FEBRUAR 2006 Dom za ostarele: MARCA PONOVNO NA RAZPIS! Inotherm, podjetje z Evropsko zvezdo “Kočevska” cesta v letu 2009 Smučarski skoki -projekt 4 občin GLASILO OBČINE RIBNICA 24. februar 2006, letnik X REŠETO iv o V 8 r M sak ohranjen del starih oblačil, fotografije izpred devetdeset in več let in pričevanje še živega ustnega izročila v Ribniški dolini, mi je pomagal k oblikovanju podobe oblačenja nekdanjih prebivalcev. Stare fotografije takratnih obrtniških dejavnosti so mi narekovale pestro izbiro pri rekonstrukciji delovnih in trških noš. Za odrsko postavitev, ki predstavlja ofiranje županu, sem oblikovala oblačila za deset parov. Prvo sem narisala skice za štiri delovne pare, ki prikazujejo delovna kmetska oblačila za delo na njivi, grabljice, kosca, žanjico, in oblačila za lončarja in krošnjarja. S pomočjo gospe Nežke Zlobko, ki se že petdeset let ukvarja s tekstilno stroko in dobro pozna vrste blaga, ki so bile v rabi nekdaj, sem izbrala tako blago, s katerim sem lahko približala sedanja oblačila staremu videzu. Pri šivilji Jožici Dragovan v Ljubljani sem uskladila moja spoznanja o starem načinu krojenja in šivanja z njenim znanjem, ki si gaje pridobila v več kot petdesetih letih šivanja, saj je šivala že pri dvanajstih letih. Rojena je bila pri Tomažinovih v vasi Cesta pri Dobrem polju. Spominjala seje po starem krojenih oprijetih jaken, dolgih kril, predpasnikov, "trdih" rut in širokih pletov, ki jih je nosila še njena babica v Dobrem polju. Z veseljem je prevzela zamudno in zahtevno delo in nastala so oblačila za plese iz Ribniške doline. Pogled v babičino skrinjo VI. DEL Piše: Alenka Pakiž Leta 1997 so se veterani folklorne skupine Družina Košir pri košnji v Retjah. "Tine Rožanc" predstaviu s plesi in oblačiu iz Ribniške doline v Ribniškem gradu. Rute za boljše priložnosti iz brokata in iz umetne svile v žakard vzorcu ter za hladne dni IZ KAŠMIR VOLNE IN BOMBAŽNEGA ŽAMETA V RABI SO BILA RAZLIČNA MOŠKA POKRIVALA, KLOBUKI, SLAMNIKI IN KAPE S SENČNIKOM. (w> opcut&L(^uz M. r Utm* Ao- Vnč». « fyoche.co*-*-, lodwS- - .ItucLa. _ A*6’ ' K ■kuxi'fCM*. - kL 'kAxuxL ) V Dolenjih Lazih pred ' 'Žnidarjevo gostilno" okrog l 1915. V sredini v beu ruti Ana Dejak, poleg nje s prvim kolesom v vasi Peter Šmalc, desno od njegaTepkova družina. .j V-) /P‘ 1 x fU FEBRUARJA PIŠEMO: Dogodki meseca Previsoka cena nas je stala koncesije 'Kočevska' obvoznica šele 2009 Pogovor meseca Vera Senk, direktorica Inotherma Marca 2005 je Inotherm prejel priznanje Evropska zvezda zavoljo kakovostnega izdelka, imenovanega obojestranska prekrivna vrata ter visoke dodane vrednosti na zaposlenega, ki je merilo dobrega poslovanja. Oktobra isto leto ga je na osnovi vsega omenjenega ter tega, da zaposluje 90 ljudi iz domačega okolja, ribniška občina nagradila z Urbanovo nagrado. Spet brez koncesije za dom Kulturne drobtinice Iz 21. stoletja v srednji vek Umetniki med peklom in nebom Med našimi ljudmi Proti nasilju v družini Razpisi Zabavne strani Bralci pišejo Odprto pismo županu Od vrtca do šole Aljaž Pegan med domačini Špar daroval šoli Športni utrinki Pokal Martina Krpana Športnik leta je Anže Pavlin Zoran Jankovič med rokometaši 8 9 10 13 20 25 26 27 28 29 30 4 občine podprle velik smučarski projekt Ü Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica l'! Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, N Majda Vrh, Pavel Hočevar 0 Lektorica: Tanja Debeljak i,\ J/ Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: T KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov D mmmmKmmmmmmmmnmm ■ m ihmi* um'iüi i i Mm® Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 27. marec 2006 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. marca 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: (Avgust Miklošič) Ledeni izvir pri Zadolju d mmm ElMCEOrXXl Ribnica ostala brez koncesije za Dom za ostarele "NE BOM DOPUSTIL, DA BI RIBNIČANI PLAČEVALI PREVISOKO CENO!" Visoka cena je razlog, da je Ribnica potegnila kratko na še enem razpisu za podelitev koncesije, je dejal minister za delo Družba RIVE d.o.o. se bo marca ponovno javila na razpis, kjer bo na voljo 500 mest. Na prvem razpisu jih je bilo 300, do leta 2010 pa naj bi jih bilo še 1600, kar je znatno manj, kot je napovedal minister Drobnič, ki je v javnosti govoril, da jih bo že marca 2006 razpisanih celo 3000. RIVE d.o.o. bo postavil nižjo ceno in župan upa, da bo projekt tokrat šel skozi. Ribničani so vse upanje, da bi Ribnica po osmih letih prizadevanj prišla do svojega doma za ostarele, položili v roke ministra za delo in bivšega ribniškega poslanca Janeza Drobniča, toda sklep komisije je bil ponovno: NE. Med občinskimi uslužbenci, ki vsa leta pripravljajo projekt, sta zavladala veliko razočaranje in zmedenost, saj so jim na ministrstvu vseskozi zagotavljali, da je Ribnica tokrat res visoko rangirana in je bila tudi med osmimi izbranci iz mase 19, kolikor se jih je potegovalo za koncesijo na zadnjem razpisu. Da tokrat pa res ne bo šlo nič narobe...Toda zgodba se je ponovila. Prav tako tudi to, da v sklepu ponovno ni razviden razlog zavrnitve, le točkovnik, po katerem je jasno, da nas je od izvoljenega 4. mesta ločilo usodnih 6 točk. Župan Alojz Marn se je po posvetu z družbenikom, Vegradom d.o.o. odločil, da ni smiselno vlagati pritožbe, sam pa pravi, da nikomur več ne verjame: "in bojim se, da nas bi lahko pritožba udarila kje drugje". Minister je prepričan, da je s tem Ribnica samo pridobila in ne izgubila, ker bodo oskrbovanci plačevali 30.000 SIT manj, seveda, če bosta družbenika postavila novo, nižjo ceno. Ta je bila v igri že med razpisom, vendar je komisija ni mogla sprejeti, ker je postopek že tekel, je dejal župan. Namesto prvotnih 4.380 SIT dnevno bi v ribniškem domu za ostarele oskrbovanci plačevali 4.100 SIT. To je v okviru tistih -300 SIT, ki jih stalno poudarja tudi minister. Ekipi, ki se je konec januarja odpravila na ministrstvo, da bi izvedela za neljub rezultat, pa vendar ni jasno, kako so se mogli na prva 4 mesta preriniti Radenci s 120 ležišči ter kar trije domovi, ki jih bo gradil Karitas, Ribnica, ki je ena redkih upravnih enot v Sloveniji brez doma, pa je spet pozabljena. Argument visoke cene težko zdrži, saj Ribnico od prvouvrščenih Radencev loči le majhna razlika (113 SIT). Zanimivo je tudi, da so na koncu koncesijo pobrali tisti, o katerih ves čas menda ni bilo kaj dosti govora, med njimi kar trije cerkveni domovi, tako da je novinar Dela v naslovu zapisal: "Cerkev zmagovalka razpisa za domove". Karitas je nasploh postavil izjemno nizko ceno oskrboval-nine, ki se giblje med 3.674 in 3.745 tolarji. Mnoge preseneča, kako je uspel priti do tega zneska, saj naj bi vsak dom sprejel le po 60 varovancev, ekonomika poslovanja doma pa naj bi se po nekaterih izračunih izšla šele v primeru, če je v njem naseljenih 150 ljudi. S' Ribniška občinska uprava, Vegrad in Sodražica, ki je podprla projekt, želijo zato izvedeti, kaj je šlo narobe. Upali so, da bo minister izpolnil obljubo, da bo vse pojasnil na novinarski konferenci. Ko smo 14. februarja preverjali, kdaj naj bi ta bila, je dejal, da je ne bo sklical, ker se zaradi navzkrižja interesov ne sme vpletati. V primeru nejasnosti ali pritožb bi bilo namreč treba razpis ponoviti. "Marca bo nov razpis in takrat naj se Ribnica ponovno javi. Toda če ne bo znižala cene, bo projekt še enkrat padel," je dejal Drobnič. Pripomnil je še, da naj župan poskrbi za nov Prikaz točkovanja ponudb po vseh kriterijih na posameznih lokacijah: ponudnik lokacija začetek delovanj število točke za kapaciteto p°okn, e«» program skupaj DOSOR starejših občanov Radenci 120 10 40 17,24 14 81,24 Zavod sv. Martina, Sr. Vas v Bohinju Srednja Bohinju jul.08 60 20 28 19,65 10 77,65 Dom sv. Celje C=lj= 1 31.12.07 60 20 20 19.13 9 68,13 župnije Karitas, Janeza Krstnika, Lj ubij an 1.7. 08 60 20 16 19.62 1 1 66,62 SITIK. s,ična julij 08 60 20 12 20 10 62,00 RIVE Ribnica 30.5 07 120 10 24 16,79 10 60,79 DSO Radlje ob Radlje ob Dravi 1.12.06 58 20 28 0 9 57,00 LAVE Velike Lašče 30.5.07 120 10 12 16,71 10 48,71 Končna uvrstitev kandidatov za koncesijo rr / v r-:" '■H : > Tnuniiiruiijiiminiiiiiiimri ZDRAVSTVENI DOM Skica lokacije doma: Rok Poles, udia, Vegrad Projektivni biro d.o.o. Z-—-vv predlog cen in gradbeno dovoljenje. Alojz Marn je nad temi besedami presenečen, ker se bo nova cena zagotovo postavila, preden se bodo javili na nov razpis ter da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno po odobritvi koncesije. Za zdaj je v igri celo to, da bi se bil Vegrad pripravljen lotiti gradnje tudi brez koncesije - vse je še stvar debate, je pripomnil župan. V tem primeru bi morali oskrbovanci plačevati polno ceno, ker jim jo ne bi krila občina. Kljub temu, da bi se v Ribnici lahko gradnja začela že maja 2007, so bili v prednosti domovi, ki so imeli kasnejši rok gradnje, v letu 2008, in bi jih lahko potrdili na drugem razpisu. V lokalnih skupnostih tako vlada velika zmeda in se niza veliko ugibanj o tem, kaj se je tokrat zarotilo proti Domu. Zelene luči niso dobile niti Velike Lašče, ki so med osmimi izbranci pristali na zadnjem mestu (Ribnica na 6.), zato pa se za svoj dom nameravajo boriti Potočani, v Osilnici pa so gradnje lotili po svoje. Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo, se zato boji, da bo v naši soseski kar nenadoma nastalo toliko domov, da bodo zadovoljili povpraševanja, Ribnica pa bo ostala brez. Na tem razpisu ji je 16 minus točk prineslo ravno dejstvo, da sodi v območno enoto, kjer je že več domov, enota pa obsega celo področje od Idrije do Grosupljega. Še najbolj pa interesente za dom zanima, kako uspe tistim, ki si upajo z agresivno politiko, če se da, tudi mimo utečenih poti, medtem ko npr. Ribnica, ki upošteva direktna navodila najpristo-jnejših služb, vedno...tako se temu žargonsko reče: IZVISI. Alenka Pahuue I S FÜ .Reš Ero SKUPEN NASTOP MINISTRSTEV ZA ZAČETEK KOČEVSKE OBVOZNICE Ministrstva so se dogovorila, da morajo istočasno pripravljati projekte za ureditev priključka južne Slovenije na ljubljanski obroč in se tako izogniti administrativnemu zavlačevanju Župani od Škofljice do Kočevja, ki jih zadeva t.i. 3. A razvojna os, so se 10. februarja srečali z državnima ministroma na Vidmu v Dobrepolju ter na vlado naslovili dopis, da se na tem koncu pospeši razvojni program. "Pričakujemo intenzivne premike," je dejal dobrepoljski župan Anton Jakopič, ki ugotavlja, daje bilo devet županov do sedaj "preveč pohlevnih in premalo glasnih". Kake avtoceste ali hitre ceste tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, ta zelo obremenjena prometnica pa bo po zagotovilih prometnega ministra mag. Janeza Božiča začela doživljati spremembe. Na 'črnih točkah' se pripravljajo obnovitveni načrti in cesta, ki je glavna prometna žila juga, je na prednostni listi. "Vse pa je seveda odvisno od načina financiranja, "\e pripomnil Božič, ki se čaka ugoden odgovor finančnega ministrstva. Ključni element intenzivnosti obnove bo, kam nas bo posadila država, ko bo delila denar za obnovo 6000 km cest. Na evropsko raven naj bi jih spravila v 15 - ih letih, zanje pa porabila 16 mio evrov. Prometni minister meni, da zdaj na vladi obstaja velik posluh za vlaganje v prometno infrastrukturo, nekaj sredstev pa naj bi se pridobilo tudi preko strukturnih in regionalnih skladov. Za področje do Kočevja bi potrebovali okrog 10 mlrd SIT. Spodbudno je to, da so se problema tokrat ministrstva lotila istočasno, da ne bi prišlo do nepotrebnih odlogov del, zato sta se v Dobrepolju znašla tako prometni kot okoljski min- .Rešeto ister Janez Podobnik. Veliko težavo pri ureditvi prometne infrastrukture zna namreč povzročiti Natura 2000 s svojimi okolje-varstvenimi smernicami, znotraj njenega območja pa je skoraj ves južni predel Slovenije. Božič zato trdi, da bodo morale biti najprej razčiščene dileme glede varovanja okolja, te dni pa naj bi se s predstavniki devetih lokalnih skupnosti srečala vsa pristojna ministrstva, da bodo izbrali najboljšo varianto. 