd uvrstil med “artiku-larna mesta” in se je tam smela graditi luteranska cerkev. L. 1718. je Marija Magdalena Nadasdy, vdova grofa Draško-viča, na prošnjo štirih mož (Mihael Bognar, Blaž Rapo-ša, Ivan Rapoša in Martin Drole) podarila izseljencem pusto Liso. še isto leto je odpotovalo 14 slovenskih rodbin iz Železne stolice in se naselilo v novem domovju.
Kmalu so sledile še druge, ker so grofi Festetics v Csurgo radi prepustili svoja prazna, neobdelana zemljišča novim kolonom. Tako so nastale v šomodski županiji (Somogy) slovenske vasi: Mihaly, Sand, Li^zo, Sz. Peter, Bukkosd, Sz; Pal, Porrog, Pat, Szent-Kiraly, Vese, Bereny, ki so pripadale protestantski občini šurd. Za “far ar j e” so imeli izprva mad-jarske kalvince. Prvi slovenski župnik je bil Adam Berke. Prava duša te slovenske kolonije pa je bil glasoviti Štefan Kuzmics, ki jim je župnikova! od 1. 1755. do 1779. in spisal več nabožnih knjig, še mnogo bolj kakor v Csobo, so zdaj slovenski luteranci Železne stolice o Veliki noči potovali "v šurd, da slišijo slovensko pridigo, prejmejo vesoljno odvezo in obhajilo. Pri tej prilik: so obiskali tudi svoje znance v bližnjih slovenskih vaseh ir se pogodili z veleposestniki z« košnjo, žetev in mlačvo v let nih mesecih.
Za Kuzmičem ni bilo vec slovenskih župnikov. Madjar
ski predikanti so na izrecne zahtevo ljudem še včasih či tali s prižnice nekatere sloven ske molitve, a kmalu je tudi tc izostalo. Vedno občevanje 5 Madjari in madjarske šole s( tekom 19. stoletja pogoltnih ta najvzhodnejši slovenski je zikovni otok. Dandanes le š< slovenska imena (kakor: Smo dič, Berke, Kramar, Lipič, No vak, Flisar, Kuhar, Krečmar Lončar) in nekateri ljudski o bičaji spominjajo na prvotne pokoljenje prebivalstva.
Veliko manj, kakor med Slo veni Železne župnije, se je protestantstvo udomačilo pr njihovih južnih sosedih v ko mitatu Sala. Tu sta bili Stan ali Spodnja Lendova in Turni šče glavni župniji, obe podlož nim lendovskim grofom Ban fyjem ali Baničem, ki so jin bili patroni. Pokrajina ob do 1-enji Muri se je prištevala 1 Medjimurju in bila v cerkve nih stvareh podložna zagreb škemu škouf. Zato so bili du
hovniki, ki so prihajali pasti rovat k salajskim Slopeneem skoraj sami Hrvati. Vpeljav, nove vere je bila tu v zvez z verskim prevratom v bliž
jr a
J. S. BAAR
Golobček
VLJUDNO VABLJENI na
KARN1VAL tare sv. Lovrenca
East 80th Street off Union A ve.
V četrtek, petek, soboto in nedeljo 13., 14., 15. in 16. avgusta
•	Vsakovrstne zabave za stare in mlade
•	Najboljša jedača in pijača
Za otroke prvikrat v fari Sv. Lovrenca:
•	VRTILJAKI S KONJIČKI IN ČOLNIČKI
•	FERRIS WHEEL
•	KIDDIE RIDE
Pridite in poglejte! V soboto in v nedeljo boste srečali.
največjega človeka na svetu
Vsak večer ob 11. določi žreb trem navzočim lepe nagrade! V nedeljo zvečer pa bo odločeno, kdo bo imel NOV DeSOTO AVTO — FOUR DOOR SEDAN “Delnice” za avto se še vedno dobe
Pridite!. . .Dobrodošli!
