VELEBLAGOVNICA ZNOVA KINOPREDSTAVE V SMARTNEM OR PAKI 12. marec 1971 — Leto VII. 5. (136) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini PRESEGLI PLAN na slabi mehanoopremlje-nosti, saj je mehanizacija že precej iztrošena, na drugi strani pa že kar akutno pomanjkanje obratnih sredstev, ki je skozi vse leto povzročalo težave okrog izplačevanja osebnih dohodkov. V drugem delu svoje seje je delavski svet obravnaval Pri razporejanju sredstev in potrdil: pravilnik o de-so člani delavskega sveta lovnih razmerjih, pravilnik imeli pred očmi na eni stra- o delu in delitvi osebnega ni pomanjkanje osnovnih dohodka v inozemstvu ter sredstev, kar se kaže zlasti pravilnik o učencih. GRADIJO VELERLAGOVNICO V Vegradu je v četrtek, 25. februarja bila 3. redna seja delavskega sveta, na kateri so razpravljali predvsem o poslovnem uspehu preteklega leta ter obravnavali in potrdili zaključni račun za leto 1970. Ugodno so ocenili poslovanje podjetja v preteklem obdobju, saj je npr. iastna proizvodnja, glede na plan, presežena kar za 40 %, produktivnost pa za 9 %. Po izčrpni in živahni razpravi so člani delavskega sveta razporedili dohodek v posamezne sklade, upoštevajoč določila zakonskih predpisov, smernice letnega plana in načelo zdrave poslovne politike. Pokazali so visoko stopnjo zrelosti, saj so sredstva v celoti namenili skladom, kajti to je pogoj za razširitev materialne baze. Buldožer je v središču Velenja 26. februarja zaoral v trato ob Sodobni opremi. Pričeli so s pripravljalnimi deli za izgradnjo nove trgovske hiše, katere investitor je ljubljanska »NAMA« in ki jo bo gradil SGP »Vegrad« iz Velenja. Vegrad je s pripravljalnimi deli, ki bodo trajala kakšen mesec, pričel prej, čeprav projekti še niso popolnoma gotovi, to pa zato, ker je rok izgradnje razmeroma kratek. Zgradba bo dolga 40,5 m, široka 40 metrov. Skupno bo imela štiri etaže, od tega eno pod zemljo, kjer bo samopostrežna trgovina, v naslednjih dveh etažah bo naprodaj tehnično blago, na vrhu pa bo restavracija s teraso. Prodajna površina bo znašala približno 3000 kvadratnih metrov, restavracija pa bo s teraso vred merila okrog 300 kvadratnih metrov. Vrednost gradbenih del znaša po idejnem načrtu blizu 13 milijonov dinarjev. iiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. VELENJE JE V SOBOTO DOBILO DVE POMEMBNI PRIDOBITVI - KOPALNI BAZEN IN SODOBNI OBJEKT ELEKTRO KOVINARSKIH DELAVNIC RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA « Podrobnosti preberite na notranjih straneh šaleškega rudarja GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Zdaj nič več težkih nog po Celju naokrog zame je zate le veleblagovnica »T« Tehnomercator Celje T Tehnomercator Po več ko enoletnem odmoru so te dni v Smartnem ob Paki zopet začeli s kino-predstavami. Ljudje so takrat opustili obisk predvsem zato, ker pač v zimskem času dvorana ni bila primerna za predstave. Sedaj, ko je napeljana centralna kurjava in dvorana sama temeljito obnovljena, bo obisk zopet zaživel. Saj sta- rejši in mladina skoraj nimajo druge možnosti za razvedrilo, ples sam pa tudi ni vse. Kupili so nov kinoprojektor za katerega so odšteli šest starih milijonov. Celotna investicija pa je znašala 10 milijonov starih dinarjev. Prosvetno društvo bi tega samo ne zmoglo, za- 0RT0ŽEN ZARADI IZDAJANJA POSLOVNE TAJNOSTI Ivana Oštirja, vodjo izmene v podjetju Izdclovalnica gumirancga papirja v Velenju, je celjsko okrožno sodišče obsodilo na osem mesecev zapora zaradi izdajanja poslovne skrivnosti v škodo lastnega podjetja. Zaradi precejšnje odmaknjenosti, obžalovanja, zavzetosti za delo in drugih olaj- ševalnih okoliščin je sodišče izvršitev kazni