3. A razvojna os predvideva tudi navezovalno cesto na ljubljanski obroč, priključek pa naj bi tekel po starem drevoredu na Igu, vse do Rutarja. Projekt je vpisan v nacionalni plan izdelave avtocest, a pred letom 2009 gradnja ne bo možna, tudi če bo takoj doseženo soglasje glede trase ceste, je povedal prometni minister, ki v letu 2008 predvideva odkup zemljišč in začetek priprave na gradnjo. Prihodnje leto pa naj bi se že začela obnova stare, dotrajane in na mnogih odsekih nevarne 'kočevske' železnice; trajala bo eno leto. Gospodarske prihodnosti ta železnica tudi v bodoče ne bo imela, vendar bi morali po Božičevem mnenju razmišljati o vpeljavi potniškega prometa, saj je cesta zaradi velikih migracij tako obremenjena, da bi tu potrebovali vsaj hitro cesto. Na vseh srečanjih, ki so bila vsa leta glede prometne ureditve južne ceste, so ministri poudarjali, da se zavedajo problema prevelike prometne obremenjenosti, toda šele letos so prišli do spoznanja, da morajo ministrstva koordinirati svoje delo, saj ravno oni zavoljo dolgotrajnih postopkov blokirajo uresničevanje dogovorov. Novinarji opažamo tudi spremembo v komuniciranju z javnostjo, saj na delovne sestanke nismo več vabljeni, marveč le na novinarske konference, kjer vpletene strani posredujejo zgoščeno in očiščeno informacijo o dogajanju, ki ga ponavadi označijo besede: moralo bi se, želimo si, denarja ni... Tekst in foto Alenka Pahuue Z leve: prometni in okouski minister ter gostiteu Anton Jakopič SUHA ROBA BLESTELA NA IRSKEM Geografsko poreklo suhe robe je doživelo odmevno predstavitev na mednarodni razstavi, ki je bila v evropskem mestu kulture za leto 2005 irskem Corku. Države razstavljavke, od Irske do Nemčije, Francije, Estonije, Madžarske itd. so prispevale svoje lesene stružene izdelke, Slovenijo pa je zastopala samo Ribnica. Povabil jo je zastopnik irskega veleposlaništva Leon Merc, ki se je želel ponašati z izdelki s tradicijo in te je našel v deželi suhe robe. V roku kratkih treh tednov se je morala strokovna ekipa, ki so jo sestavljali izdelovalec Anton Govže, strokovni svetovalki Polona Rigler in Vesna Horžen ter oblikovalka Mateja Goršič, pripraviti na učinkovito predstavitev. Na Irsko so lahko potovali le trije izdelki, krožnik, valjar in znameniti ribniški pušeljc, a so obiskovalce naravnost prevzeli, če verjamemo uradnemu dopisu veleposlanika RS Slovenije v irskem Dublinu Francu Mikši. V njem se zahvaljuje za odlično opravljeno delo, razstavne izdelke pa so zadržali kar na veleposlaništvu "kot okras v prostorih in za uporabo ob drugih podobnih priložnostih". Stroške predstavitve je nosila občina in že čakamo nove priložnosti za promocijo ribniškega ponosa. Mednarodna razstava je eden izmed pokazateljev, ki nakazuje prihodnost naše nove blagovne znamke. Ta še posebej vzbuja pozornost tam, kjer z našo stoletja dolgo tradicijo nismo toliko prepoznavni in si podobo lesenih izdelkov gledalci prvič vtisnejo v spomin kot izdelke, ki jih zaznamuje geografsko poreklo. A. Pahuue (name] Raul Suits [country] Estonia [piece] Hollow form [name] Ribniška Suha Roba (country] Stovenia (piece] Rolling Pin Ribniška Suha Roba (country] Slovenia (piece) 5 ■ >* CI 1 O du Podjetje je na trg samostojno stopilo leta 1991 in si v 15-ih letih izborilo renome enega vrhunskih proizvajalcev na področju stavbnega pohištva s svojim izvirnim izdelkom -aluminijevimi vhodnimi vrati. Zadnji dve leti je bilo delo v notranji organizaciji toliko intenzivno, da sije Inotherm d.o.o. pridobil še status urejene firme in uspehi so postali široko prepoznavni. Marca 2005 je Inotherm prejel priznanje Evropska zvezda zavoljo kakovostnega SFj izdelka, imenovanega obojestranska prekrivna vrata ter visoke dodane vrednosti na zaposlenega, kije merilo dobrega poslovanja. Oktobra isto leto gaje na osnovi vsega omenjenega ter tega, da zaposluje 90 ljudi iz domačega okolja, ribniška občina nagradila z Urbanovo nagrado. INOTHERM - z vrhunsko kvaliteto do prave cene Ekipa, ki predstavlja vodstvo podjetja, deluje po načelu timskega dela. Kako so porazdeljene vloge oz. kdo so nosilci podjetja? Tone Šenk je ustvarjalec in skrbi za razvoj izdelkov, tehnologijo in design ter skrbi za sejemske predstavitve. Sama skrbim za finance, nabavo in kader, medtem ko Janez Lesar in Ivana Šenk bdita nad trgom. Pomembno je, da se ljudje, ki delajo oz. delamo skupaj, ujamemo tudi po človeški plati. Znamo se pogovarjati med seboj, poslušamo različna mnenja in spodbujamo skupinsko delo. Vzpostavili smo nek notranji red, kjer je dovolj prostora za vizije in akcije, s katerimi se prilagajamo trgu. Tudi delavci so se prilagodili temu sistemu: več delajo, zato so tudi bolje plačani. Poprečje bruto plače v Sloveniji za 10 mesecev znaša 272.000 bruto SIT, pri nas pa za 12 mesecev, vključno s 13. plačo, 346.000 bruto SIT. Opažamo, da so delavci tudi bolj pripadni podjetju. Še posebej se to vidi na sejmih, ki se jih redno udeležujejo z namenom, da lahko spreml- Inotherm d.o.o. je leta 1991 začel kot proizvajalec stekla za kosovno proizvodnjo in leta 1996 kot prvi v vzhodni Evropi dobil znak kakovosti RAL. Marca 2005 pa je Gospodarska zbornica Slovenije podjetje nagradila s priznanjem Evropska zvezda. V kategoriji zunanjega stavbnega pohištva gaje Inotherm d.o.o. dobil za zunanja vrata Exclusiv. Priznanje velja tudi za zelo visoko dodano vrednost, ki jo podjetje dosega v svoji panogi, in delež prodaje na tujih trgih. blagovno znamko, osredotočena na izvoz. Izvoz nasploh predstavlja glavnino vašega dela? Merjeno v odstotkih znaša 90%. Največji trg seveda predstavlja Nemčija, sledijo pa ji Švica, Avstrija, Italija, države Beneluksa, potekajo dogovori s Francijo itd. Kakšen je profil vaših kupcev? Imate individualne naročnike ali se poslužujete drugih prodajnih poti? Naši kupci so ljudje, ki se ukvarjajo s prodajo stavbnega pohištva, specialisti, ki to počno v svojih salonih, ter tisti, ki imajo svojo proizvodnjo, a Po MESTU RASTEJO OBNOVLJENE STAVBE, TUDI PO ZASLUGI INOTHERMA iašero jajo naše sejemske nastope, ocenjujejo konkurenco in vidijo novosti na trgu. Tak pristop pozitivno vpliva na njih in opazni so vsebinski premiki v njihovem načinu razmišljanja. Inotherm je nekako rasel v senci javnosti, ni mu bila namenjena kaka pozornost. Čemu pripisujete tak odnos do vas? V bistvu se sami nismo želeli izpostavljati v javnosti. Zavedali smo se, da je bilo obdobje naše ustanovitve neugodno, saj je bil to čas velikih privatizacij, živa pa je bila tudi zgodba okrog Inlesa. Staro vodstvo je odšlo na svoje. Domnevali smo, da bo gotovo čas pokazal svoje, in tudi je. Iz začetnih 15 ljudi smo prerasli v kolektiv, ki zajema 90 ljudi. Postali smo samostojna firma, z lastno 5 želijo v svoji prodajni ponudbi naše izdelke. Individualne kupce imamo samo na slovenskem trgu. Vaša ciljna skupina so dokaj zahtevni kupci. Ali vam uspe imeti tudi nizek delež reklamacij ali je ravno obratno? Reklamacij imamo zanemarljivo malo in jih tekoče rešujemo. Tiste, ki so, so zgolj posledica nesporazumov s kupci, ki prodajajo naša vrata, zato zdaj le-te šolamo o naših izdelkih. Držimo se dogovorov in imamo kratke dobavne roke, kar seveda na trenutke poveča pritisk na delavce. Naše vodilo je zadovoljen kupec in vsi zaposleni moramo stremeti za tem. Potrebe po razširitvi proizvodnje postajajo zato večje. Zadnja investicija je bila lakirnica. Predvidevate še kakšno? Letos želimo napraviti fasado in urediti dvorišče ter morda še razstavni prostor. Lastno lakirnico smo si uredili pred dvema mesecema in kupili nov objekt, ker na obstoječi površini v Prigorici ne moremo koristiti_cele površine. Dogradili smo skladiščni prostor do dolžine 18 m, želeli pa bi vseh 24, a obstajajo administrativne ovire. Prostorski plan menda tega ne omogoča, čeprav imamo kupljena vsa potrebna zemljišča in je bilo že na začetku jasno, da bomo objekt rabili za poslovno-proizvodne namene. Pa vendar se lotevate projektov, ki so v tem okolju precedans - kupujete objekte v strogem mestnem jedru in jim dajete svežo podobo. Ali to postaja vaša dopolnilna dejavnost? Z nakupi več objektov v mestnem jedru želimo mrtvim objektom dati funkcijo. Naše delo je že vidno: nov objekt nasproti trgovine Casucci, kjer je v spodnjih prostorih najemnica SKB- banka. Obnovili bomo še stavbi ob Bistrici in staro glasbeno šolo, kjer želimo urediti kare ob vpadnici v mesto. V bližini Rikovega kompleksa bomo zgradili tudi 4 zahtevne individualne hiše za prodajo na trgu. Ali so že začrtani tudi drugi projekti za leto 2006? Izpopolnili bomo tehnične značilnosti vhodnih vrat, jih oblikovno dovršili in se usmerili na najvišji cenovni razred, ki bo naša tržna niša. Lotili se bomo tudi programa proizvodnje aluminij oken, prav tako visokega cenovnega razreda. Opazna bo prodaja polnil in dodatne opreme, s čimer bi ugodili majhnim proizvajalcem aluminij izdelkov. Kakšno poslovno rast pričakujete in ali nameravate še dodatno zaposlovati? Letos pričakujemo 30-procentno rast, kar je precejšen zalogaj, glede na to, da vsakič nadaljujemo z višje startne osnove. Zaposlovali vsekakor bomo, vendar bolj na prodajnem področju, in to mlade, zagnane ljudi, ki so se pripravljeni izobraževati, tudi na področju tujih jezikov, posebej francoščine in italijanščine, medtem ko nemščina v proizvodnji že postaja obvezna. Kooperantske povezave imate s tremi domačimi podjetji. Bi si želeli še razširiti svojo mrežo sodelovanja? Menimo, da bi se podjetja med seboj morala povezovati, ker je uspeh na evropskih trgih lažje dosegljiv s skupnimi nastopi in dolgoročnimi kooperacijami. Tudi ribniško okolje bi moralo biti bolj naklonjeno hitremu razvoju in nenehno spreminjajočim se potrebam trgov. Ideja, pogum in skupinsko delo omogočajo razvoj. Pogovarjala sem se ALENKA PAHUUE Prvi tečaj za nego na domu BOLEČINE LAHKO LAJŠAMO, TRPLJENJE NI NUJNO ZLO Ribniške članice Karitas so se odzvale pobudi Škofijske Karitas in prvič priredile 15-urni tečaj nege na domu, ki je privabil kar 20 tečajnikov. Negovalke s Centra za socialno delo je vodila želja po osvežitvi znanja, saj se pri negi odkrivajo vedno bolj izpopolnjeni pripomočki, nekateri tečajniki se s težko pokretni-mi osebami srečujejo kar na njihovem domu, določeni tečajniki pa bi morda znanje radi pridobili tudi zato, da začnejo novo poklicno pot, saj nega na domu postaja zanimiv posel. Tečaje je vodila Rjerina Mohar s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je skupaj s še dvema avtoricama napisala knjigo Domača nega, v kateri so povsem nazorno opisani postopki negovanja starejših ali obolelih oseb, ki imajo omejeno gibanje. Postopek nege je Moharjeva poskušala prikazati tudi na tečaju, kjer se je bilo treba naučiti tega, kako si pravilno natakniti zaščitne rokavice, do tega, kako premakniti nepokretnega človeka. Gre za fizično izjemno zahtevno delo, ki si ga lahko negovalci olajšajo ravno s pomočjo strokovnih nasvetov in se tako npr. premika nepokretne osebe lotijo s pomočjo vrtljivega krožnika, ne pa z nešteto tveganimi gibi, ki trpinčijo negovalca in oskrbovanca. Eno je namreč bolečina, drugo pa je trpljenje, je dejala Moharjeva, ki je prepričana, da človeku danes ni potrebno prenašati trpljenja, če ga ne želi, saj je na voljo veliko tablet, injekcij, obližev in celo kateter, preko katerega zdravilo hitro pride do organa, ki človeka boli. Boli pa ga lahko marsikaj in predvsem moramo človeku verjeti, da ga nekaj boli, če tako sam pravi, je opozorila predavateljica. "Vsak ima različen prag bolečine in vsak jo zaznava drugače." Nekateri bolniki nasploh težje opredelijo stopnjo bolečine, ki muči njihovo telo, zato jim lahko predlagamo, da jo določijo po lestvici od 1 do 10. Po Sloveniji obstaja kar nekaj protibolečinskih ambulant, kjer lahko celo odkrijejo, koga nekaj ne boli...Dajo obliže, ki nimajo zdravilnega učinka, pacient pa vseeno občuti takojšnje olajšanje..Joda to še ni razlog, da nekoga razglasimo za hipohondra, kajti eno je bolečina, drugo je trpljenje. Slednje bolj zadeva nerešene probleme po duhovni plati, ki znajo človeka včasih bremeniti še veliko huje kot kaka telesna bolečina, je dejala Pjerina Mohar. "Največkrat pri tem pomagajo dotik in prisotnost koga, ki ga imaš rad, ter pošten in odkrit odnos do sočloveka." Na zadnjem, petem srečanju, so se tečajniki ukvarjali z nego nepokretne osebe, na . KONCU PA PONOVILI VSE ZNANJE, KI SO GA PRIDOBILI. SKUPINA SEJE RAZDELILA PO PARIH, KI SO NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA ODGOVARJALI S PRAKTIČNIMI PRIKAZI NEGE. Nego in tečajnice spremljala Alenka Pahuue šlešero ::>■ ixj o>hci arrsj>e r^ij * IZ 21. STOLETJA V SREDNJI VEK Kulturo praznovali v ribniškem hramu kulture Osrednja kulturna prireditev je letos po daljšem času našla drugo prizorišče, prijaznejše kot opusteli center Ideal, ki je 31. januarja spet prešel v roke ministrstva za obrambo. Kultura je našla svoj kotiček v galerijskem prostoru Miklove hiše, večer pred slovenskim kulturnim praznikom. Besede so se skrile glasbi in pogledi poslušalcev ustavljali na srednjeveških instrumentih, ki sta jih s pomočjo slovenskih gotskih fresk rekonstruirala Janez Jocif in Ribničanka Marjana Benčina. 