CERKVENI ODBOR

VELIKI POLETNA ČISTILNA
RAZPRODAJA
KONČA SE 15. AVGUSTA
Razprodaja na vsem oblačilu za moške. . . ženske. . . otroke
Poslužite se te prilike—
Prihranite si denar!
DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE — DVOJNE ZNAMKE V TOREK! _
ANZLOVAR's DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE.
EN 1-8042
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga pri-yoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLfŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten A ve., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
“Ko me pa noga boli,” se jim ponižno izgovarja Holoubek, “če ne bo prenehala boleti, sploh več ne pridem k vam, učil vas bo drug gospod, jaz pa se Dom umaknil v pokoj.”
“Od nas boste odšli?”
“Da, moram se umakniti in mlajši bo prišel, ki ne bo šepal, temveč bo lepo tekal z vami kakor srna. Ah da, tudi jaz sem nekoč tekal!” je zavzdihnil, da se je celo dečkom smilil, “Kolarov Vašek je rekel, da bi vas lahko vozil,” se je boječe oglasil Bohačve Jare.
“Seveda bi mogli,” pritrdi ljubeznivo Holoubek, “naš Han-zek je lenuh, rajši orje, vlači in vozi gnoj kakor pa mene. Jaz sem sicer lahek kakor pero, taki junaki, kot ste vi, bi me zlahka odpeljali, toda v čem bi me vozili? Župnijski zapravljivček je pretežek, tudi Bohačeve kočije ne bi zmogli.”
“Kaj zapravljivček in kočija” se smejijo zaničljivo paglavci, “peljali bi vas v Kolarovem vozičku.”
“Ta me pa ne bi vzdržal, zlomili bi ga in mojster bi nas o-ozmerjal,” meni Holoubek.
“Nič skrbi! Eh!, Z Vaškom smo na njem peljali s postaje več kot cent težak zaboj, pa je vožiček vzdržal, kako potem ne bi vas.”
“Slišal sem, slišal, kako ste med potjo zvrnili v jarek, s takimi vozači se ne bom vozil,” jih je dražil Holoubek.
“To je gotovo izblebetala Marica, toda vas ne bi zvrnili, boste videli, da, ne.”
“Veste kaj?”“je"speljal Holoubek pogovor drugam, “tako sem si zaželel grozdja. Sam ne morem ponj, ali ne bi hoteli nabrati grozdja? Zdaj bo že zrelo.”
Ni še prav izgovoril in že je bil sam. Od spodaj je slišal Barko klicati: “Počasi,, počasi! V kolnici je lestva in cajno vam bom prinesla!”
Župnik se je veselo smehljal. Kmalu pa se mu je obličje pomračilo in pogled skalil, da je moral celo dleto odložiti ter se Zazrl v strop. Pravkra je premišljeval o pokoju. Čutil je, kar je zdravnik pred njim skrival, da lučka njegovega življenja dogoreva in ga moči zapuščajo. Napravil bo prošnjo, takoj, dokler ni prepozno ... .S cerkovnikovo pomočjo v cerkev še kolikor toliko pride, toda v bolj oddaljeno šolo pa si že res ne upa .... “In ko ne morem več izvrševati svojih dolžnosti, ne morem več ostati v župniji, to je jasno,” je zaključil svoje preudarjanje in vzel v roke Borovo knjigo in poiskal v njej vzorec prošnje za pokoj.
Ko se je Holoubek drugo jutro po sveti maši vračal s cerkovnikom Jino v župnišče, je stal pred vrati na ozkih kolesih lepo zeleno pobarvani Kolarjev ročni voziček, okoli njega pa gruča otrok.
“Hvaljen Jezus!” so pozdravili otroci kakor drugekrati, takoj pa pristavili: “Dobro se nazajtr-kujte, potem pa pridite, da vas odpeljemo v šolo.”
“Ej, vi pobalini!” se je zadrl nanje cerkovnik.