odložilo s pogojem, da se mu oprosti, če v dveh letih ne stori drugega kaznivega dejanja. Oštir se je moral zagovarjati, ker so odkrili, da jc privolil, da za nagrado 5.000 din izda recepturo o sestavi lepila, mimo vednosti podjetja pa je v dopustu od- ZMAGA FERLEŽA CELJE Karel Ferlež, ki ga je naše uredništvo izbralo za športnika leta 1970. se je ponovno izkazal na II. zimskem' rallyju »Ja-horina«. Profia je bila dolga kar 1500 km, ki so jo morali dirkači prevoziti v 35 urah neprekinjene vožnje. Vmes pa so imeli več hitrostnih gorskih dirk, na katerih so uspeli le najboljši vozniki, ki so imeli tudi najboljšo opremo vozil. Startalo je blizu 90 vozil različnih 'kategorij, na cilj pa jih je prispelo 42. Najštevilnejše je bila zastopana nacionalna kategori- ja — avtomobili domače izdelave do T50 kubikov (25 avtomobilov). Ferlež s sovozačem Miranom Vahom je tudi to-pot poka.zal, da bodo morali njegovi tekmeci z njim resno računati. Njegova zmaga je toliko bolj pomembna, ker je dobil le 12i0 kazenskih točk, kar ga uvršča na 6. mesto med vsemi nastopajočimi. Za svoje uspešne nastope v lanskem letu je dobil mednarodno licenco rally dirkača in se s tem povzpel v sam vrh najboljših jugoslovanskih dirkačev. to je hvalevredno, da je največ sredstev prispevala ZK PO Velenje, pa tudi sklad SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov. Kino sekcija pri prosvetnem društvu bo storila vse, da bodo na sporedu najboljši filmi, tako da bodo obiskovalci lahko v celoti zadovoljni. potoval h konkurenčnemu podjetju v Maglaj in odpravil nekatere pomanjkljivosti na njihovem stroju. Ljudje iz Maglaja so bili pred tem (leta 1966) že večkrat v velenjskem podjetju, ker pa od vodstva niso mogli zvedeti vsega, kar so želeli, so se posebej obrnili na Oštira na njegovem domu. S tem, da jc pomagal konkurenci na noge, je seveda Oštir škodoval interesom lastnega podjetja. Podkupnino v višini 5.000 din so Oštiru s sodbo odvzeli, plačati pa mora tudi stroške postopka. Koncert v Šoštanju V soboto, 13. marca bo ob 19. uri v domu Svobode jubilejni konccrt treh oktetov, in siccr domačega šaleškega in koroškega z Raven, ki slavita deseto obletnico obstoja ter ljutomerskega, ki slavi peto obletnico. Okteti so imeli skupni jubilejni koncert že v Ljutomeru (5. februarja) in na Ravnah na Koroškem (5. marca). Zdaj pa se bodo predstavili še šoštanjskemu občinstvu. V NOVIH SODOBNIH DELAVNICAH Rudarsko šolo v Velenju je 1958. leta ustanovil rudnik lignita, da bi v šoli izobraževali rudarje. Takrat jc šolo obiskovalo 75, učencev, 20 pa je bilo redno zaposlenih. V Šaleški dolini pa so se poleg rudnika močno razvijale tudi druge delovno organizacije. Zato so rudarsko šolo razširili v rudarski šolski center v katerem je sedaj 854 rednih učencev in 800 zaposlenih. V sklopu rudarskega šolskega centra Velenje je 5 šol: rudarska poklicna šola z 272 učenci, rudarska tehniška šola z 96 učenci, kovinarska poklicna šola z 227 učenci, elektro poklicna šola z 199 učenci in elektrotehniška šola z 51 učenci. Učenci imajo teoretični in praktični pouk. Praktični pouk imajo učenci rudarske stroke na jamskih delovi-ščih, učenci elektro-kovin-ske stroke pa v šolskih delavnicah. Zaradi tako naglega razvoja rudarskega šolskega centra so sklenili, da zgradijo novo šolsko elektro delavnico. V nove obrate, ki stojijo v industrijski coni v Velenju, so se že preselili. Na priložnostni slovesnosti je izročil šolske delavnice svojemu namenu, v soboto 6. marca, član sveta fe- deracije Franc Lcskošek-Luka. Novi prostori šolskih elektro kovinskih delavnic so izredno lepi in funkcionalni. Objekt je zgradil velenjski Vegi-ad, načrte zanj