40 - minutni koncert je razgibal domišljijo navzočih z vsakokratno menjavo instrumentov, ki so večini ljudi nepoznani in zato toliko bolj presenečajo z zvoki, ki jih mojster Jocif zna izvabiti. Marjana Benčina je znana vokalistka, katere začetke smo lahko spremljali vse, dokler je nista študij in poklic popeljala ven iz Doline, sem ter tja pa lahko sadove njenega dela užijemo tudi na ribniških prireditvah, pripeljala pa je tudi že zbor z mednarodno zasedbo. Glasba evropskega veka in renesanse je očarala zaradi svoje nevsakdanjosti in ljudem očitno ugaja, da se ji vsake toliko lahko prepustijo. Publika je bila sicer tipična, ki se zaveda pomena kulturnega praznika in čuti nekakšno državljansko dolžnost, a je v manjšini, zlahka pa bi se ji pridružili tudi ostali občani ali zunanji interesenti. Prireditve, ki jih organizira občina, obiskovalca ne stanejo nič, opremijo pa ga z dragocenim spominom na lep večer in dogodek. ERIK ŠULER ZADOSTIL KLAVIRSKIM SLADOKUSCEM Nismo videli prstov, ki so lebdeli med črnobelimi tipkami klavirja, ob katerem je s svojo virtuoznostjo navduševal Erik Šuler - prehitro so polzeli in preveč so se pogledi obešali na zasanjanega umetnika. Kočevec je že z 12 leti zapustil dom in šel po znanje tja, kjer je doma: v Rusijo. V Moskvi je bil sprejet na Centralno specialno glasbeno šolo za izredno nadarjene učence, kjer je po petletnem študiju diplomiral z odliko. 150 solističnih koncertov je že za njim in leta izvežbanih prstov in pretanjene muzi kalnosti so ga pripeljale do finala na mednarodnem klavirskem tekmovanju v nemškem Ettlingenu leta 1996. Pred 4 leti je izdal zgoščenko, na kateri je predstavil dela tjeh ruskih skladateljev, Rahmaninova in njegovih 6 muzikalnih elementov pa smo slišali tudi 9. februarja v dvorani ribniške glasbene šole. Ta se ne ponaša s klavirjem znamke Schimmel, ki ga je leta 1993 Šuler dobil v dar kot štipendist Gallusovega sklada, lahko pa ji je v ponos množica prireditev, ki jih mesečno pripravlja ribniškemu občinstvu. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Na Velikih Poljanah počastili spomin na dr. Franceta Prešerna Prebivalci in obiskovalci so spet dokazali, da jim kulturna prireditev res veliko pomeni. Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v osnovni šoli na Velikih Poljanah vse oživelo. Domiselno okrašena velika učilnica je bila nam- reč nabito polna zvedavih poslušalcev in nastopajočih. Za začetek je cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ivana Koširja zapel himno, zatem Zdravljico in podoknico Luna sije. S svojim ubranim nastopom so pevci ustvarili izjemno praznično vzdušje, v katerem smo prisluhnili nadaljevanju programa, najprej slavnostnemu govorniku gospodu Andreju Ambrožiču, ki je spregovoril o pesnikovem življenju in delu, o njegovem pomenu za slovensko kulturo, predvsem pa o Prešernu - umetniku besede, ki prihaja iskrena in globoka iz iskrenega srca. Poudaril je tudi njegov in Slomškov odnos do slovenskega jezika in potrebo skrbeti zanj. V nadaljevanju pa so bili spet izjemni učenci OŠ Sušje pod vodstvom svojih mentoric. S svojimi prisrčnimi nastopi o prepiru črk, pesniku Francetu Prešernu, o šolskem preverjanju znanja, s petjem otroškega pevskega zbora in deklamacijami so bili res izjemni. Oni so tudi pripravili gradivo za okrasitev učilnice, izbrali so lepe besede, ki bogatijo naše življenje, - ljubezen, prijateljstvo, smeh, veselje in jih oblikovali s svojo domiselnostjo glede na pomen. Proslavo so zaključili zvoki harmonike in nežnimi zvoki kitare. Vsem učiteljicam in učencem OŠ Sušje se za njihovo izjemno bogato sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Zahvala pa velja tudi staršem učencev za razumevanje, sodelovanje in tudi prevoz do Poljan. Vsi prisotni so na koncu ob toplem čaju in pecivu, predvsem pa v sproščenem klepetu rekli: "Drugo leto pa spet ob istem času." Marija Oblak Foto: M.Okorn .fVESßl'O S UMETNIKI - TAM, NEKJE MED PEKLOM IN NEBOM... uML Osnovnošolci pri pripravi prireditev vedno stojijo pred izzivom, kako drugače prikazati nek dogodek, da bo ta zanimiv za mlade nadobudneže, da bodo obsedeli na svojih sedežih in pozorno prisluhnili povedanemu ali zaigranemu. Še posebej na kulturni dan, ko naj bi se vsi obnašali bolj kulturno kot sicer. In tako je 7. februarja gručica organizatorjev povabila vso šolo na dve predstavi, kjer so učenci poslušali bivše učence ribniške šole, ki so svojo poklicno pot navezali na umetnost: Jure Henigman študira na igralski akademiji, Aleksander Oražem glasbeno pedagogiko, umetnostna zgodovinarka Polona Lovšin pa vodi Škrabčevo domačijo in iskreno prijateljuje z mnogimi veliki umetniki, "ki v Jure: Mislil sem, da se mi bo življenje končalo...Še učitelje sem vzljubil... Za vas kultura verjetno predstavlja način življenja? Jure: Kultura prežema naš vsakdan. Tudi to je kultura, da se na VVCju usedeš na školjko, ne pa da čepiš na njej... Sandi: Kulturo doživljam preko glasbe. Opišite svoje sedanje delo... Polona: Zelo dinamično, pestro, zanimivo. Pred vrati je nov literarni večer in kup prireditev v marcu. Spoznala sem veliko znanih osebnosti, od Milana Dekleve do Svetlane Makarovič in žene Paola Coelha, s prapravnukom Leva N. Tolstoja pa sebi nosijo pekel in nebo, bolečino in vznesenost". Jure in Polona sta se morala preizkusiti tudi v branju poezije ob klavirski spremljavi Sandija, ki je tudi korepetitor na ribniški glasbeni šoli. Jure je končno lahko zablestel pred mikrofonom. Spomnil se je namreč trenutka, ko je moral v šolskih letih recitirati in je demonstriral svojo tremo in tresoči glas, tokrat pa nalogo izpeljal brezhibno. Male modrosti ribniških mojstrov... Ali ste sami tudi tako željno čakali odhod s šole? Polona: Nas so bile same solze in upam, da je še kaka generacija, ki se s takim jokom poslavlja od osnovne šole. Organizatorji so povabljence znali presenetiti in v njih prebuditi globoke občutke, ko so Poloni zavrteli tonski posnetek njenega recitala, Sandiju pa so prebrali njegov prispevek v Krošnji z naslovom "Varna pot v šolo1. Takole je zvenelo: "Pred semaforjem včasih stoji miličnik, jaz pa bi si želel, da bi bil tam vsak dan. Tako bi bila moja pot v šolo bolj varna." razpravljava o odnosu do dediščine, saj on skrbi za Tolstojevo zapuščino. Jure: Način študija na igralski akademiji je zelo drugačen in šolanje dnevno traja od osme ure zjutraj do osme ure zvečer. V razredu nas je samo 11, vaditi pa moramo od plesa, petja, igre do akrobatike... Katera glasba vas navdihuje? Sandi: Odvisno od razpoloženja. Nista mi blizu rave in techno, zanimiv pa mi je odnos, ki ga mladi gojijo do narodno-zabavne glasbe, saj se vsak žur konča z njo, čeprav jo pogovorno imenujejo 'goveja1. Prešerna in branje njegovih Poezij je vsakdo doživljal drugače, vsi trije pa menijo, da ga z leti razumejo veliko bolj. Tudi ljubezen, ki jo je gojil do Primičeve Julije... Kako pa je z ljubeznijo v resničnem življenju? Polona: Mladi smo si ljubezen zamišljali kot ideal, a učinek zaljubljenosti hitro mine in takrat vidiš človeka v novi luči...morda se ti celo zdi, da čudno je, kdo ve..Potem se trudiš, da ga sprejmeš takega, kakršen je. In da veste, najpomembnejši dan se za tri ribniške umetniške duše še ni zgodil... VABILO NA PRIREDITVE REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN, ČETRTEK, 9. MARCA 2006, OB 17. URI, V DVORANI CENTRA IDEAL. REVIJA OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN, ČETRTEK, 23. MARCA 2006, OB 18. URI, V DVORANI CENTRA IDEAL. Jože Lampe vodja Območne izpostave JSKD Ribnica 8. LETO BREZ KARNEVALA Občina in Pustno društvo s Cvetom Marinškom na čelu ne prideta do soglasja okrog financiranja etnografskega karnevala, s katerim se je Ribnica ponašala ? let. To je že drugič, da obe strani ne moreta uskladiti finančnih želja in zmožnosti. Želje so se letos ustavile na 1,8 mio SIT, župan pa je bil pripravljen nuditi 1,5 mio SIT, brezplačno koriščenje javnih površin in brezplačen najem za postavitev šotora na Marofu, a društvo je vztrajalo pri prvotnem znesku, ki bi ga porabilo za otroški živ žav, karneval in pustni ples. Komunikacija med občino in društvom nasploh teče po istem vzorcu, ko si strani očitata prepozno angažiranje in (ne)dosled-nost pri izpolnjevanju vlog. Pustno društvo je novembra 8005 naslovilo le prošnjo za pomoč pri izvedbi prireditve, nakar jih je Občina pozvala, naj točno opredelijo znesek. Ta dopis naj bi se nekje na poti izgubil, ker ga društvo menda ni dobilo in tako seje končni sestanek vršil šele 4. januarja letos, mesec dni pred začetkom pustovanja. Dogovor je spet padel v vodo in karnevala spet ne bo. AR s HeŠETO Tekst in foto ALENKA PAHUUE 3 0* IX11JL.$10>1 Ponudba velja za omejeno število vozil in modelov Polo, Golf, Golf Plus, Jetta, Touran, Passat in Sharan na zalogi. Višina popusta je odvisna od posameznega modela. Za navedene modele: skupna poraba: 4,4 -11,61/100 km, emisije CO2:119 - 278 g/km. VW Passat Comfortline 1,8 T, 110 kw, letnik 1998, ABS, avtomatska klima, 2 blazini, el.pomik prednjih stekel, centralno daljinsko zak., avtoradio, potovalni računalnik, meglenke, vreča za smuči VW Vento avtomatik, letnik 1994 VW Passat 2,0 CL, letnik 1992, strešno okno, vlečna naprava, centralno zaklepanje, servo volan, meglenke, radio Seat Toledo 1,9 TOI ttOkw Stella, letnik 2002/1.reg,2003, avt. klima, ABS, daljin.centralno zaklepanje, 2 blazini, alu platišča, CD, vlečna naprava, el.stekla spredaj VOZILA NA ZALOGI VW Polo Comfortline 1,2 47kw, 1,4 55 kw, klima climatic, daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik prednjih stekel, ABS, meglenke, radio beta VW Golf Trendline 1,9 TDI 66kw-90km, 77kw-105km, 2,0 SOI 55kw-75km pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo VW Golf Plus Trendline 1,9 TDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, zasilno kolo VW Passat var. Trendline 1,9 TDI 96kw, exclusive, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", tehnik paket VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw-105km, avtomatska klima, naslon za roke, dnevne luči VW NOVI Fox 1,2 40kw VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča, črne stranske letve VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw, večfunkcijski prikazovalnik, usnjen volan, alu platišča, radio RCD 300 plus VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw, avtomatska klima, dnevne luči, tri kraki usnjen volan, osem zvočnikov, zatemnjena stranska stekla RANDEU A V T O H I Š Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: domijan.rondeljttponche.ii salon in delavnico pon,- pet. od 7. do 18. ure soboto salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING ■■■■■■■■ IBIZA 1.4 16V ŽE OD 2.367.000,00 SIT @ Joras Center j9 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje . Protipožarna vrata Notranja ko vinska vrata 9H> niza vrtna vrata «nfinet NOVICE vsak dan ob polni uri, med 6. in 20. uro Šeškova 14, 1310 Ribnica Telefon: 836 98 16, trženje: 041 633 415, 041 320 651 SMS nabiralnik: 051/ 220 220 E - pošta: info@radiourban.si studio@radlourban.si marketing@radiourban.si www.radiourban.si MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- SOOkg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomonrobotec.si ^ED'1c D IT*- V PGD RIBNICA JANUARJA 2006 ŠTIRJE POZIVI V ENEM TEDNU Občni zbor PGD Velike Poljane V času od 10. do 14. januarja smo člani operativne enote PGD Ribnica prejeli štiri intervencijske pozive zaradi požara, ko je bilo ogroženo premoženje naših krajanov. Prvi poziv smo dobili 10. januarja ob 14,30, kose je v Gornjih Lepovčah vžgala steklena volna, ki rabi kot izolacija med notranjim in zunanjim plaščem železnega dimnika. To je bil sedaj že drugi primer v občini Ribnica, da se je vžgala izolacija. Prvi primer je bil pred novim letom v Dolenji vasi, ko bi zaradi tega skoraj zgorela hiša. Takrat so posredovali člani PGD Dolenja vas. Na srečo je bil v Gornjih Lepovčah dimnik zgrajen ob hiši in ni predstavljal večje nevarnosti. Vzrok požarov izolacije je verjetno to, da je v izolacijskem materialu primešana neka snov, ki veže to volno, ki je, kot kaže, gorljiva, in se pri malo višji temperaturi vžge in pri znižanju le-te tudi sama ugasne. Možno pa je tudi, da taka izolacija ni primerna za višje temperature. 