“Ne smemo jim kaliti veselja,” je pokaral cerkovnika Holoubek in takoj obljubil: “Malo potrpite,, čez nekaj trenutkov
njem Medjimurju. Pa kakor J se je tam že čez par desetletij obnovilo katoličanstvo, tako je tudi na lendovskem gospostvu kmalu zopet zavladala stara vera.
(Dalje prihodnjič.)
Dom pripravljen.’” V kuhinji je stoje popil lonček kave, rogljiček vtaknil v žep in hitel ven.
“Kam naj pa sedem — spredaj na kozla, ah zadaj?” je vprašal.
“Sem nazaj,” so mu vneto kazali fantiči, eden je potegnil prečko z vozička, drugi prijel gospoda župnika za roko, tretji kazal, kako je treba sesti, kam dejati nogo in kam se prijeti. Dva sta se pri ojesu nepotrpežljivo prestopala kakor žrebca in toliko, da se je Holoubek vse-del in je Vašek namestil prečko, da gospod ne bi mogel pasti z voza, je Jare zakričal: “Hi, hot!” in voziček se je premaknil. ,
“Dobro se držite,” je Holoub-ka zaskrbljeno opominjal Petr-ček, ki je kobacal zadaj in se držal, kakor da poriva. Holoubek je ubogal, see krčevito oprijel lestvic in zamižal. Voziček je od župnišča po hribu navzdol proti šoli ropotal, kot da grom odmeva. Domačini so se ustavljali, se ozirali, kimali in se smejali, sčasom pa so se navadili. Le kakšen tujec, ki je naletel na to, se je razburjal in v gostilni govoril o hlapčevstvu in otročariji. ‘“Kakšna otročarija?” ’se je tedaj zavzel sam Bohač, “o-troci imajo gospoda župnika radi in, če po mestih smejo stari dedci vlačiti neumne tenoriste in voziti našminkane igralke, zakaj pa fantiči ne bi smeli peljati svojega starega, hromega župnika. Samo bolj počasi; bi morali voziti, da ne bi kje prevrgli in gospoda župnika zvrnili v jarek in ga potolkli.”
“Počasi, počasi,” je kdo v strahu zaklical za dečki, ko je voziček drvel skozi vas, kot da ga burja žene. Holoubek pa se je mirno smehljal in brezskrbno ter varno sedel na lesenem sedežu v širokem vozičku. Ito se je voz ustavil pred župniščem, je takoj zlezel z njega in hvalil: “Dobro smo se peljali, konji so izvrstno tekli, zato jih moramo nakrmiti. Bariča! Ali imaš kaj za pod zob za moje fante? Spotili so se z menoj!”
Bariča je čakala na to. Takoj je prinesla pladenj, na katerem je kakor koklja sedela medena potica, razrezana na enake kose. Otroške roke so se iztegnile in pladenj je bil prazen. Potica je zginila kot kafra.
“Še jaslice nam pokažite,” so navadno dečki še želeli in Holoubek jim je malokdaj odrekel. Samo zadnji čas — že tik pred božičem — jim je stavil pogoj: “Če boste zapeli kolednico.”
Pritekle so tudi deklice in so obljubljali: “Bomo, zapeli bomo, znamo spet novo.” Gospod u-pravitelj jih je namreč učil, da bi pred jaslicami mogli peti stare češke kolednice. Nova kolednica je Holoubka navdušila. V njej so malemu Jezuščku prepevali ptički. Kukavica se je v njej oglašala s svojim preprostim: “Ku-ku, kuku,” toda tako lepo, da je srce poskakovalo.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Pri brivcu
— Ali brusite tudi britve?
— Da, gospod.
— Izvolite torej nabrusiti britev, s katero me brijete.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Moikl dobilo delo
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street
_____________________(IM)
FORD MOTOR COMPANY
17601 Brookpark Rd.
potrebuje
MACHINE
OPERATORS
ASSMBLERS
Visoka plača od ure.. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite ta oglas s seboj, ko se oglasite v našem employment uradu na Engle- Rd., južno od Brookpark.	(162)
wTO
ima dela za
Assemblers
(Izkušeni na težkih strojih)
Assembly Helpers
(priložnost za one z omejenim mehaničnim šolanjem)
Horizontal Boring Mill Machinist Apprentices
1. in 2. šift
45 ur na teden; dobra plača od ure, brezplačna zavarovalnina in bolniški stroški. Druge koristi.
WEAN EQUIPMENT CORP.
22800 Lakeland Blvd. Cleveland Transit Bus No. 5 Employment urad odprt od pondeljka skozi soboto
______________________062)
Ženske dobijo delo
DEKLETA in ŽENSKE
16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo
MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St.
__________________(161)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLAST
Hišni posestniki!
Ne zamudite prilike, kdor želi imeti dobro cementirano dvorišče, v kleti stopnice ali druga cementna dela, isto mala zidarska popravila. Samo pokličite telefon številko
EX 1-3602
in vam bo vse takoj po dogovoru pošteno postreženo; delo je dobro, točno in po ugodni ceni. Izkoristite priliko sedaj, ko je najboljši čas za tako delo.
-(157)
Hiša naprodaj
Moram prodati hišo, ki ima 6 lepih velikih sob, blizu E. 12o St. in St. Clair. Plinska kurjava, velik lot, dovoz na strani, in garaža. Vzamem najboljšo ponudbo. Kličite GL 1-0053.
Hišno delo
Dva odrasla dobita delo, 5 dni, domača kuha. Tudi stanovanje. Kličite FA 1-2497.
(159)
Iščejo stanovanje
Veteran s ženo in 3 otroci se morajo seliti, iščejo 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite EX-1-0983.	(161)
Furnez naprodaj
Furnez na premog se proda, dobim ohranjen, za $50 hitremu kupcu. Vprašajte pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave.
— (159)
Iščejo stanovanje
Zakonski par, z hčerko 10 let staro, iščeta 4 sobe za ne več kot $35 med E. 65 in E. 62 St. Bi sami popravili. Kličite EN 1-8028.	(157)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
AVGUST
20-21-22-23 — Četrti letni kar-
nival in bazar Katoliških veteranov št. 1655 na šolskem dvorišču sv. Vida.
23. — Vrtni koncert združentih pevskih zborov na farmi S. N. P. J.
SEPTEMBER
6. — Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borstnarjev priredi piknik na parku društva sv. Jožefa — bivša Močilnikarje-va farma.
4, — Društvo “Danica” št. 11 S.
D. Z. pridedi v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. v proslavo svoje 40-letnice banket in ples, pri katerem igra Pecon-Trebar orkester.
OKTOBER
17.	— Društvo Danica št.. 34 SDZ
priredi kokoššjo večerjo v SDD na Prince Ave.
18.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
24.	— Društvo “Napredni Slovenci” št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Frankie Turek in njegov orkester.
25.	— Podružnica št. 25 Slov. ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja. .
30.	— Demokratski klub 23. var-de priredi v SND na St. Clair Ave. svoj običajni letni ples. Igrata Johnny Pecon in Louis Trebar.
31.	— Društvo sv. Štefana št.
224 KSKJ priredi zvečer v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. svoj letni ples. I-gra Triangle Trio.
NOVEMBER
1.—Glasbena Matica nastopi z
operama “Cavaleria Rustica-na” in “Pagliacci” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
14. — Klub 13 pripravlja večerjo
s klobasami in kislim zeljem od 7. do 10. ure zvečer v SND na St. Clair Ave. Godba!