pa so izdelali v projektivnem biroju Velenje. Projekte za instalacije so izdelali v rudarskem šolskem centru, za notranjo opremo pa arhitekt Jože Marinko iz Ljubljane. Sami so v RŠC izdelali tudi jekleno konstrukcijo in napeljali elektroinstalacije. Rudnik lignita pa je montiral centralno ogrevanje in vodovod. Objekt velja 7 milijonov, dinarjev, od tega so 1,200.000 dinarjev prispevali lastnih sredstev. Pri tem velja omeniti, da so delavci in učenci žrtvovali precej prostega časa in prostovoljno opravili veliko dela ter s tem pripomogli, da niso prekoračili planirane investicijske vsote. Na otvoritvi je predsednik sveta rudarskega šolskega centra, Jože Ilohkraut, med drugim povedal: »Najprej so imeli učenci elektro-kovinarske stroke praktični FRANC LESKOSEK-LUKA je simbolično otvoril šolske delavnice Učenci so izvedli spored in se zahvalili za nove prostore v katerih se bodo lažje in bolje učili pouk v bivši strojnici na novem jašku rudnika lignita. Ko se je tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« izselila iz prostorov na starem jašku RL Velenje, smo praktični pouk z.a elektri-karje in kovinarje preselili v te prostore. Z rastjo šolskih elektro kovinarskih obratov so postali ti prostori pretesni. Zato je svet RŠC leta 1969 sprejel sklep, da zgradimo nove prostore šolskih elektro kovinarskih obratov. Z današnjo otvoritvijo je sklep sveta RŠC uresničen. V letošnjem letu bo v teh prostorih pri pri.ktičnem pouku več kot 400 učencev elektrikarjev in kovinarjev ter več kot 400 redno zaposlenih delavcev (od tega skoraj 200 žena). Učenci v novih delavniških prostorih di najtežjih, velikoserijskih proizvodnih procesov. Zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje dosledno sledili sodobnim samoupravnim in strokovnim tokovom pri razvoju naše; družbe. Pri tem pa pričakujemo, da bo JOŽE HOIIKRAUT: »Novi prostori bodo omogočili modernizacijo praktičnega pouka« ... Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi FRANC LESKOSEK-LUKA, TONE BOLE, NESTL ŽGANK in drugi Novi prostori bodo omogočili nadaljnjo modernizacijo praktičnega pouka, tehnoloških procesov in notranjega transporta. S tem bomo povečali produktivnost našega dela. Zlasti pa je dosežen naš osnovni smoter, da bodo učenci in delavci delali v zdravem in človeku prijetnem okolju, kar bo o-mogočilo občutno znižanje bolniškega staleža zaradi prehladov, poškodb pri transportu itd. Težnja RŠC je vedno bila in bo, da pridobijo mladi ljudje takšno strokovno in samoupravno znanje, da se lažje in hitreje vključujejo v delo pri delovnih organizacijah, ki zaupajo izobraževanje in vzgojo svojih bodočih sodelavcev RŠC Velenje. Izgradnja te hale je le del naših načrtov za obdobje do leta 1975 in realizacija programa RŠC od ustanovitve do danes. Program razvoja občine Velenje, v katerega so vključeni razvojni programi vseh delovnih organizacij v občini, narekuje tudi naš nadaljnji razvoj. Izredno povečanje učencev že v naslednjem šolskem letu bo preseglo prostorske zmogljivosti šolske stavbe, zato bomo morali iskati dodatne učilnice. S skupnimi močmi v občinskem merilu bomo morali čimprej zgraditi nov šolski trakt in ustrezno število stanovanj za predavateljski kader. Mnenja smo, da smo z našim dosedanjim delom upra vičili našo ustanovitev in naš obstoj. Socialistični družbi smo odgovorni kot šolski zavod za izobraževanje in vzgojo mladih, sodobnih delavcev, veščih tu- družbena skupnost nenehno in sproti preverjala rezultate našega dela, nas usmerjala in vrednotila.