12. januarja ob 14.11 smo bili klicani iz Centra za obveščanje 112, da v Ortneku na železniški postaji gori lesena baraka. Takoj se je zbralo 10 naših članov. Po preverjanju glede požara je operativec na centru ugotovil, da je Ortnek v pristojnosti Velikih Poljan. Zato nam je preklical posredovanje, aktiviral pa je Velike Poljane. Vzrok požara? Delavci Slovenskih železnic so v Ortneku pospravljali objekte. Najbolj enostavno se jim je zdelo, da tega enostavno zažgejo. O tem so obvestili tudi Postajo policije v Ribnici. Tu so jim povedali, da to lahko naredijo samo v prisotnosti gasilcev. Delavcem se je to zdelo odveč, in so barako enostavno zažgali. Vse bi bilo v redu, če bi prej o svoji nameri obvestili Center za obveščanje na številko 112. Ko je baraka zagorela, je to videl mimovozeči in o tem obvestil številko 112. Kertu niso vedeli, za kaj gre, so aktivirali gasilce, ki so se zbrali in tako porabili najmanj 10 ur po nepotrebnem. Istega dne ob 20.20 smo bili obveščeni, da gori ob dimniku na podstrešju na Škrabčevem trgu 24 v Ribnici. Zopet je v dom prihitelo 13 gasilcev, ki so se takoj odpravili na kraj požara. Zapletlo se je, ker požar ni bil viden, hišne številke pa nismo takoj našli, saj ob spremembi imena tega trga niso zamenjali starih številk. Če bi prijavitelj povedal svoje domače ime, bi kraj takoj našli. Tu se je zaradi visoke temperature v kaminu in dimniku vžgal leseni strop nad priključkom železnega dimnika v zidanega. Kar precej dela smo imeli, da smo na podstrešju prišli do žarišča, ki je bilo pod betonskim vencem, na katerem stoji dimnik. Bolj kompliciran in nevaren za posredovanje pa je bil kletni požar v bloku na Prijateljevem trgu, ki je nastal 14. januarja ob 14.30. Tudi tu se je zbralo 16 naših članov. Zopet se je pojavil problem žarišča požara in po njegovem odkritju smo učinkovito prezračili klet in stopnišče, ki je bilo zadimljeno do vrha. Napadalci so morali delati izključno z dihalnimi aparati, ker po navadi v kleteh gorijo plastični materiali, ko se pri gorenju sproščajo strupene snovi, ki so lahko usodne za zdravje in življenje gasilcev in prebivalcev v stavbi. Pri požarih v kleteh je zelo pomembno, da se čim-prej odkrije jedro požara in v najkrajšem možnem času prične z gašenjem. Nujno je odstraniti ves material, ki bi lahko povzročil veliko tragedijo. Če ne bi odkrili na primer plinskih jeklenk, ki jih stanovalci hranijo tudi v kletnih prostorih pod nivojem zemlje, čeprav je to prepovedano. Prav zaradi tega smo večkrat opozorili naše nadrejene v gasilski zvezi in občini, da nujno potrebujemo sodobnejšo opremo za odkrivanje jedra požara in možnih ponesrečencev in zmogljivejši ventilator za prezračevanje prostorov. Prav tako smo opozarjali, da imamo staro opremo za gašenje, predvsem vozili, eno staro 23, drugo pa 20 let. Kljub temu, da smo imeli v lanskem letu 18 intervencij s temi starimi in negotovimi vozili gre politika opremljanja v tista gasilska društva, ki imajo eno ali celo nič intervencij. V drugih zvezah, na primer Grosupljem, opremljajo občinski center, od katerega se pričakuje največjo strokovno in hitro pomoč po celotni občini. Starejšo opremo pa dajejo društvom z malo ali nič intervencijami. Še več ventilatorjev, dihalnih aparatov in dobrih vozil bomo potrebovali, če bo prišlo do požara v katerikoli tovarni v Ribnici. No, to pa že ni več naša skrb. Mi moramo priti do opreme predvsem zato, da pomagamo našim prebivalcem, firme naj pa poskrbijo za opremo, ki jo bomo rabili pri njih, ali jo bodo kar sami uporabljali. Od zaslužka nas boli glava... Po vsem tem bo nekatere občane spet bolela glava od nevoščljivosti, koliko smo spet zaslužili gasilci, ker opravimo toliko intervencij. Preprosto ne morejo verjeti, daje med ljudmi še kdo, ki danes še kaj naredi zastonj. Ja, dragi občani, gasilci delamo zastonj. Kmalu bi morali s svojim denarjem nabavljati gorivo za vozila, da bi vam lahko prišli pomagat. Za opravljeno delo ne dobimo niti prebite pare. Naj se javi tisti, ki je za gasilske intervencije plačal tolar! Še pijačo v lastnem bifeju si plačamo, da društvu ostane vse tisto, kar ste darovali za koledarje. Kaj mislite, da bi nove garaže bile, če bi bili gasilci plačani? Klub temu, da delamo zastonj, pa smo od dveh velikih firm iz Ribnice dobili račun, da povrnemo zaslužek za delavca, ki sta med službo gasila požar. Takšne klevete člane gasilskih društev zelo prizadenejo Če mislite, da je tako dobro in fino plačano pri gasilcih, kar pridite, da bomo okrepili svoje vrste, saj nas je čedalje manj in bo v nekaj letih res problem dobiti take, ki bodo zastonj pripravljeni nositi glavo naprodaj za korist in blagor naroda. Vrata so vsakemu odprta. Pridite in delajte, pa boste videli, koliko bo plačano. Še za pivo ne bo! Pa lep pozdrav vsem od neplačanih gasilcev. Za prostovoljno gasilsko društvo Ribnica: Matjaž Virant t?ESET9.R!BN!1 tXlyXXZSl'V^ KUPONI KARIKATURE IN KAMIKAZE KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev: Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:__________ Tel.:___________ Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 13. marca 2006. Pravilna rešitev iz 1. številke Rešeta je: LJUBI IN LJUBLJEN BOŠ TUDI Tl Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. Paket 10 krofov, kijih poklanja PEKARNA in SLAŠČIČARNA QOROEVSKA, Škrabčev trg 44, RIBNICA, prejme: PETER NOSAN, Prigorica 34, 1331 DOLENJA VAS 2. Paket 10 krofov, ki jih poklanja PEKARNA in SLAŠČIČARNA DORDEVSKA, Škrabčev trg 44, RIBNICA, prejme: STANE PIBERČNIK, Šeškova 8, 1310 RIBNICA 3. Paket 10 krofov, ki jih poklanja PEKARNA in SLAŠČIČARNA DORDEVSKA, Škrabčev trg 44, RIBNICA, prejme: MITJA ČAMPA, Otavice 31 a, 1310 RIBNICA 4. Paket 10 krofov, ki jih poklanja PEKARNA in SLAŠČIČARNA DORDEVSKA, Škrabčev trg 44, RIBNICA, prejme: MIRA BOŽOVIČ, Ob Bistrici 12, 1310 RIBNICA 5. Paket 10 krofov, kijih poklanja PEKARNA in SLAŠČIČARNA DORDEVSKA, Škrabčev trg 44, RIBNICA, prejme: AJDA ARKO, Hrovača 56, 1310 RIBNICA Nagrajencem ISKRENO ČESTITAMO! Obvestilo o PREVZEMU NAGRADE BOSTE PREJELI PO POŠTI. Ptičja gripa, spopad civilizacij, izginjanje moralnih vrednot... in še bi lahko naštevali, so značilnosti novega leta, ki že krepko sili v tretji mesec. Večkrat se mi pred očmi prikaže naslov sobotne kolumne Zorana Senkoviča v Dnevniku, Ustavite Zemljo, rad bi izstopil! Mislim, da jih je oz. vas je bore malo, ki tega ne bi naredili ali pa bi izstopili zgolj za nekaj časa. Še pred nedavnim se nam je ptičja gripa zdela tako daleč, pa čeprav je jeseni že morila na Hrvaškem, smo ob tem le zamahnili z roko, češ, to ni še nič. Po svoje razumljivo, saj je pred dobrimi desetimi leti v naši soseščini divjala vojna in se nam je to zdelo zelo daleč (če sosedu gori hiša, kar naj, samo da meni ne). Glede gripe pa so bile v preteklih dneh precej drugačne reakcije. V dveh, treh dneh smo izvedeli, da labodi in čaplje podlegajo neposredno pred našimi vrati, območja so se širila kot otoplitev po dolgi in pravi zimi, v sredo, 15. februarja. Smrtno nevarna oblika virusa H5N1 je torej pri nas in kaj narediti, če ta virus mutira? Če se v pomladnih dneh, ko bo veter pričel raznašati bacile, viruse, prah itd. razširi, kot svarijo nekateri strokovnjaki, potem nam ne pomagajo ne NATO niti EU, tudi z evri bodo lahko plačevali le še nekateri. Ta trenutek sicer razlogov za paniko še ni, in bog ne daj, da bi res bila, saj je poleg teh virusnih kamikaz, ki strašijo po Evropi in ostalem svetu, gorja in nepremišljenih dejanj človeštva več kot preveč. Poglejmo samo nedavni primer objave karikatur preroka Mohameda v nekaterih evropskih medijih in dveh naših. Zakaj je tega treba bilo, se lahko vprašamo. Naša visoka razvitost, vsemogočnost, superiornost, svoboda govora, pisanja, dejanj... nas lahko še kako drago stane. Res je svoboda zelo pomembna in velika dobrina stare celine, vendar se s tem, ko lahko vsak vse pove z zadnje strani ruši nek drug temelj, temelj človečnosti, morale. Spoštovati je treba vsakega človeka na tem planetu, vsak narod, vsako versko, politično prepričanje, ne ga žaliti, se iz njega norčevati, ker pač drugače živi in drugače razmišlja. Tako musliman, kot kristjan, budist, boržuj, socialist ima pravico do svojega govora in ugovora, razmišljanja, življenja in posvečanja samemu sebi, bodisi z jogo, mašo ali sedenjem v gostilni, samo ne v škodo drugih. Za sporne karikature bi mirne duše lahko rekli, da so bile le nepremišljena provokacija muslimanskih vernikov. Korak čez rob je med drugimi šel tudi italijanski minister brez listnice za institucionalne reforme Roberto Calderoli, ki je pred dnevi napovedal, da bo nosil majice s karikaturami, ki so užalile muslimane. V pogovoru za italijansko tiskovno agencijo Ansa je dejal, da je skrajni čas za konec besedičenja o dialogu s temi ljudmi. " Ali smo postali civilizacija ali stopljeno maslo?" je vprašal. Takšne besede si torej dovoli izreči minister v eni najbolj razvitih držav na svetu. Da je sprava med ljudmi, ljudstvi, plemeni daleč kot luna, pričajo tudi dejanja koroškega deželnega glavarja Jorga Heiderja, ki se norčuje iz Slovencev, ustave, ustavnega sodišča, Evropske unije in samega sebe. Kako lahko takšen človek v demokratični Evropi dobi večino za vodenje nekega območja, resorja, česarkoli? Lahko ja, seveda, je legitimno izvoljen, torej... je na nezavidljivi stopnja osebnega razvoja velikega dela volivcev. Ravno tako izstopajo razni očitki na sončni strani Alp v pismih bralcev, v nacionalnih časopisih. Zgodovinska, politična obtoževanja, kot bi bili 10 let po vojni z rjavo- in črnosrajčniki, ne pa v 21. stoletju. Recimo, kako si dovoli nekdo, ki je zdaj na oblasti, kritizirati nekoga, ki je bil prej, saj smo ga mi izšolali, izšolal se je z denarjem nas vseh... In v skladu s pričakovanji čez nekaj časa vidimo zapis: " Normalno, od kod pa je bil ta vaš denar, saj ste vsem vse pobrali in pokradli ob denacionalizaciji, sramota, da ste to silno ukradeno premoženje v pol stoletja zapravili, da še cest nimamo...." No, in kaj naj človek ob teh obtoževanjih reče in si misli? Kar hoče, a ne, saj je svoboda misli in izražanja. Res je in prav imata obe gornji trditvi, ampak, kako dolgo se bo to vleklo? Dokler bo obstajalo človeštvo bi zdaj porekel prijatelj ob 'debatni' mizi. Ja, težko se je slepiti, težko 'farbati'. Rdeče je rdeče, črno je črno, če poskušamo to zmešati, dobimo nezanimivo, dol-gočano sivino. Marko Modrej KESETO.RllWiqA SIQL.NET Pripravil Marko Modrej OQO OLIMPIJSKI KVIZ O Op Pomembno je sodelovati, ne pa zmagovati. Tako rekli so naši fantje in dekleta, odprava v zimske plašče odeta. Med njimi bili so ta hitri, pa malce počasnejši, golobradi, bradati, lasati in obriti. Vsi z željo prvinsko so odšli, da med najboljšimi na svetu bi bili. Kaj hitro na um padlo je vsem, da za kovino žlahtno treba se bo še zrediti, delati, garati, veliko žgancev pojesti in mleka spiti. Naj vas olimpijsko geslo vodi tudi pri odkrivanju pravilnih odgovorov. Na vsako vprašanje vam namreč ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Še preden sem začel, sem skoraj vprašal po geslu, ki ga boste dobili na koncu tega kviza. Vrstni red bo treba obrniti, a ne? Takole bomo začeli: Na območju nekdanje skupne občine Ribnica se nahajajo štiri Bloudkove skakalnice, na katerih v februarju, s predpostavko, da je dovolj snega, potekajo zanimive tekme, ki štejejo za pokal... Č Gorana Januša Z Martina Krpana S Stanka Bloudka 2. Ena od teh skakalnic, skakalnica pri Sv. Frančišku, je tudi v ponudbi smučarskih središč v publikaciji Turizma od Idrijce do Kolpe, pod imenom... B Zibelka smučanja A Kdor ne skače ni Sloven'c I Po poteh dediščine 3. Zdaj pa na nekoliko višjo raven tekmovanja. V začetku meseca je v Kranju in Medvodah potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v... K akrobatskem smučanju M nordijskem smučanju O sankanju na divjih vodah 4. Po končanem prvenstvu so se oči športne javnosti obrnile proti Torinu, kjer prav zdaj poteka največja športna prireditev na planetu. Koliko medalj so Slovenci na ZOI do sedaj (do letošnjih Ol) osvojili? D šest N sedem S osem 5. Ta umetniški trikotnik, ki ga je malce zvilo, predstavlja oz. je zaščitni znak... K ZOI Torino 2006 H (NZT) Nove Zavarovalnice Triglav I Ribniške mornarice 6. Po žlahnosti odličij je bil najuspešnejši nastop naših olimpijcev leta... O 1984 v Sarajevu E 1988 v Calgaryju V 1994 v Lillehammerju 7. Po številu osvojenih medalj je z dvema odličjema na prvem mestu še vedno preprost, ne željan slave, smučarski skakalec... U Matjaž Zupan S Peter Žonta O Matjaž Debelak 8. Olimpijsko potovanje zaključujemo s presežki. Letos bodo v Torinu podelili več kot 1.600 kolajn v skupni teži 1.005 kg. Največ kolajn na ZOI je doslej osvojil smučarski tekač... A Harri Kirvesniemi C Nande Šilc L Björn Daehlie 9. Res dav Ribnici spet ne bo pustnega karnevala, po dolgih letih niti organiziranega pustovanja ne, se bo pa marsikdo prelevil v katero od pustnih šem. Poleg simbolnega slovesa od zime, meseca februarja, bo pust ob pol dveh ponoči s seboj prinesel ali napovedal tudi... P mlaj O ptičjo svatbo Š polno luno 10. Tako bomo v znamenju rib zakorakali v tretji mesec letošnjega leta, ki mu pravimo tudi sušeč. Star slovenski pregovor zanj pravi: Kar marca zeleni... Č tako nežno in nedolžno se zdi J se rado posuši P za pojesti prida ni 11. Ena prvih pomladnih rastlin, ki pokukajo izpod snežne odeje, se imenuje teraxacum officinale, kat po slovensko pomeni... G regrat U zvonček K trobentica 12. Za mesec, ki je pred nami, velja še nekaj pričevanj naših prednikov, in sicer, če se sušca da orati, bo treba aprila jokati, kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre... In za konec simbolično, kaj je na dan, datum, ki ga nosi številka zadnjega vprašanja? M dan žena O kaj takega!? R gregorjevo Pd w slO m Ss/jteiM] (S® US, Müfrsa SEX& M ©d miäWsiraä bom® p©in®w)® izlmbstii i hpilh maeiradL RESETQ.RIBNICA S19L.NET E'l :■ iNi/Wi-i x/v: s ■* e<»1 >■ 111 PSl dl JLl^l O-rl Kako naprej Po sledi zakona o neobratovan-ju trgovin v nedeljo Letos jeseni bodo lokalne volitve in čedalje živahnejša postajajo razmišljanja o tem, kdo so oziroma bodo kandidati za najpomembnejše občinske funkcije v posameznih okoljih. Se posebej se ljudje zanimamo za kandidate za najpomembnejšo funkcijo, za župana, ki daje ton celotnemu javnemu in tudi drugemu dogajanju v občini. Od ponovne uvedbe lokalne samouprave je minilo nekaj več kot desetletje. V tem času se je izvedlo nekaj volitev in zamenjalo kar precej oseb na lokalnih funkcijah. Zamenjali so se župani in še več občinskih svetnikov, bolj ali manj uspešne so bile tudi strankarske in neodvisne liste. Poslančeva zapisnica Občani imamo vsekakor možnost, da primerjamo med mandati in med izvoljenimi mandatniki in zlahka tudi dosežke županov in političnih skupin. Tisti, ki jih lokalno dogajanje bolj zanima, se bodo spomnili letakov, časopisnih zapisov, velikih besed (obljub) in prepričevanj, ki so jih aktivisti posameznih kandidatov uporabljali pri prepričevanju volivcev, naj glasujejo za njihovega, sicer tako ali tako izmed vseh najboljšega kandidata. Veliko se jih je dalo prepričati, čeprav so morda sami pri sebi mislili drugače. Posamezniki in skupine v predvolilnem času ponujajo svoje videnje, rešitve, usluge, ideje in zelo osebno ocenjujejo sposobnosti in dosežke kandidatov, odvisno od obljubljenega poznejšega vpliva na lokalno politiko ali na obljubljeno pomoč zmagovalca. Večkrat se pokaže, da so prav te drobne koristi pomembnejše od vsega drugega, kar bi se sicer moralo zgoditi v občini v naslednjem mandatu. Tudi kandidati sami veliko obljubljajo. Še največ tisti, ki imajo za sabo najmanj rezultatov. Vendar pa je priporočljivo, da bi pred pomembno odločitvijo le presodili, in to je še posebej enostavno v manjših okoljih, v katerih se vsi poznajo, ali za izrečenimi besedami kandidatov in list stojijo realno znanje, sposobnosti in delavnost ali pa gre zgolj za prodajanje megle in napenjanje ljudi. Po marsikaterih volitvah praksa pokaže, da je ponekod izredno velik razkorak med leporečjem in gostobesedjem ter realnostjo. Marsikje in zelo pogosto se zgodi ne samo to, da se ne da ali ne zna lotiti kakšnega za občino pomembnega in velikega projekta, in da pogosto postanejo zelo težko izvedljive celo zelo preproste stvari - na primer naročilo kakšne študije ali idejnega projekta ali še kakšna manj pomembna (uradniška) odločitev. Pred volitvami se ob kandidatih pogosto pojavijo znane osebe, ki ponujajo pomoč, podporo ter svoje zveze in poznanstva in prisegajo, da bodo pomagale svojemu kandidatu, bodočemu županu, odpirati vrata pri pridobivanju denarja iz Ljubljane, Bruslja in od drugod. Največkrat se pokaže, da tudi od takih obljub ni nič in da se jih tako nalahko, kot se jih izreče, tudi pozabi, in obljubljenih pomoči ni od nikoder. Iz izkušenj vemo, da od takih pravljičarjev ni prav nobenih koristi. Pomagajo le tisti, ki imajo dovolj volje, znanja in poznavanja in ki znajo splesti potrebne niti med ljudmi, potrebami in institucijami. Kasnejše delo in rezultati lokalne oblasti torej sami po sebi dokazujejo, ali je bila izvoljena lokalna oblast uspešna ali ne ali je uspela izpeljati investicije in programe, za katere je prej, pred volitvami, dajala roko v ogenj, ali pa je vse ostalo le pri sladkih besedah in obljubah. Če ni realizacije obljub, ni objektov in vsebine, ni novih šolskih, športnih, kulturnih, socialnih ali drugih objektov, ni izboljšanih pogojev za delo ali ni novih delovnih mest, ni prevozov, posodobljenih cest, vodovodov, kanalizacij, in tudi podjetja (največkrat domača), ki izvajajo investicije ali opravljajo storitve, ne pridobijo ne posla in ne zaslužka v domačem okolju, in se morajo zanj pod težjimi pogoji puliti drugje. Zato je na učinke lokalnih oblasti v vsakem mandatu le potrebno pogledati širše in vsakič bi morali svojo volilno odločitev opreti na realno presojo sposobnosti kandidatov, da dosežejo tisto, kar obljubljajo. Volitve so vsake štiri leta, zato je naša odločitev usodnejša, kot si mislimo. Svoje izbire ne moremo, tako v večini drugih primerov, popravljati vsak dan. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ UREDNIŠKA PRAVILA GLEDE OBJAVE PISNIH SPOROČIL PRAVICA DO ODGOVORA NA OBJAVLJENO INFORMACIJO Iz Zakona o medijih izdvajamo: Odgovorni urednik ima pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora. Glede odgovora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil. Odgovorni urednik ima pravico zavrniti popravek ali odgovor, če je le-ta napisan žaljivo in če je nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Odgovorni urednik lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve, če so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči. Hvala za razumevanje. Uredništvo Ribnici ob nedeljah na voljo več trgovin Zakoni imajo lahko kontra učinek, če niso dobro premišljeni, in ta, kije prepovedoval obratovanje trgovin ob nedeljah, gaje sprožil prav na začetku svojega reformističnega pohoda. Volivci so na volišča odhajali z iluzorno idejo, da bodo pomagali ohraniti harmonične med-družinske odnose, ker bodo mame trgovke ostajale doma in uživale tak nedeljski mir, kot si ga lahko privošči večina zaposlenih. Ne samo da je vladala zmeda, katere trgovine so lahko odprte in katere ne, v Ribnici se je pojavila prava pridobitev. Prvi teden smo čutili posledico neobratovanja trgovin, ker trgovcem ni bilo jasno, kaj in kako, potem pa so interpretacije zakona postajale jasnejše, in tako smo imeli vse do 15. februarja, ko Od 15. februarja dalje ne velja več omejitev dela ob nedeljah za prodajalne z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Novela zakona o trgovini, kije stopila v veljavo konec januarja, je tako veljala le kratek čas. Po njej so bile lahko ob nedeljaht odprte prodajalne do površine 200 kvadratnih metrov v starih mestnih in trških jedrih, naravnih, kulturno-zgodovinskih in romarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih in na pokopališčih. je prišla nova odločitev Ustavnega sodišča, odprtih več trgovin, kot jih je bilo pred zakonom! V prednosti so bile seveda trgovine z živili, in to vse, ki so v pasu strogega mestnega jedra, ta pa po občinskem odloku iz leta 1991 sega od Marofa do občine, s trgom vred, je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor Tatjana Dečman Žagar. 'Potem ko so se mnogi pred 15 leti jezili na občino, ker je s tem odlokom jedro prišlo pod strogo zaščito spomeniškega varstva, so trgovci zdaj na boljšem." K sreči je tudi velike trgovine rešila nova odločba, tako da bodo lahko ob nedeljah zdaj obratovale vse trgovine, ki imajo v svoji ponudbi vsaj 50% t.i. nujnih živil. Alenka Pahuue 34 isšsiv) Odprto pismo županu občine Ribnica V zadnjem času sem bil prisoten na več občnih zborih in sestankih v krajevni skupnosti Velike Poljane. Res je, da je ljudi malo in se v glavnem vedno isti pojavljamo v različnih organizacijah, ampak vsako društvo ima svoje specifične probleme. Skupen problem, ki je bil povsod prisoten, pa je bil zaostajanje v razvoju. Predsednik krajevne skupnosti je povedal, da se mrliške vežice gradijo že več let, pa še nikjer ni nič, denarja pa je vsako leto manj. Prišla je vest, da so na občinskem svetu razpravljali, kaj bodo vežice na Velikih Poljanah za tista dva mrliča letno. Oba lahko ležita v Ribnici. Pred investicijo v športni center se je veliko govorilo o tem, zakaj tako velika investicija, ko smo vendar vsi motorizirani in se lahko zapeljemo na tekmo ali prireditev v Ljubljano. Primerjavi sta slični, a popolnoma zgrešeni. Cesta v Bukovec, redka makadamska občinska cesta, se ne more in ne more premakniti z mrtve točke. Športno društvo, ki je zelo aktivno, bi želelo osvetliti igrišče za treninge (je bilo že osvetljeno), pa predsednik športnega društva v enem letu ne more priti do župana, da bi se vsaj pogovorili o problemih in možnostih. Občinski svetnik, ki zastopa naš kraj, je na zadnji seji povedal, da se ne da nič narediti, da župan samo govori, da ni denarja. Spoštovani gospod Lojze Marn. Od svojega 22. leta sem se boril za sredstva za izgradnjo vse infrastrukture v naši krajevni skupnosti. Vse smo morali organizirati sami in tudi vedno veliko prispevati. Napravili smo vse, kar smo si zadali, sedaj pa, ko smo v demokraciji, v svobodni Sloveniji, pa se ne da nič narediti. Naj povem, da smo zbrali v lanskem letu ca. 4 milijone SIT za gasilski avto. Res je, da si me razočaral že kot zadružnik, nato kot prijatelj in sedaj še kot župan s svojim čudnim načinom gospodarjenja, vendar skušam vseeno najti s tabo dialog po tej poti v želji po zboljšanju odnosov. Na seji je padla pobuda, da se skušamo rešiti iz te mrtve situacije tako, da se priključimo drugi občini. Vem, da ni to rešitev, posebno, ker so volitve pred vrati in upamo da bo župan tak, ki se bo pripravljen s svojimi volivci vsaj pogovarjati. Rasel sem v veliki kmečki družini. Kadar je bilo hudo, smo se pomenili in breme se je razporedilo na vse udeležene. V- naši neposredni bližini so zgrajeni objekti Državnih rezerv proti naši volji. Lep pogled z našega področja na zelene žrnovske gozdove kvari bela svetleča se kovina, ki poleg nevarnosti, ki nam neprestano preti, občasno tudi onesnažuje okolje s hlapi naftnih derivatov. Kje so naravovarstveniki, skrb za ekologijo pa mogoče še kakšna politična fraza? Občina Ribnica je za to dobila sredstva. V kakšni višini in za kaj so bila ta sredstva porabljena, prosimo za odgovor. Veliko se je govorillo o renti za krajevno skupnost Velike Poljane, a iz vsega ni bilo nič. Vem, da za vse te zadnje očitke nisi ti kriv, vendar nam je bila storjena velika krivica, ki pa se v zapostavljanju našega kraja še naprej potencira. V Rešetu, ki naj bi bilo naš časopis in prinašalec novic in obvestil, vedno zasledim pisanje treh politikov, v bistvu vedno isto, in to tako kot prej, samo s to razliko, da se je za večino ljudi obračalo prej na bolje, sedaj pa se na slabše za veliko večino ljudi. Jože Andolšek st., Velike Pouane TEKAŠKE SMUČINE SO ZA TEKAŠKE SMUČI Naslov se že sliši čudno, toda je povsem upravičen. Tako lepe tekaške smučine je naredil smučarski klub in njegovih nekaj zanesenjakov, ki jih ne preženeta ne led ne mraz, a glej ga šmenta! Nekateri morda res niso vedeli, kod hodijo, drugi pa so s svojimi stopinjami namenoma zavrtali vanje, da so jih bolje držale ob hoji po snegu. Tega se ne dela, samo toliko da vas prijazno opomnimo. V^TEČ HBNICA KAKO VZGAJATI? Nisem še srečala staršev, ki bi želeli, da se njihovi otroci razvijejo v nesrečne, nesamostojne, nezadovoljne ljudi. Ali bodo naši najmlajši uspeli razviti lastnosti, ki jim bodo v življenju koristile (npr. sposobnost vzpostavljanja in vzdrževanja prijaznih odnosov z drugimi ljudmi; sposobnost učiti se na napakah; pripravljenost deliti z drugimi; vztrajnost, ustvarjalnost, sposobnost konstruktivnega reševanja težav...) ali pa bodo prevladovale značilnosti, ki jim bodo na poti življenja bolj v oviro (npr. lenoba, pomanjkanje samospoštovanja, nepotrpežljivost, vdanost v usodo...) je v veliko večji meri, kot smo si pripravljeni priznati, odvisno od staršev samih, ki so otrokovi prvi in najpomembnejši vzgojitelji. Starši pogosto sprašujejo, kaj