Imenik raznih društev
-	-	-	.	-	-	-	-	-	.H ■ .li
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, piedsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Branisel, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti Louis J. Krajc; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club Anthony J. Baznik in Daniel J. Postotnik; zastopnika za Ohio KSKJ dan Frank Turek, Daniel Postotnik; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 7:00 pred Lelo in 25. v mesecu v dvorani zve-er ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000 Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto (n rqvna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnik za SND na 80. St. Emeric Kordan; zastopnik za SND Maple Hghts Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristo-pjte v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter. 3559 E. 80 St.: blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes /Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski: banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Anna Kresevic, zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Aloise Fortuna in Bernice Zupančič. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5.000: bolniška podpora Je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica In zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Margaret Kuhar, Dorothy Strniša, Louise Mlakar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v šoli Sv. Vida soba št. 4 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru,
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Msgr. V. Hribar, Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Pezdirtz, podpredsednik Felix Korošec; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169 St., tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Graj-zar, blagajnik Louis Mervar, nadzorniki Louis Oven, Joseph Smolič in Anna Skolar. Vratar Ralph Sko-lar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Zastopniki za Booster Club Mike Anzlin, Louis Mervar. Zastopniki za KSKJ Federacijo Felix Korošec, Joseph Ferra. Seje še vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do H. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine
Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Mer šol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu taj-nika.___________________________
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Ma+ilda Ropret. 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Ann Troha, zapisn. Mary Mer-šnik. Nadzorniki: Frances Globo-Jkar, Theresa Skur in Mary Stru-kel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. V. Meršol, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.	______________________
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Matt Intihar, Helen Kovačevič; zdravniki: dr. M. F. Oman, dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND 'Ulrick Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor Rev. Vic N. Tome, President Emil F. Trunk, Vice President Bill E. Kern, Secretary-Treasurer Josephine Trunk, Recording Secretary Dolores Paik. Auditors: Theresa Buckley, Jennie Omersa, Antonette Celesnik. Athletic Sports Director: Bill Jansa (men), Women and Children’s Activities: Mary Komorowski. Meetings are held every second Wednesday at St. Vitus School at 7:30 p.m. All Slovenian Doctors in greater Cleveland area to examine prospective members.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 364 Babbitt Rd., Euclid 23, O. RE 1-0642, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: — Louise Čebular, Mary Zaller in Jennie Košir. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
. Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary Žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave.; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Antonija Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Zastopnice za skupna društva: Urška Trtnik, Mary Novosele. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodi a Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stampfel. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek
v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-1139; tajnica Ann Cooke, 21670 Fuller Ave., RE 1-6068; blagajničarka Marlyn Koss, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Frances Mesojedec. Nadzorni odbor: Helen Kovačevič, Karolina Peck in Hattie Kraus. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1.-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in Nellie Pintar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.	* 1 * * * *
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave.- tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar ’ Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-8509, blagajničarka Pauline Stempfel, zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice Josephine Trunk, Josephine Levstik, Ann Brinovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik William Stark, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Mathew Penko, 456 E. 143 St. Nadzorni odbor: Charles Jagerski, Jennie Lavrič, Josephine Hrvat, vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, pdopredsednica Mrs. Stefi Koncilija, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Mrs. Alice Grosel. Zastovonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zamick, podpreds Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks. 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Rediteljica Julia Bokar. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo
v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje.	___
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ
Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Valetich; zapisnikar James Stopar. Nadzorniki: James Kastelic, Joseph Perušek in Stanley Mahnich; zastopnika za Federacijo SMZ: Anton Rudman in Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako *2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek « SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407: blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel, Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.__
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Frank Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Sta-SMZ: Frank Brancel, John Sever in Frank Petkovšek. Zastopnik SND Frank Kuhar.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpredsednik Anton Arko, tajnik F. Drobnick, 23001 Ivan Ave., tel. RE 1-7045, blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar Anthony Intihar. Nadzorni odbor: Frank Jarc in Joseph Koren, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar Fred Sternisa, podborštnar Ludwig Marolt, bivši borštnar Joseph Oberstar, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave.. KE 1-1179; blagajnik Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Joseph Saver, Frank Bogovič Jr. in Henry Opalek, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne šoli sv. Vida.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 1-4758. Auditors: Pauline Stampfel, Ursula Unetio, Frances Tavčar. Representatives for “Klub Društev” Julia Brezovar, Josephine Stwan. Representative to the Conference Frances Tavčar. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.. m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St EN 1-4758 when becoming ill.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual Director Rev. A. Rupar, Chief Ranger Albert Strukel, Vice-Chief Ranger Robert Somrak, Past Chief Ranger Frank Martich, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Grosel, Financial Secretary J. Jalovec, 704 E. 162 St., PO 1-9166, Treasurer Louis Somrak, Conductors Frank Narobe and Steve Stefančič Jr., Auditors S. Stupar, A. Cek and F. Mesec, Sergeant at^Arms S. Trampuš and J. Petrie, Juvenile Director R. A. Gospich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Tuesday of each month.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsednik John Ustar, podpredsednik Blaž Hace, tajnik Ciril Rovanšek, 452 E. 149 St., tel. IV 1-3324, blagajnik Frank Lavrič, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Jack Gabrenja, Anna Filipič in Joseph Okorn, vratar Matt Avsec. Zastopnika za Klub društev SND John Zalar in Joseph Okorn, za konferenco SND C. Rovanšek. Seja se vrši vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND na St. Clair Ave.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen,, zapisnikar Frank Sesek, blagajničarka Antonija Tanko, tajnica Adalyne Gece-lic, 4-33595 Morris Drive, Willoughby, Ohio. V slučaju bolezni kličite Willoughby 2-4359. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Jennie Laurich, nadzornice: Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo.
RUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
’redsednica Frances Brancel, [predsednica Mary Bradač, taj-a-blagajničarka Dorothy Strniša 6 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254 Jzorni odbor Rose Levstek, Pau
i Durjava in Mary Mahne; redi
ica Paula Zigman, zapisnikarica
ia Brezovar: za klub društev
D Mary Bradač.
lanstvo se sprejema y društvo od
dn 55. leta in otroke od rojatva
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: Alice Somrak, June Price, Molly Frank. Posvetovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Bradach, Emil Safred, Josephine Mišic; zapisnikarica odbora: Publicijski odbor: Josephine Mišic, Emil Safred, Jos. Meršol, Valentine Meršol. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 zvečer soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik Milan Urbančič, KE 1-6624; zapisnikar Carl Ozbich. Nadzorni odbor: Jožef Vicic, Ludvik Oster in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan., marc, maj itd._____
DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, prva tajnica in zapisnikarica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collimwood)
Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-zapisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Hochevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Fred Martin, Mary Segulin, Frances Zajec. Seje se vrše vsak prvi pondeljek v me- j seču v American Jugoslav Centru; na Recher Ave. ob osmih zvečer. KE 1-9852.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsedntik Joseph Lekšan, 1® —22d St. N.W.n, Barberto, O., predsednik Anto Baraga, tajnik Fred KJrecic, 3611 E. 81 St., MI 1-8226.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Joseph Sušnik, Ludvik John. John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Zastopniki klub društev AJC: Louis Zgonik, Frances Zajec, Mary Medvešek. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu v A. J. C. ha Recher Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik: France Hren; podpredsednik: Mali Jurečič; tajnica-Julka Jeri; blagajnik: Ferdo Gospodaric; zapisnikarica: Ivanka Je" rin; športni referent: Lojze Mohar, arhivar in kronist: Miro Odar ter knjižničar: Anton Nemec. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Caspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Andre' Ogrin, 18506 Shawnee Ave., tel h” 1-1107; blagajnik Theodore Kirche*, Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, predsedni|ti Leo. Boštjančič, John Barkovich. Gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Frank legel, Louis Godec. Ostali direktorji: Frank Derdich, Frani1 Segulin, Frances Gorjanc, Josephi116 Henikman. Poslovodja je John Zi8' man, tel.: KE 1-9309. Oskrbnica Je Mary Medvešek, tel.: IV 1-3822. Se)« se vršijo vsako tretjo sredo v meseeu ob 7:30 zvečer.
ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS
Chaplain Father Louis J. Baznifc Commander Matthew F. Nousak’ Adjutant Joseph Okorn, Treasure-6 Frank Oblak. Meetings — Third Tuesday of every month at 8 P-60' in St. Vitus School Room 18. ^ This organization of Catholic Veterans is established to promo1-zeal and devotion for God, r° Country, and for Home.	^
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Pauline Farrell, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Albina Marolt, dopisnikarica Emily Petelin, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Anne Winter, odbornice za objave: Edith Salomon in Mary Slogar: nadzornice: Julia Giambetro in Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS DADS CLUB
John Borso, president; William Avsec, vice president; John Mihelčič, treasurer; John Polž, recording secretary; Joe Jernejčič, sergeant-at-arms.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, blagajnik A. Peterca, 1476 Warrensville Center, EV 1-8754; zapisnikar Fred Kočevar. Gospodarski odbor:	Preds.
Frank Kramer, Frank Špenko, Ed Petrich, Frank Kosec, Mike Telich. Nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike, Mike Telich. Oskrbnik pušk Ed Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu.
DIREKTORIJ JUGOSLOVANSKEGA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA	,
Predsednik Joe Cukyne, podpr®a. sednik Jack Widmar, financn tajnik John Mismas, blagajn1 Stanley Gabriel, Zapisnikar Vi1' liam Šinkovec. — Direktorij: J011 Kave, Joseph Sanker, Anton HoSlj Theresa Tagliaferro, John Hosta-Nadzorniki:	Predsednik Thom
Barberic, Josephine Gabriel, Kovač. —- Oskrbnik klubovih P^°j štorov John Hosta. — Oskrbms> odbor:	Predsednik Joe Cuky11 ’
John Widmar, John Mismas, Sta ley Gabriel, John Hosta. ____
WATERLOO GROVE W. C. št- ^
Predsednica Polona Balish; P°
v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za
Se je čas z'a potovanje v starji kraj!
Pozno poletje in zgodnja jesen sta v staren1 kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi lefa veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morji1 pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na lacI' jah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot sp0' mladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želei izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se ne' mudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki n111 bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. ^	.
Gospodarska stiska v naši stari domovini §e n minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudew manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošiU.a denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po naJ' boljšem menjalnem tečaju.
Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDND PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo Je' seli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollande pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, h ste jilh sestavili sami, če jih prinesete v pisarno.
AUGUST KOLLANDER,
6419 St. Clair Ave.	HE 1-4148
Cleveland 3, Ohio
predsednica Emma Janc; financ tajnica Cecilia M. Wolf, 1251 E. 1. St., KE 1-2564: zapisnikarica Ju® j, ne Klemenčič; blagajničarka . ly Tomažič, kapelan Marie Bend ’ nadzornici Ursula Branisel Emma Janc. Seje vsako tretjo sr do v mesecu v Slov. del. domu 11 Waterloo	Rd._______________^
NORWOOD COMMUNITY
COUNCIL	„
Honorary Chairman Mr. An10 Grdina, president John F. KovacJ ’ 1st vice president Felix Dan to J 2nd vice president Joseph Fifolt, 6 vice president Emil Trunk, treasU er Mrs. Emil Trunk, members11 secretary	Miss	Josephine PrinJ
recording secretary Miss Franc Kompare.	rS,
Meetings are held the last Thd day of the month at St. Clair K reation Center, 6250 St. Clair A.
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgij, umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, h1,, postaje križevega pota v bakru, mavcu ^
sli'
kana okna, paramente, prapore, kelihe monštrance.	__
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1^
Cleveland 3, Ohio