« O namenu vzgoje v novih šolskih elektro-kovinar-skih delavnicah je predsednik sveta te delovne enote Viktor Podgoršek dejal: »Zagotavljamo, da bomo v teh lepih, svetlih, zdravih in sodobnih prostorih storili vse, da bo dragocen objekt polno izkoriščen. Šele sedaj bomo lahko začeli uvajati sodobne metode praktičnega pouka za delavce, ki bodo delali v individualni in velikoserijski proizvodnji. Prepričani smo, da je naše stališče, da se morajo mladi ljudje učiti in delati na najnovejših strojih pravilno. Prav tako je pravilno naše stališče, da iz- delke, ki jih delajo učenci, nenehno preverja tržišče v jugoslovanskem ali svetovnem ekonomskem prostoru. Kajti na ta način je odgovornost mladega delavca do svojega izdelka še večja, ker ve, da ne bo izdelek romal v martinarno, temveč k potrošniku. Znano je, da nabava najnovejšega stroja s katerekoli strani sveta danes ne predstavlja največji problem. Največji problem je vzgojiti delavca, ki bo tako dobro poznal tak stroj, da bo iztisnil iz stroja vse, kar le-ta lahko nudi. Zagotavljamo, da bomo nenehno" dopolnjevali programe in metode praktičnega pouka ter tako usposabljali mlade delavce, ki bodo poznali svoj poklic, za katerega se šolajo v teh prostorih. Mlademu človeku lahko podaja znanje le tisti, ki sam nekaj zna. Samoupravni organi in vodstvo RŠC se tega globoko zavedamo. Zato nenehno zboljšujemo kvalifikacijsko strukturo vseh delavcev RŠC. Za vzgojo in izobraževanje smo odgovorni vsi, od direktorja do snažilke, kajti pestrost naše dejavnosti je takšna, da se nenehno srečujeta u-čenec in redno zaposlen delavec, Bodisi na delovnem mestu ali pa na širšem o-kolju. 800 redno zaposlenih delavcev ima sedaj tako izobrazbo: 30 s fakultetno izobrazbo, 17 z višjo izobrazbo, 66 tehnikov s poklicno šolo, preostali pa so delavci priučeni na delovno mesto. Nad 50 sodelavcev se sedaj dopolnilno izobražuje na vseh vrstah šol.« Nove šolske delavnice so prava tovarna, in velika pridobitev rudarskega šolskega centra. V njih bodo učence še temeljiteje učili o proizvodnji in delu, ki bo sedaj potekalo ob serijskem ilelu. To pa je tudi osnovni namen tega velikega učno vzgojnega zavoda. VIKTOR PODGORŠEK: »Mladi ljudje se morajo učiti in delati na najnovejših strojih« ... V novih delavnicah je uvedena tudi serijska proizvodnja ZBIRNA BILANCA DOHODKOV PRORAČUNA IN RAZPOREDA DOHODKOV OBČINE VELENJE ZA LETO 1971 DOHODKI ZNESEK RAZPORED DOHODKOV ZNESEK 1. Prispevki 2. Davki 3. Takse 5. Dohodki po poseb. predpisih 6. Dohodki organov in razni drugi dohod. 7. Dopolnilna sredstva 9. Prenesena sredstva Odvod prispevka za uporabo mestn. zemlj. v komun, sklad 5,347.944,00 5,289.800,00 735.000,00 6,486.600,00 200.000,00 77.000,00 250.000,00 6,486.600,00 Skupaj 11,899.744,00 01 Izobraževanje in vzgoja 754.889,00 03 Kultura in prosveta 552.500,00 04 Socialno skrbstvo 1,597.400,00 05 Zdravstveno varstvo 265.000,00 06 Komunalna dejavnost 350.000^00 07 Delo državnih organov 4,318.377,00 08 Narodna obramba 500.000i00 12 Delo krajevnih skupnosti 300.000,00 13 Dejavnost družb, polit, organiz. 1,131.100^00 14 Negospodarske investicije" 1,276.961,00 15 Gospodarske investicije 30.946,00 16 Gospodarske investicije 538.176'00 17 Proračunske obveznosti 32.975,00 18 1 % rezervni sklad 115.716,00 19 Nerazporejeni dohodki — proračunska rezerva 135.704,00 SKUPAJ 11,899.744,00 BELEŽKE: Predlog proračuna občine Velenje za leto 1971 je redna priloga šaleškega rudarja. Vsi naročniki lista so jo prejeli brezplačno. PREDLOG PRORAČUNA OBČINE VELENJE ZA LETO 1971 MAREC 1971 Volilcem občine Velenje Objavljamo predlog proračuna občine Velenje za leto 1971 in prosimo volilce, da preko svojih odbornikov predlagajo morebitne spremembe. Skupščina občine Velenje bo proračun obravnavala na svoji seji v torek, dne 