storiti, ko se otrok cmeri, ko je agresiven, ga je strah, ugovarja... V preteklosti je bilo vse jasno. Z otroki se niso kaj dosti ukvarjali, o vzgoji ni bilo razprav. Veljalo je prepričanje, da je otroka potrebno oblikovati s trdo roko. Pogosto so otroka obravnavali kot manjvredno bitje. Danes je pogost drug - skrajen način vzgoje (kot nasprotje zgoraj omenjenemu), pri kateri je otrok center družine. Starši se mu vselej podrejajo, dovolijo mu skoraj vse brez omejitev. S tem se otrok razvija v sebično in brezobzirno osebo. Pogosto se zdi, da on vzgaja starše in ne obratno. Otrok pa bo slej ko prej odrasel in živel med ljudmi, kjer se bo ves čas srečeval z določenimi omejitvami. Njegove pravice bodo omejene s pravicami drugih. Noben od teh skrajnih načinov otroku ni v pomoč, da bi v življenju dobro funkcioniral. Kaj naj torej storimo? Dejstvo je, da vsaka družina, vsaki starši ubirajo svojo pot in prav je tako. Pomembno je le, da upoštevamo določene smernice. Pri vzgoji je vsekakor potrebno prisluhniti mnenju in potrebam otrok, vendar hkrati postaviti jasna, nevsiljiva pravila in pri njih tudi vztrajati, npr.: "Za na sneg potrebuješ rokavice. Lahko si izbereš modre ali rdeče, ampak brez njih ne greš ven!" "Otroka je potrebno pohvaliti za pozitivno vedenje, in mu pokazati nezadovoljstvo ob neprimernem vedenju. Dopustiti mu je potrebno veliko mero svobode, vendar mu tudi jasno posredovati, kaj od njega pričakujemo in ga ne razbremenjevati dejanj, za katera mora sam prevzeti odgovornost. Nihče ni popoln, torej tudi ni popolnih staršev. Le kdo vedno in v vsakem trenutku reagira brezpogojno pravilno? Situacije so različne, otroci so različni in ne nazadnje smo si tudi straši med seboj različni. Vsak izmed nas na svoj način rešuje težave, se spopada s stresom, ima različne poglede na življenje, različne stile komunikacije, različno dojema in razume stvari... Če npr. spoznamo, da smo storili napako, si jo priznajmo in se zanjo opravičimo. Tako bomo tudi otroka naučili sprejemati napake in učiti se iz njih. Nekje sem zasledila trditev, da vzgajamo tudi takrat, ko ne vzgajamo. Prepričana sem, da to še kako drži. Otroci nas opazujejo in se od nas učijo tudi takrat, ko se direktno ne ukvarjamo z njimi. Tako otroku nehote "vsiljujemo" svoje osebnostne lastnosti. Opazujte igro svojega otroka. Videli boste sebe in svoje reakcije; npr. ko se vaš sin igra z medvedkom in mu s hudim (mamičinim) glasom reče: "Nobenih sladkarij! Takoj si umij zobe in spat! Brez debate...!" Morda pa opazite, kako hči z vašim glasom tolaži svojo punčko (ki se je udarila v nogico): "Vem, da boli! Malo bova popihali, pa bo kmalu bolje...!" Od otrok se lahko res veliko naučimo o sebi in svojem starševstvu. Erna Zabukovec, univ.dipl.psih. i:>nrv>*o ari os: OBDOBJE 5 PUBERTETE IN ADOLESCENCE (IV. del) ALJAŽ PEGAN MED DOMAČINI fi 0 Iz dosedanjih člankov, še bolj pa iz lastnih izkušenj vemo, kako težko seje včasih uskladiti z mladimi, ki imajo drugačne vrednote in potrebe. Izkušnje staršev in odraslih jih pogosto razdražijo, se jim zdijo staromodne in neuporabne. Občasno tudi odrasli res ne znamo ali nimamo časa v pravem trenutku prisluhniti in slišati klic mladih, opaziti stisko, zaprtost vase. Tako se kdaj pa kdaj vsi znajdemo v položaju slepega človeka iz zgodbe SLEPI ČLOVEK IN STENA. Slepi človek je dolgo sedel v veliki sobi. Po določenem času je želel oditi ven. Vedel je, da ima ta soba ena vrata in da bo do njih prišel slej ali prej, če bo pazljiv. Vi veste, da imajo slepi ljudje lastne načine, ki jim omogočajo, da gredo skozi življenje, pa v marsičem niso odvisni od drugih ljudi. Tudi ta slepi človek se je odločil najti izhod z lastnimi močmi in načinom, ki ga pozna: z roko se bo dotikal zida, ko bo iskal vrata. Tako je šel ob steni, z vsakim korakom je premikal roko po zidu in počasi napredoval. Ko je prišel že do samih vrat, ga je začelo srbeti. Roko, s katero se je držal za steno, je dvignil, da se popraska po glavi, a ni prenehal hoditi. V teh nekaj korakih je šel mimo vrat. Ponovno je naš prijatelj obhodil celo sobo, dotikajoč se stene z roko. Spet je bil blizu vrat, a ga je tedaj zasrbelo pod pazduho. 2 roko se je ponovno popraskal in - vrata so ostala za njim. Nadaljeval je. Približal se je vratom na razdalji pol metra in za trenutek dvignil roko, da se je popraskal po bradi. Tudi tokrat je zgrešil. Še je nadaljeval, a gaje potrpežljivost počasi minevala. Ko je naslednjič prišel skoraj že do vrat, je razočaran dvignil obe roki in se prijel za glavo: O kako je velik ta prostor! Hočem ven! Ponovno je zgrešil izhod. V sobi je bil še en človek, ki je opazoval to iskanje izhoda. Na koncu mu je bilo žal in je rekel slepemu človeku: Prijatelj, dovoli, da ti pomagam, da prideš ven. Jaz vem, kako bom prišel ven, samo hočem vedeti, kako velika je ta soba, je rekel samozavestno slepi človek. Ni velika. Večkrat si šel mimo vrat. Ne delaj se iz mene norca, se je razjezil iskalec. Misliš, da sem tako neumen, da ne vem, kako se obvlada prostor? Prav imaš prijatelj, a vsakič, ko si bil v bližini vrat, te je začelo srbeti. Slepi človek je užaljen zavrnil pomoč in nadaljeval po svoje meriti sobo. Ko se je utrudil, je zaspal z mislijo, da bo jutri nadaljeval, kjer je sedaj obstal. (Paramhans Swami Mmaheshvarananda: Iz tarne ka svetlu, Satsang zgodbe, Biblioteka Novi Sad 1994; prevedla Darinka Suljevič). Za večino je bil verjetno petek, 3. februarja, čisto navaden dan. Za nas pa lahko trdim drugače. Med sveto mašo sem slišal nekoga reči: "Pa saj je danes več ljudi kot ob nedeljah!" Razlog je bil povsem preprost. Kot je to prišlo že skorajda v navado, je med nas na prvi petek v mesecu prišla znana slovenska osebnost. Glavni "krivec" za tak množičen obisk je bil tokrat napol "domačin", najboljši telovadec sveta na drogu in eden najboljših športnikov vseh časov v Sloveniji -Aljaž Pegan. mediji o njunih uspehih praktično skorajda ne poročajo, če ne osvojita prvega mesta. Žal se hitro navadimo na uspehe, še hitreje jih pozabimo. Njegova bogata športna kariera se je začela kot otroška igra, in sicer s šestimi leti, ko je prišel na prvi trening s starejšim bratom. Njegovo najstništvo je bilo polno odrekanja, za razliko od svojih vrstnikov je "prosti čas" preživel na treningih in tekmova-jih. Prva prelomnica med športnimi uspehi je bila gotovo, ko je leta 1994 v Pragi nepričakovano prvič postal evropski prvak. Dolgoletno trdo delo je obrodilo sadove, kot piko na i pa je Aljaž nedavno tega v Avstraliji dodal še edino, kar mu je še manjkalo - naslov svetovnega prvaka. Prinesel nam je tudi zlato kolajno z omenjenega prvenstva in ni nas bilo malo takih, ki smo hoteli občutiti, kako je imeti simbol najboljšega na svetu okoli vratu. Med pogovorom z našim telovadcem smo se dotaknili tudi primerjave gimanstike z drugimi športi v Sloveniji. V športu, kjer med prvim mestom in tistimi izven finala odloča le majhna napaka, nas je dvojec P&P že tako "razvadil", da 31. JANUARJA 2006 JE POTEKLA POGODBA MED Ministrstvom za OBRAMBO IN OBČINO GLEDE NAJEMA CENTRA IDEAL. Dogovora o njegovi NADLJNJI USODI ŠE VEDNO NI, DVORANA PA JE VENDARLE NA VOLJO ZA PRIREDITVE. - i Aljaža Pegana smo spoznali kot človeka, ki mu kljub velikim uspehom in medijski prepoznavnosti slava niti slučajno ni stopila v glavo. Ostaja preprost in delaven, za prijatelje mu ni nikoli škoda časa. Aljaž, v prihodnje ti želimo, da bi še naprej ostal tak, kot si, pa da bi se naslednje leto vrnil spet z novo medaljo v žepu! ROKTRDAN Iešeto Ob 1. obletnici SPAR spet daroval, tokrat šoli Pred letom dni, ko seje na obrobju Ribnice pojavil novi trgovski ponudnik, hipermarket Spar, je z donacijo enega milijona, kije prešel v roke Varstveno-delovnega centra, napravil lepo dobrodošlo gesto. Ob svoji prvi obletnici je ohranil to dobro navado in teden dni pred zabavo vrtcu daroval likovne pripomočke znamke Spar v vrednosti 70.000 SIT. 11. februarja, ko so se kupci lahko sladkali tudi s torto, pa je bila podeljena še ena donacija, tokrat v vrednosti 100.000 SIT. Razveselila se je je osnovna šola, ki se zdaj lahko ponaša s TV - sprejemnikom in DVD -predvajalnikom. Ravnatelj France Ivanec pravi, da so minili stari časi, ko je bila šola pod skrbnim varstvom institucij in se mora zdaj znati ravno tako potegovati za sredstva, zato je prosil, naj se še kakšno podjetje zgleduje po omenjenem hipermarketu. Ribniška šola bi rabila še dva TV sprejemnika, ker bi rada s to tehniko opremila vse aktive na predmetni stopnji. Šola pa bi se letos rada lotila še večjih investicij: prenovila bi rada fizikalno-kemijske učilnice in posodobila 36 let star laboratorij, ker devetletka predvideva novo delovno mesto zanj. Sredstva v višini 8 mio SIT naj bi se našla v amortizacijski postavki. Veliko večji zalogaj je obnova 80-letne meščanske šole, ki bo občinska investicija in jo šolniki vneto pričakujejo; potrebna pa bo tudi obnova dvorane DC-16 v Dolenji vasi. V 3 letih skoraj 100 šoloobveznih otrok manj Šola se vlaganj loteva ob žalostnih ugotovitvah, da se v občini rojeva vse manj otrok. Medtem ko jih je še leta 2003 med šolskimi durmi hitelo več kot 1000, jih je leto kasneje le še 982, trenutno V PRVEM LETU POSLOVANJA HIPERMARKETA SPAR V RIBNICI JE V NJEM NAKUPOVALO ŽE VEČ KOT 300.000 UUDI. Zaposlenih je 24 ljudi, vodi pa jih Danica Hočevar, ki je tudi podeula Sparovo donacijo ribniški OSNOVNI ŠOLI. Naslednja številka Rešeta izide 27. MARCA. Gradivo oddajte do 15. MARCA. pa 923. Na podružnični enoti v Sušju sta dva razreda že kombinirana, jeseni 2006 pa bo na osrednji šoli na razredni stopnji samo še 15 oddelkov namesto dosedanjih 16. Zmanjševanje števila šoloobveznih otrok in napoved šolskega ministrstva, da ne bo več dodatno zaposlovalo, pa tudi za OŠ Dr. F. Prešerna pomeni, da bo kaj hitro nastal višek učiteljev. Zdaj jih je zaposlenih 74, vsaj še tri leta pa nihče izmed njih ne bo upokojen, je dejal ravnatelj. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Tako obstanemo na mestu, ne da bi se tega ; zavedeli. Še huje je, ko nas kdo na to dobrohotno opozori, pa nam naš ego, ponos ne dovolita po poti naprej. Še bolj smo prepričani, kako prav imamo samo mi. V takih primerih res potrebuje-j mo samo grenko izkušnjo, saj nam le lastno trpljenje lahko odpre oči. Pregovor pravi: Preko trnja do zvezd. To pot je možno skrajšati, če imamo prijatelja, če vsaj za trenutek opustimo svoj ponos in prijatelju prisluhnemo. Saj potem sami lahko vse preverimo. Mladi potrebujejo dvojno zaupanje, sicer se prevečkrat znajdejo pred steno. Samo razumevanje, potrpežljivost in modrost odraslih so lahko pravi smerokaz. Opazovanje ljudi, dogodkov, skratka, življenja, je največje učenje, je pot k budnosti, ki v vsakem trenutku registrira vse , ki pozna svoje notranje občutke, svoj notranji glas. SOOČENJE S SEBOJ JE POT K OZDRAVITVI Predavatelj Miran Šubelj Sagmeister je svobodni raziskovalec v turizmu, svetovni popotnik, jamar, športnik, jadralec, pilot, vajen nevarnih nepredvidenih tveganj in pustolovščin. Največji izziv zanj so bile leta trajajoče, zelo moteče kronične bolečine v ledvenem delu hrbta zaradi diagnoze hernija diskus (zdrs medvretenčne ploščice). V Društvu Joga v vsakdanjem življenju Ribnica je 20.1.2006 predstavil svoj pogled na bolečino in pot lastne ozdravitve. Po neuspelih medicinskih in alternativnih načinih zdravljenja mu je slučajno prišla pod roke knjiga 5 Ozdravimo bolečine hrbta. Avtor dr. John E. ’ Sarno, ameriški zdravnik, profesor na newyorški medicinski fakulteti, meni, da potlačene čustvene napetosti vodijo v fizikalne procese, ki se odražajo kot bolečina v hrbtu. Pojavi se tenzijski mišični sindrom. Svoje bolnike zdravi uspešno brez zdravil in operacij, tako kot je po prej omenjeni knjigi uspel tudi naš predavatelj, ko je odkril, daje izvor bolečin v njegovem umu in potlačenih čustvih. Ugotovil je, da sta bolečina in bolezen priložnost, da se spremenimo, tako kot se je sam. Soočil se je z lastno potlačeno jezo še iz časa služenja vojske. To še ni bilo dovolj. Poučeval je v šoli, se ukvarjal z zgoraj omenjenimi dejavnostmi v prepričanju, da zmore vse. Naložil si je veliko obveznosti, s tem pa hudo breme, ko je vodil skupine po neznanih in nepredvidljivih razmerah džungle, visokih gora, velemest. V nekem trenutku, ko ni zmogel več vsega, ko je moral odpovedati delo, se je zavedel, da mora spremeniti način življenja. Prepričan je bil, da mora obstajati pot nazaj v zdravje. Peš je šel na 1000 km dolgo romarsko pot po Caminu v Španiji, sam s smučmi po norveški divjini - ves čas brez bolečin. Vse to mu je dalo vedeti, da se mora soočiti s sabo, da so potlačena čustva tista energija, ki povzroča bolečino. Bolj ko se je tega zavedal, brskal po sebi, bolj je bolečina kopnela. Toda to je bilo najbolj naporno delo, kajti natežje je sprejemati sebe in si priznati, da si s svojim načinom življenja in z razmišljanjem sami povzročamo bolečine in bolezni. Ustvarimo jih v umu, zato jih je potrebno zdraviti tam. Vajo je treba ponavljati večkrat in se vedno znova zavedati, kaj nam povzroča stres, odpuščati moramo sebi in drugim. Zdaj se počuti odlično, nima več časa hiteti, poln je zadovoljstva, ker mu je uspelo. Darinka Suljevič 87 Reš bto | NOČNA TEKMA PRI SV. FRANČIŠKU ZA POKAL t'MARTINA KRPANA' 2 H 5 2 K m Na štiridesetmetrski Bloudkovi skakalnici Sv. Frančišek v Sajevcu je 11. februarja potekala zdaj že tradicionalna nočna tekma v smučarskih skokih. Organizatorji, oživljeni Smučarski klub Ribnica in njihova Sekcija za skoke, so pripravili izredno tekmo. Kljub istočasni tekmi v Rakitni so zaradi dobre organizacije v preteklih letih privabili medse kar neverjetnih 88 tekmovalcev in skoraj 500 gledalcev. Tekma v Sajevcu je tudi ena izmed tekem štirih skakalnic za pokal "Martina Krpana" 2006. Kot je povedal ribniški župan Alojz Marn, se je ideja o tem porodila januarja letos. 