16. marca 1971. Skupščina občine Velenje Tajnik Marjan Marinšek, dipl. pravnik V predlogu odloka o proračunu občine Velenje za leto 1971 prevzemamo večino določil iz odloka o proračunu za leto 1970. Vsa sredstva za sklade in skupnosti so zagotovljena kot dotacija v fiksnem znesku, ki ustreza predpisom ali določenemu procentu v sorazmerju do družbenega proizvoda. A. DOHODKI: Dohodki občinskega proračuna za leto 1971 so predvideni v višini 18,386.344,00 dinarjev, kar predstavlja povečanje napram letu 1970 za 4 %. Viri in višina dohodkov občinskega proračuna za leto 1971 slonijo na naslednjih izhodiščih: Višina prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je predvidena na predpostavkah gibanja osebnih dohodkov. Ti so ocenjeni, da bodo povečani v letošnjem letu v masi za 15 do 18 %. Ocena sredstev prometnih davkov pa je predvidena prav tako na povečanje 15 do 18 %. Pri vseh ostalih dohodkih pa so predvideni le manjši porasti. Ob nakazanih predpostavkah bi torej lahko občinski proračun v letu 1971 razpolagal s ca. 400.000,00 dinarjev (40 milijonov starih din) večjimi sredstvi, temeljna izobraževalna skupnost pa za ca. 450.000 dinarjev, to je 45 milijoni starih din več kot pa sme razpolagati po zveznem zakonu, s katerim se določa, da se v potrošnjo lahko prilije prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometni davki in sodne takse le za 10,8 % več kot so bili te vrste dohodki realizirani v letu 1970. Pri obstoječi stopnji prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za občinski proračun in TIS, če se bodo osebni dohodki odvijali po predvidenem povečanju 15 do 18%, bi znašala izločena sredstva na posebnem računu občine za 400.000 dinarjev in računu temeljne izobraževalne skupnosti za 450.000 dinarjev. Navedena sredstva predstavljajo pri sedanji stopnji občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja eno desetino procenta, ki bi se lahko znižala v korist stopnje za TIS v kolikor le-ta ne bi v celoti nosila učinka limita. Vsi ostali dohodki se predvidevajo z majhnim porastom z ozirom na predvidene olajšave pri prispevku iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in nekatere olajšave pri prispevku iz dohodka od samostojnega opravljanja obrtno-storitvenih dejavnosti. Presežek dohodkov, to je razlika med planiranimi izdatki in realiziranimi izdatki, je v celoti prenešen kot dohodek v občinski proračun za leto 1971. B. RAZDELITEV SREDSTEV NA POSAMEZNE DEJAVNOSTI V predlogu razdelitve sredstev ni bilo mogoče upoštevati vseh zahtevkov, ki so znatno presegali okvir razpoložljivih sredstev in smo morali nekatere želje in potrebe omejiti in jih vključiti v možni okvir sredstev. 1. Izobraževanje in vzgoja Za temeljno izobraževalno skupnost je bilo nujno zagotoviti dodatna sredstva iz občinskega proračuna v višini 754.889,00 dinarjev kot namensko"dotacijo, povečano za 10,8 % napram letu 1970. 2. Kultura in prosveta Za financiranje kulturne skupnosti, ki je letos na novo formirana, se dajejo sredstva v obliki dotacije skupaj: — za knjižico Velenje, zgodovinski arhiv Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje, Muzejsko zbirko Velenje, kulturne domove, ureditev Kajuhove zapuščine, Muzej revolucije Celje in Gledališče Celje. Poraba za navedene zavode oz. kulturne dejavnosti je bila v letu 1970 izvršena iz občinskega proračuna v višini 272.577,00 dinarjev, povečana za 10,8 %, v predlogu proračuna pa bo znašala 302.000,00 din. Ker pa republika odstopa vsem temeljnim kulturnim skupnostim 0,5 % republiškega davka od prometa blaga na drobno in celotni prispevek iz avtorskih pravic, bo temeljna kulturna skupnost razpolagala s ca. 850.000,00 dinarji. Za druge naloge s področja kulture so finančna sredstva zagotovljena na isti ravni kot v letu 1970, razen za nove postavke, to je kulturne programe za občinski praznik, plaketo občine in brošuro razvoja občine. 3. Socialno varstvo V okviru te dejavnosti se zagotavljajo sredstva za urejanje pravic socialnih podpirancev, pravic borcev in drugih dajatev s področja socialne zakonodaje. Ti izdatki se letno povečujejo s spremembami zakonskih predpisov, kakor tudi zaradi dinamike priliva upravičencev ter porasta cen v socialnih domovih in zavodih. Predvidena poraba sredstev za te namene znaša 1,597.400,00 dinarjev in se v primerjavi z letom 1970 povečuje za 32,2 %. 4. Zdravstveno varstvo Predlagani izdatki za te namene se v primerjavi z letom 1970 povečujejo za 95,8 %, to je od 135.278,00 na 265.000,00 dinarjev. Nova postavka je prispevek občine komunalni skupnosti za zdravstveno zavarovanje kmetov v višini 160.000,00 dinarjev. Ta postavka letos dodatno znatno obremenjuje občinski proračun za dodatni prispevek občine za zdravstveno zavarovanje kmetov. 5. Komunalna dejavnost Predvidena sredstva za komunalno dejavnost se predvidevajo malenkostno nižje kot v preteklem letu. Ta sredstva znašajo v indeksu 93,9 % in so za 22.506,00 dinarjev nižja od realizacije v preteklem letu. V tej dejavnosti so se nekatere postavke izločile kot je npr. vzdrževanje spomenikov, ker je ta dejavnost prenesena v področje občinskega združenja ZB. Predvidena sredstva v predlogu bodo pokrila najnujnejše potrebne izdatke te dejavnosti, dočim se bodo morali ostali izdatki za komunalno dejavnost kriti iz komunalnega sklada. 6. Delo državnih organov Dodeljevanje sredstev občinskih upravnim in pravosodnim organom še vedno ni sistemsko urejeno in le-ti v primerjavi z osebnimi dohodki v gospodarstvu zaostajajo. V predlogu za izvršitev programa dela v občinskih upravnih organih je predvideno povečanje osebnih do-dohodkov v letu 1971 samo za 5 %. Nadalje se predvideva nova namestitev 2 čuvajev zelenic za 9 mesecev in 3 arhitektov za 3 mesece. S skupaj predvidenimi sredstvi v višini 3,092.627,00 dinarji so zasigurani le osebni dohodki s prispevki, ki znašajo skupaj s predvidenimi novimi namestitvami in 5% povečanjem 3,019.591,00 dinarjev. Materialni izdatki pa se predvidevajo na 462.400,00 dinarjev, ki pa jih mora v glavnem financirati upravni organ iz lastnih dohodkov, ki jih mora formirati. Za ostale pravosodne organe, to je občinsko sodišče, občinsko tožilstvo in občinsko javno pravobranilstvo se predlaga povečanje sredstev v višini 10,8 %. Vsi ostali izdatki se različno povečujejo z ozirom na karakter poslovanja tako, da znašajo skupaj predvidena sredstva za delo državnih organov 4,318.377,00 dinarjev in se povečujejo za 18 %. 7. Narodna obramba Po predlogu se skupni stroški povečajo za 277,9 %, to je od 281.000,00 din v letu 1970 na 500.000,00 din v letu 1971. Ta sredstva so po sprejetem programu civilne zaščite, izvenarmadne vzgoje in teritorialne obrambe v predlaganem znesku potrebna. 8. Dejavnost krajevnih skupnosti Za dejavnost krajevnih skupnosti so predvidena sredstva v višini 300.000,00 dinarjev in se povečujejo v skladu s finančno možnostjo za 7,1 %. Sredstva bodo porazdeljena na posamezne krajevne skupnosti naknadno skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti in v odnosu lastnih vlaganj na območjih posameznih krajevnih skupnostih. 9. Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Za dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev v občini je za leto 1971 predvideno povečanje sredstev za 7,9 % v primerjavi z letom 1970. Po odloku o stalnih sredstvih občine za financiranje dejavnosti občinske konference SZDL je konferenci zagotovljeno 0,128» o od družbenega proizvoda, doseženega pred dvemi leti, v katerem se sredstva izločajo. Ta sredstva se povečujejo za 15,3 %. Sredstva za občinski komite ZMS pa za 25,5 %. Dočim se v predlogu vsa ostala sredstva predvidevajo na lanskoletnem nivoju, razen za občinsko gasilsko zvezo, ki se povečujejo sredstva za 15 %, za občinski odbor RKS za 5,2 % in za lokalni list šaleški rudar 27,4 %. 10. Negospodarske investicije Sredstva za negospodarske investicije — plačilo anuitet in drugih obveznosti. Predvideni izdatki za te namene bodo glede na leto 1970 znižani za 15%, če upoštevamo, da so nekatere anuitete že odplačane in da se zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo v večji meri vključevati nove investicije. Nova investicija je predvidena le za sofinanciranje gradnje knjižnice v Velenju v višini 131.773,00 dinarjev in nadalje za odkup 2 garsonier v višini 70.000,00 dinarjev. 11. Gospodarske investicije Sredstva za te namene se nanašajo samo na odplačilo anuitet, za katere ima obveznost občina in so predvidena v isti višini kot v letu 1970 za dejanske obveznosti. 12. Gospodarske investicije Ta sredstva so za leto 1971 predvidena za 36,7 % manj kot v letu 1970 in znašajo 538.176,00 dinarjev. Povečana je bila le postavka za regres za mleko za 17,6 %. Vse ostale postavke pa so znatno izpod nivoja porabe v letu 1970, kar prav tako omejujejo večjo potrošnjo skupna proračunska sredstva. 13. Proračunske obveznosti iz preteklega leta Višina obveznosti iz prejšnjega leta se predvideva samo za poravnavo obveznosti, ki so doslej evidentirane in se zato postavka zmanjšuje za 34,1 % in predlaga v skupnem znesku 32.975,00 dinarjev, to je prav toliko kot znašajo evidentirane obveznosti. 14. Rezervni sklad Po zakonu o financiranju družbeno-političnih skupnosti je občina dolžna vlagati najmanj 1 % od proračunskih sredstev v rezervni sklad, za kar je predvideno v predlogu proračuna 115.716,00 dinarjev ali povečanje za 11,6%, to je toliko, kot se zvišujejo proračunska sredstva. 15. Nerazporejeni dohodki — proračunska rezerva Predvideni izdatki za nepredvidene oz. premalo predvidene potrebe se povečujejo za 15,9 % tako, da znašajo predvidena sredstva 135.704,00 dinarjev. Ta sredstva so z ozirom na obseg proračunske dejavnosti minimalna in jih skoraj ni mogoče več zniževati. Celotna predvidena in predlagana potrošnja proračunskih sredstev je bila porazdeljena po vseh postavkah tako, da je bila vsepovsod pristojna največja možna omejitev, izhajajoč, da bodo sredstva s smotrnim koriščenjem zadostovala za minimalne potrebe. BILANCA DOHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE VELENJE ZA LETO 1971 DOHODKI Razporedna Realizacija Predlog Indeks skupina 1970 1971 Vrsta 1 - PRISPEVKI 11-111 1,60% prispevek iz OD iz del. razmerja 12-121 Prisp. iz oseb. dohod, od kmet. dejavnosti 13-131 Prispevek iz OD od samost. opravlj. obrt. in drugih gosp. dejavnosti 13-133 Prisp. iz OD od samost. opravljanja obrt. m drugih gosp. dejav., ki se plačujejo pavšalno ali v odstotku od doseženega kosmatega dohodka 14-141 Prisp. iz OD od samostojnega opravlj. intelekt. storitev 15-151 Prisp. iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehn. izboljšav 16 Prispevek iz skupnega dohodka občanov Vsega vrsta 1 — PRISPEVKI Vrsta 2 — DAVKI 21-211 Davek od prom. blaga na drobno 212 Prom. davek od plačil za storitve 213 Prom. davek od nepremič. in pravic Vsega oblika dohodkov 21 22 Davek na dohodke od stavb 23 Davek na dohod, od premož. in premoženjskih pravic 25 Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 