25. januarja pa so župani štirih občin - Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče skupaj s predstavniki lokalnih klubov, organizatorjev skokov, tudi podpisali medsebojni sporazum o izvedbi tekem na štirih skakalnicah: Dvorska vas pri Velikih Laščah (KTŠ Krpan), Retje v Loškem Potoku (Nevtralia klub), Sodražica (TŠD Jazbec) in Sv. Frančišek v Sajevcu (Smučarki klub Ribnica). Vsaka izmed štirih tekem šteje za občinsko in odprto prvenstvo tiste občine, v kateri leži skakalnica. Skakalne kategorije so poenotene, saj se rezultati štejejo v skupno razvrstitev za skupne zmagovalcev v določenih kategorijah. Glavni namen pokala "Martin Krpan" je povezava in uskladitev tekem, kjer je že dolgoletna tradicija izvedb smučarskih skokov, ter medsebojno povezovanje smučarskih delavcev v tej disciplini. To tekmovanje naj bi predstavljalo tudi eno največjih zimskošportnih tekmovanj v južnem delu Slovenije, s čimer pa bi privabili tudi še več kvalitetnih tekmovalcev ter naredili smučarske skoke še bolj atraktivne. Odločili so se, da naj bi ta tekmovanja postala tradicionalna, pokroviteljstvo nad njimi pa bodo imele občine. Prva izmed letošnjih tekem štirih skakalnic je bila v Sodražici 29. januarja, druga pa že v občini Ribnica, na Bloudkovi 40-metrski skakalnici Sv. Frančišek, ki je kot edina nočna tekma v tem sklopu. Tretja tekma bo v Loškem Potoku (19. februar), četrta pa v Dvorski vasi 5. marca, kjer bo tudi razglasitev skupnih zmagovalcev. Nočna tekma je gotovo nekaj posebnega in še bolj zanimiva za gledalce, hkrati pa je za organizatorje dosti zahtevnejša, saj je med drugim potrebno kot na največjih skaklanih tekmah zagotoviti delovanje vseh služb, dodatno močno razsvetljavo prizorišča ter prihoda do skakalnice in odskočišča. Člani Sekcije za skoke Smučarskega kluba Ribnica so skakalnico za samo tekmo pričeli intenzivneje pripravljati v sredini januarja, sicer pa so jo usposobili takoj, ko je zapadel prvi sneg, torej pred novoletnimi prazniki. Vse od tedaj se je na njej tudi skakalo. "Predvsem ob vikendih je bilo prav živahno," ]e po tekmi razlagal Brane Kožar, predsednik SK Ribnica. Pri sami pripravi je sodelovalo od 10 do 20 članov, pri izvedbi tekmovanja pa kar 50. Kot je povedal predsednik Kožar, tudi vodja prireditve, je težav s pripravo tekme kar veliko, predvsem zaradi že znanih težav s pridobitvijo potrebne dokumentacije za legalizacijo skaklanice. Kljub vsemu temu in pa izjemnemu številu prijav v zadnjem trenutku pa je Skakalna sekcija SK Ribnica odlično izvedla tekmovanje. Skakalci in ena skakalka, Vesna Alegro iz Krškega, so tekmovali v sedmih kategorijah, dekle seveda posebej. Toda 12-letna Vesna ni skakala na mali, 15-metrski skakalnici kot kategorije dečkov do 13 let in mald-incev na alpskih smučeh, temveč na veliki skakalnici kot ostale štiri kategorije. Tako je sedaj ženski rekord skaklanice 34 metrov, rekorda Gorana Januša iz leta 1999, 45 metrov pa tudi tokrat ni bil podrt. Pa čeprav sta nastopila tudi dva Z8 skakalca, ki sta lani v Planici že poletela preko 170 metrov: Primož Gostič (SSK Ilirija) 179 m, Blaž Bilban (ŠD Dolomiti) pa kar 196 metrov. Vse skoke je ocenjevala komisija, vodja tekmovanja pa je bil Polde Lovšin. Še zanimivost: najmlajši tekmovalec je bil 8-letni Anej Klinc iz SSK Račna, vse dogajanje pa je s tekočo besedo poznavalca začinil komentator Zoran Račič - Raca. "Z izvedbo tekme smo zadovoljni. Ogledalo si jo je veliko število obiskovalcev, nad vsemi pričakovanji pa je bila udeležba tekmovalcev. Prišli so iz raznih koncev Slovenije - od Škofje Loke, Ljubljane, Borovnice, Krškega, Črnomlja in seveda vseh sosednjih občin. Vsi po vrsti kar niso mogli prehvaliti skakalnice in same tekme. Skakalci SSK Račna so celo izrazili željo, da bi k nam prišli na trening," je bil zadovoljen predsednik Kožar. Povedal je še, da na skakalnici nimajo orgnaiziranih treningov, je pa možen individualni trening vsak dan, vedno ob prisotnisti članov SK Ribnica. "O orgnaiziranih treningih sicer razmišljamo, strokovno pomoč so nam obljubili celo iz SSK Ilirija Ljubljana." Da so smučarski skoki doma tudi na Dolenjskem in priljubljena zimska športna disciplina, so dokazali tudi sponzorji, saj je prireditev podprlo skoraj petdeset sponzorjev, pokrovitelj tekme je bila Občina Ribnica, generalni sponzor pa Zavarovalnica Triglav. Da je bilo dogajanje še bolj pestro in očem dopadljivo, so med dvema serijama poskrbele ribniške mažorete, podjetje Čipo s.p. iz Sodražice pa je na koncu pripravilo veličasten ognjemet. Tekmo so si z zanimanjem in velikim odobravanjem ogledali tudi župani občin Ribnica Alojz Marn, Loškega Potoka Janez Novak in Sodražice Andrej Pogorelc. Predsednik SK Ribnica pa je še takole dejal: “Drugo leto skakalnica praznuje 50. obletnico obstoja. Srčno upamo, da se nam bo uresničila želja in bo končno tudi občina storila nekaj za razvoj skakalnega športa v Ribnici in nam omogočila, da vendar stopimo iz ilegale in se objektu prizna status športnega objekta." Zgolj naključje je bilo, da je tekma sovpadala z obletnico rojstva Stanka Bloudka (rojen 11. 2. 1890, umrl 1959), inženirja, genialnega izumitelja ter konstruktorja velike skakalnice v Planici kakor tudi skakalnice v Sajevcu. A lepše kot z lepo tekmo se svojemu konstruktorju organizatorji sobotne tekme niso mogli pokloniti. Spremljala: ZDENKA MlHEUČ REZULTATI: DEČKI do 13 let, mala skakalnica 1. Tomaž VERBAJS, SSK Račna DEKLETA, velika skakalnica 1. Vesna ALEGRO, ŠD GORA MLADINCI od 13 do 18 let - alpske, I. 92 - 88, mala skakalnica 1. Rok MOHAR, Loški Potok MLADINCI od 13 do 18 let -skakalne, I. 92 - 88, velika skakalnica 1. Luka BRNOT, SSK Ilirija ČLANI od 18 do 35 let - alpske, I. 87-71, velika skakalnica 1. Blaž STIPANČEVIČ, BOROVNICA ČLANI od 18 do 35 let -skakalne, I. 87-71, velika skakalnica 1. Blaž KRIŽAJ, Ljubljana VETERANI nad 35 let, 1.70,69,68..., velika skakalnica 1. Gorazd ŠILC, SK RIBNICA Afišero ŠPORTNIK LETA JE ANŽE PAVLIN Tradicionalna prireditev, ki jo športnikom in njih dosežkom v čast prireja lokalna televizija R-Kanal+, je bila letos že deseta zapovrstjo. Prireditve se že skoraj tradicionalno udeleži kar največje število gledalcev, ki pridejo iz vseh sodelujočih občin. Tako je bilo tudi letos, 27. januarja. Nabito polna dvorana je pričakovala zares velik dogodek, morda celo nekaj vec od običajnih devetih let, a še najbolj originalna sta bili akrobatska skupina Flip iz Izole in Lucija Cirovič v vlogi Fate. R-Kanalov športnik leta 2005 je med dvanajstimi športniki iz občin Kočevje, Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok in Ribnica postal mladi ribniški plavalec Anže Pavlin. Kot skoraj po vsej Sloveniji se tudi v Ribnici izbira športnik leta. Prvič ga je R-Kanal proglasil za leto 1996. Nekdaj je izbor potekal preko mesečnih izborov, sedaj preko predlogov na koncu leta. Za razliko od nekaterih drugih izborov, kjer sodeluje še strokovna komisija, tu štejejo le glasovi gledalcev, katerim so se z leti pridružili še glasovi klubov. Včasih je tudi Športna zveza Ribnica podeljevala priznanja za dosežke športnikov in dolgoletno delo aktivnih sodelavcev na področju športa. Toda ŠZR je trenutno v fazi mirovanja, zato je edina prireditev, namenjena športnikom in njih dosežkom, R-Kanalov izbor športnika leta. Pohvalno, da se celoletnim oz. dolgoletnim odpovedovanjem, trudu, treningom in prizadevanjem športnikov nekako nameni primerno odmevna prireditev. Na dosedanjih izborih so naziv R-Kanalov športnik leta prejeli: Damijan Kromar, triatlon; Damjan Škaper, rokomet; Natan Hojč, rokomet, Aleš Žagar, alpinizem; Darja Škrlj, umetnostno drsanje; Dejan Šenk - motociklizem; Miha Trdan, kegljanje; Tomaž Lesar, rokomet in Bojan Čebin - duatlon, triatlon. Za leto 2005 pa so bili nominirani iz občine Kočevje: strelec Uroš Kovačič, ki spada med najboljše tekmovalce v 2. državni strelski ligi. Na državnem univerzitetnem prvenstvu je dosegel odlično 2. mesto. Sergeja Štefanišin je trenutno članica hrvaškega Rokometnega kluba Podravka iz Koprivnice, v letu 2005 je tudi zastopala barve Slovenije na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Gregor Vidmar, član Namiznoteniškega kluba Melamin iz Kočevja ima veliko zaslug pri uvrstitvi članske ekipe v 1. državno ligo, v kateri je standardni igralec prve postave. Kot četrti pa je bil predlagan Zlatko Pajnič, član Kegljaškega kluba Kočevje. Zlatko je ključni člen vseh večjih uspehov kočevskega kegljanja in redni udeleženec zaključnih prvenstev države za posameznika. Tudi iz Ribnice so bili štirje športniki: Bojan Čebin, član Triatlon kluba Inles - Riko in član slovenske duatlonske in triatlonske reprezentance. Bojan je večkratni mladinski državni prvak tako v duatlonu kot triatlonu. Za največja uspeha si šteje 2. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v duatlonu v Debrecenu na Madžarskem in 3. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v duatlonu v Newcastlu v Avstraliji. Damjan Škaper, kapetan prvoligaškega Rokometnega kluba Ribnica Riko hiše je odličen organizator, odlikuje pa ga tudi izvrstna igra, saj je na tekmah skoraj po pravilu med najboljšimi strelci in igralci nasploh. Anže Pavlin, spada v nov rod športnikov plavalcev, ki jih vzgaja Plavalni klub Inles Ribnica. Na tekmovanjih dosega zelo dobre rezultate, saj je na zimskem in poletnem državnem prvenstvu Slovenije za mlajše dečke domov prinesel kar tri kolajne. Je tudi član slovenske razširjene plavalne reprezentance. Mitja Mihelič, član Športnega društva Extrem je v letu 2005 odigral vse odločilne tekme spomladanskega dela 2. slovenske lige malega nogometa in precej pripomogel k uvrstitvi ekipe v 1. slovensko ligo. Zaradi svojih dosežkov ga je selektor slovenske reprezentance povabil v slovensko reprezentanco. Iz Sodražice sta bila dva predloga, iz Loškega Potoka in Velikih Lašč pa po eden. Miha Čampa (Sodražica) igra futsal, kot po novem imenujejo mali nogomet, v Šport- .Rešeto nem društvu Extrem. Kot najboljši igralec turnirja za Pokal Ribnice je veliko doprinesel k turnirski zmagi ekipe Vabi-sco, za katero je igral. Blaž Arko (Sodražica) je tudi igralec futsala v prvoligaškem Športnem društvu Extrem. Julija Benčina (Loški Potok), rokomet, se je športu zavezala že zelo zgodaj, kasneje pa se je bolj posvečala družini. Redno se je udeleževala veteranskih tekmovanj, od koder se je ponavadi vračala s priznanji za najboljšo vratarko. Mirko Mulalič (Velike Lašče) je član Košarkarskega kluba Union Olimpija, državni prvak na kadetskem in mladinskem nivoju. Igral je s člani v 1.B slovenske košarkarske lige in bil na kadetskem finalu izbran v najboljšo peterko. Je tudi član Slovenske reprezentance do 18 let. Zahodna Dolenjska ima zelo bogat izbor dobrih športnikov, med katerimi bi se jih gotovo našlo še kar nekaj v drugih panogah. Pa morda drugo leto. Na prireditvi so bili med drugimi prisotni vsi župani sodelujočih občin, minister za delo mag. Janez Drobnič, poslanec državnega zbora Jože Tanko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Tone Jagodic, svetovni prvak na drogu Aljaž Pegan, metalec diska Igor Primc, slovenska rekorderka in maratonka Helena Javornik, sredozemska prvakinja, atletinja Alenka Bikar, člani zmagovalne ekipe RAAM 2005 in Le Tour Direct 2005 z Miranom Stanovnikom in Juretom Robičem na čelu. Nastopile pa so še naše mažoretke, plesalke Plesne šole Urška, akrobatska skupina Flip, Fata, prireditev pa so pevsko obarvali Tanja Žagar, duet Toxic, hip hop skupina Kocka, Botri in seveda nepogrešljivi gost R-kanalovih prireditev Vili Resnik. Po koncu prireditve, ki so jo popestrile dobrote članic Društva podeželskih žena Ribnica, smo se pogovarjali tudi z zmagovalcem, Anžetom Pavlinom, učencem 7. razreda devetletke OŠ dr. Franceta Prešerna. "Treniram od 3. razreda, torej 4. leta. Vsak dan, razen nedelje, vadim po uro in pol pod vodstvom Dareta Petkoviča."Vzornik mu je Emir Tahirovič, trenutno najboljši slovenski plavalec v prsnem slogu. Anže sicer plava hrbtno na 50, 100 in 200 m. "Doma me vzpodbujajo, so veseli zame, oče je tudi aktivni član našega plavalnega kluba. Tudi v klubu se veselimo vseh uspehov, tako mojih kot od drugih. Trener me seveda tudi vzpodbuja in pravi, da sem sposoben še več, le še bolj se moram potruditi." Anže, ki je priden tudi v šoli, želi biti v prihodnosti še boljši, hitrejši. Na tekme se bo družina lahko odpeljala z novo Opel corso, ki jo je Anže kot športnik leta dobil v uporabo. Pojavljala so se vprašanja, ali je mladoleten športnik primeren za tak naziv oz. ali ne bi bilo morda potrebno omejiti starost na 18 let ali pa oblikovati dve skupini (do in nad 18 let ). Polemike bodo morali razrešiti športni delavci in predvsem organizatorji. Naziv športnika leta je Anžeta, plavalni klub in vse domače ter prijatelje navdal s ponosom, Anže pa ima še dodatno motivacijo za trening ter ga, upajmo, čaka še veliko uspešnih plavalnih let. To bo dokaz, da je naziv šel v prave roke. Zdenka Mihelič Foto: Marko Burger (fr M y A V r> ■ C M H M Z( ROKOMETNA DRAMA KONČANA, URNIK POTRJEN * J Z 4 mesece in pol se ni mogla razplesti zgodba okrog urnika za rokometno društvo, ki pobira polovico vseh kvot ur, sofinanciranih od ribniške občine posameznim športnim društvom in klubom. Rokometaši so se odločili celo za stavko in da si ne bi povzročali pretirane škode, so protestno stavkali v rokometni šoli in štiri dni niso prestopili praga športne dvorane. Potem je 3. februarja prišlo do preobrata. En sam sestanek z občinskimi predstavniki, županom, upravnikom ŠC in predsednikom rokometnega društva je nenadoma zadoščal za sklenitev dogovora. Predlagani urnik RD je bil soglasno potrjen, društvo pa bo lahko v spomladanskem času nadomestilo neporabljene ure vadbe z uporabo fitnesa, galerij in ostalih površin v športnem centru. Svoj prav je predsednik RD Marko Obrstar dokazoval mesece, se loteval izračunov in predlogov za sprejemljiv urnik, ki so bili očitno nesporni, saj jih na zadnjem sestanku nihče ni izpodbijal. Zaplet je toliko bolj neljub v letu, ko društvo obeležuje 50 let obstoja. "Junija bomo praznovali slovenski dan rokometa, mi pa smo bili na pragu velikega škandala,"\e dejal Obrstar. Dodal je, da tudi po sprejemu urnika Hribar nima posluha za šport in je tako na kulturni praznik zaprl dvorano, "medtem ko je vsa naša konkurenca lahko trenirala". Nek velenjski rokometni funkcionar je dejal, da je najdražja dvorana zaklenjena dvorana in Obrstar je preveril, daje bila ribniška prvoligaška ekipa edina v Sloveniji, ki ji je bilo tisti dan onemogočeno treniranje. Zaveda se, da se tako rešuje problem manjkajočega delavca v športnem centru, toda ne popušča pri tem, da bi se moral Hribar za vse zaplete okrog urnika in nevadbe javno opravičiti. "Za nas zgodba še ni končana. Po plavalcih in rokometaših se ribniška javnost sprašuje ali je upravnik dorasel tej funkciji. Vsekakor se s tem okoljem ni poistovetil m zanj nima posluha," razmišlja prvi mož ribniškega rokometa, ki si je za letošnjo sezono zagotovilo 40 milijonov tolarjev, do sedaj največ v zgodovini društva. Štipendira 16 igralcev in čaka novega župana ali pa'upravnika, ki bi bil pripravljen posvetiti malo več pozornosti društvu, ki ga je sredi februarja obiskal tudi nekdanji veliki rokometni sponzor in direktor Mercatorja Zoran Jankovič. Ribniški klub ima vse, kar nimajo mnogi veliki: domače igralce, domače trenerje in okolje, kjer skoraj celo gospodarstvo podpira rokomet, zvesta publika pa moralno pomaga do uspehov. Zdaj naj se izpolni še želja, da bi glavni sponzor podpisal večletno pogodbo, upa Obrstar, ki ne pričakuje, da bi se še kdaj ponovila pravkar rešena zgodba glede urnika in izpolnjevanja pogodbenih določil. A. PAHUUE JANKOVIČ POVEDAL, KAKO NAJ SE TRŽI IN PODPIRA ROKOMET "Naj bo vaša želja postati prvak Evrope!" Na povabilo predsednika Rokometnega društva Ribnica Riko hiše Marka Obrstarja so se 10. februarja zbrali rokometaši, sponzorji in prijatelji rokometa na letnem ^srečanju na Škrabčevi domačiji. Častni gost večera je bil nekdanji predsednik Rokometne zveze Slovenije in nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič, kije zbrane navdušil s prepričljivim in zanosa polnim nagovorom. Srečanje, ki je namenjeno predvsem druženju s sponzorji, je vodil predsednik RD Ribnica Riko hiše Marko Obrstar, ki je po pozdravu zaključil z zanimivim stavkom: "Šport je danes tudi biznis, politika," ter besedo predal direktorju podjetja Riko hiše d.d. Janezu Škrabcu, ki je tudi glavni sponzor društva. Janez Škrabec je dejal, da je počaščen, da se praznovanje 50-letnice rokometa v Ribnici, ki jo RD Ribnica praznuje letos, pričenja ravno tu, na Škrabčevi domačiji. Pozdravil pa je tudi Zorana Jankoviča, "legendo rokometa in modernega menedžmenta. Nikoli ne bom pozabil besed Marte Bon, ki je nekoč dejala: 'Zoran, veš, tudi prej smo igrali rokomet. Toda ti si nas naučil zmagovati.' Mislim, da je tudi Ribnica po dolgih letih dobila predsednika, Marka Obrstarja, da Ribnica zopet zmaguje. Vesel sem, da smo končno začeli sponzorirat tudi z efektom." Marko Obrstar, predsednik rokometnega društva, ki mu ni para vse od Ljubljane pa do Kolpe, kot je dejal Jankovič, je želel povabiti na srečanje imenitnega gosta iz rokometne sfere. A ker je trenutno Rokometna zveza Slovenije brez predsednika, "je bilo samo po sebi umevno, da medse povabimo častnega predsedniak RZS Zorana Jankoviča, ki je izredno veliko naredil za slovenski in klubski rokomet."Vsem prisotnim sponzorjem, predvsem tistim izven Ribniške doline, je predsednik Obrstar razložil pomen in razvoj ribniškega rokometa vse od začetkov, ko je Maks Drobnič na nižji gimnaziji pričel s poučevanjem osnov rokometa, pa vse do danes, ko je Ribnica znana po odlični rokometni šoli s tradicijo, ima novo dvorano in zvesto publiko ter množico sponzorjev. Toda kljub temu si klub želi še močnejšega zaledja, saj kot pravi predsednik Obrstap "bomo s tem proračunom težko obdržali to ekipo. Želimo si sponzorskih pogodb za več sezon. Zagotavljam vam namreč, v Ribnici imamo 'konja', na katerega je vredno staviti." Temu je prikimal tudi Zoran Jankovič, vrsto let glavni akter rokometa v Sloveniji, med drugim tudi 8 let predsednik RZS. Dejal je, da še nikjer ni videl toliko sponzorjev na kupu kot v Ribnici. Ponazoril je tudi pot RK Krima Electe, kateremu je predsedoval in ga popeljal na tron evropskega ženskega rokometa ter pripovedoval o tem, kako je doživljal naslova evropskega podprvaka v moškem rokometu leta 2004. "Potrebno si je zadati visoke cilje ter vložiti čisto vse. Zmaguje pa se takrat, kadar se razumejo igralci, trenerji ter vodstvo kluba." Moški rokomet je po Jankovičevem mnenju blagovna znamka Slovenije in prepričan je, da bo še veliko fantov iz Ribnice zaigralo v reprezentanci. "Zato pa morate priti na plan sponzorji, ki bi podprli šport. Otroci bodo še bolj zagrizeno trenirali, več bo konkurence in tako še več kvalitetnih igralcev." Potem pa je predlagal, sicer v smehu, a v veliki meri je mislil zares, da bi vsi sponzorji podpisali 4 - letne pogodbe, glavni sponzor Riko hiše pa prispeval 30 odstotkov proračuna društva. Vodstvu in fantom pa dejal: "Vi pa si zadajte : , Jankovič nagovarjal sponzorje k še večji podpori •• Magična trojka: Obrstar, Škrabec in Jankovič biti prvak države leta 2008. Nič ni nemogoče. Ne bojte se visokih ciljev, a naredite tudi vse za to, da bi jih dosegli. Če ne bo šlo, nič hudega, saj boste vedeli, da ste vložili vse, kar ste znali in zmogli. In želite si postati prvaki Evrope." S svojim govorom in besedami vzpodbude je Jankovič prav gotovo v marsikateremu igralcu in članu društva prebudil tihe želje po zares velikem uspehu, v sponzorjih pa tisti pravi ponos na društvo, ki ga podpirajo in vlagajo sedaj in v prihodnje. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ IsšEro 30 TURISTIČNA VIDEO PRODUKCIJA Po poteh bebiščme Promocijski film Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe V prejšnjem mesecu smo na Zavodu PO-PPD Od Idrijce do Kolpe ob sodelovanju Studia Natura dokončali 10 - minutni promocijski film, ki je namenjen predstavitvi naravne in kulturne dediščine območja med Idrijco in Kolpo, čudovite prizore iz narave, ustvarjanja ljudskih rok in življenja ljudi dopolnjuje posebej prirejena glasbena podlaga, polna ljudskega izročila Krajši 2,5 - minutni izsek filma je predstavljen tudi na DVD Slovenija - Odkrijte Slovenijo, ki ga je v prodajne turistične namene izdal Digital Studio, Slak d.o.o. Film Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe bo z nami potoval na vse sejme, na voljo bo po predhodnem naročilu tudi za vse zainteresirane. Razvojni program podeželja 8007 - 8013 V Ribnici je 16. februarja potekala delavnica za strokovne službe iz območja občin Kostel, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče, Dobrepolje z namenom, da pridobijo prednostne programe in projekte strokovnih služb, s pomočjo katerih bi lahko za posamezne vsebinske sklope definirali cilje in napravili nabor skupnih prednostnih projektov. Zbrane podatke bomo uporabiti za definiranje osnutka Regionalnega razvojnega programa podeželja za območje 'Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe', ki ga bomo dopolnili s predlogi delavnic s predstavniki lokalnih okolij, posameznih društev in posameznikov. Delavnice za lokalna okolja bodo potekale konec meseca marca, društva in posamezniki, ki so že izrazili interes, bodo prejeli pisna vabila, za vse ostale pa bo informacija o točnem datumu delavnice objavljena tudi na radiu Univox. DOKUMENTARNI FILM Presihajoče jezero- Zadnji čoln Čudež je Cerkniško jezero. Čudežnost je vedno sprva v nedoumljivosti naravnegapojava, ko ga doumemo, je čudežnost v lepoti. Jezero, ki ga ni in ki je, ki je puščava, travnik, njiva žita in njiva rib, ki je ledeno hladno ogledalo zimskega sonca. Nekaj več kot 53 minut dolgi film je v letu 2004 dobil posebno priznanje na 7. festivalu slovenskega filma in so ga pri Videoprodukciji Kregar ustvarjali kar celih sedem let. Sedem let je premalo, da bi ujeli vse skrivnosti, vendar ravno prav, da je nastala resnična zgodba o jezeru, Jezerkah in Jezercih, ki smo jo lahko videli na predstavitvi v Cerknici 15. februarja. Ljoba Jenče, ki je pri filmu sodelovala kot svetovalka za ljudsko izročilo, v njem tudi nastopa in poje, je na predstavitvi vodila pogovor z ustvarjalci filma in glavnimi nastopajočimi, mojstroma izdelovanja drevaka in mojstrom izdelovanja jezerskih mrež. Ne le da so v filmu uspeli ujeti lepote Cerkniškega jezera, utrip vode, podzemnega sveta, sušnih obdobij, živalskega in rastlinskega sveta, temveč so uspeli zabeležiti tudi vsakdanjo dejavnost ljudi v tem prostoru. Poleg ribolova, reševanja rib, košnje trave in mojstrskega izdelovanja jezerskega drevaka so tu še ljudske šege in obredja, otroške igre, ljudsko petje Jezerk, poznavanje in uporaba rastlin, gozda in lesa, vraže... Iz obsežnega gradiva, ki je nastalo ob snemanju filma, nameravajo v Videoprodukciji Kregar narediti še dva krajša filma, ki bosta poučne narave. Tako se nam v kratkem obeta film o vodi in kraškem svetu ter malo kasneje še film o človekovi kulturi in ljudskih običajih na jezeru. Alenka Henigman PO POTEH DEDIŠČINE i!>« j Ts”,;* .-‘V i • s - vi; - < • " • < & 0 ^ ™ p *;S ^ •I***** ifefe?# 9 ► < vi* - ^ ♦ . ‘M." < F ^ It n » - L v*#» v . * «' % 1 ! e V1- * ’ * Iv 1’.^ i. 5> , ‘ *1 • ^ v j i. v _ k ->.•. s» i jt^l i1', ■#; ' <- Vt'**Z$F2* £ ~ 'l - %■< v.;r%* : #• X >% !• e* , « .,% ’s ' % ' 'S;• :i < » , #~>l g e « » ™ - ► F ^ A _ i>x 1 - j ^ ^ ^.♦.' % *v ^ 'F * ♦ # «r g v » ^ ^ 1 * «Ik * w • €. .< ♦ p * # it S *7 vii» $<* F V V,? V F P nTe* v^;o *.> ' J ' IT ♦ >, • vt? *17 *' s *« % > I * 4 vi?' |:7 # * v ,J ^ •*.>> > * # L 4lv> *-% „/ J * ^ ^ ^