26 Davek na dediščino in darila 29 Davek na tovor. cest. motor, in priklopna vozila in kombi vozila Vsega vrsta 2 — DAVKI Vrsta 3 — TAKSE 31 Upravne takse 32 Komunalne takse 33 Sodne takse Vsega vrsta 3 — TAKSE Vrsta 5 — DOHODKI PO OSEBNIH ZVEZNIH PREDPISIH 51 Prispevek za uporabo mest. zemljišča Vsega vrsta 5 Vrsta 6 — DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI 61 Dohodki organov 62 Razni drugi dohodki Vsega vrsta 6 Vrsta 7 — DOPOLNILNA SREDSTVA 71-722 Namenska dopolnil, sredstva v določenem znesku Vsega vrsta 7 Vrsta 9 — PRENESENA SREDSTVA 91 Presežek dohodkov po proračunu za preteklo leto Vsega vrsta 9 SKUPNA SREDSTVA 4,031.448,00 161.812,00 335.017,00 4,466.844,00 166.800,00 338.000,00 110,8 103 101 142.444,00 143.000,00 100 4.481,00 4.600,00 100 5.636,00 221.075,00 5.700,00 223.000,00 100 101 4,901.913,00 5,347.944,00 109,1 4,293.753,00 38.645,00 257.659,00 4,757.478,00 42.836,00 285.486,00 110,8 110,8 110,8 4,590.067,00 76.275,00 5,085.800,00 85.000,00 110,8 111,5 3.882,00 4.000,00 101 46.044,00 16.315,00 53.263,00 46.000,00 16.000,00 53.000,00 100 100 100 4,785.846,00 5,289.800,00 110,5 397.554,00 289.069,00 420.000,00 15.000,00 300.000,00 105 104 686.623,00 735.000,00 107 6,446.702,00 6,486.600,00 100 6,446.702,00 6,486.600,00 100 182.745,00 10.000,00 190.000,00 104 182.745,00 200.000,00 109 77.000,00 77.000,00 100 77.000,00 77.000,00 100 591.942,00 250.000,00 42 591.942,00 17,672.743,00 250.000,00 18,386.344,00 42 104 SKUPNI DOHODKI PRORAČUNA OBČINE VELENJE RAZPORED DOHODKOV Razporedna skupina Realizacija Predlog Indeks 1970 1971 % 681.308,00 754.889,00 110,8 681.308,00 754.889,00 110,8 138.077,00 14.000,00 25.000,00 45.000,00 30.000,00 3.500,00 7.000,00 10.000,00 — 302.000,00 110,8 7.000,00 7.000,00 100 500,00 500,00 100 1.000,00 1.000,00 100 36.000,00 36.000,00 100 5.661,25 6.000,00 100 — 100.000,00 — 100.000,00 Glavni namen 01 — IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA 01-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku izobraževalni skupnosti Vsega glavni namen 01 Glavni namen 03 — KULTURNO-PROSVET-NA DEJAVNOST 03-2-1 Knjižnica šoštanj-Velenje 03-2-1 Zgodovinski arhiv Celje 03-2-1 Zavod za spomeniško varstvo Celje 03-2-1 Muzejska zbirka Velenje 03-2-2 Kulturni domovi 03-2-2 Ureditev Kajuhove kulturne zapuščine 03-2-2 Muzej revolucije Celje 03-2-2 Gledališče Celje 03-2-2 Temeljna kulturna skupnost 03-2-2 Kajuhove nagrade 03-2-2 Prešernova družba 03-2-2 Slovenska izseljeniška matica 03-2-2 Delavska univerza 03-2-2 Prometna vzgoja 03-2-2 Občinski praznik — kulturni programi 03-2-2 Občinska plaketa in brošura razvoja občine in gospodarstva Vsega glavni namen 03 Glavni namen 04 — SOCIALNO SKRBSTVO 04-2-2 Pomoč žrtvam fašističnega terorja 04-2-2 Kadrovske podpore 04-2-2 Izredne pomoči 04-2-2 Stalna družbena pomoč 04-2-2 Šolanje revnih otrok 04-2-2 Pomoč izpuščenim iz zapora 04-2-2 Oskrbnine mlad. v domovih in poboljševalnih zavodih 04-2-2 Oskrbnine odraslih v domovih 04-2-2 Rejnine 04-2-2 Socialno zavarovanje podpirancev 04-2-2 Rehabilitacija invalidov 04-2-2 Disciplinski center 04-2-2 Sklad za zadeve borcev 04-2-2 Vzdrževalnine kmetovalcem, ki so oddali zemljo v družbeni sektor 04-2-2 Stroški za prevoze pobeglih otrok 04-2-2 Kategorizacija otrok 04-2-2 Ustanoviteljski stroški doma Novo Celje 04-2-2 Letovanje socialno ogroženih otrok Vsega glavni namen 04 Glavni namen 05 — ZDRAVSTVENO VARSTVO 05-2-2 Zdravljenje nepremožnih 05-2-2 Preventivna zdravstvena služba 05-2-2 Bolniški prevozi siromaš. oseb in pogreb. 05-2-2 Stroški bioloških in kemičnih analiz sanitarne in tržne inšpekcije 05-2-2 Mrliško ogledna služba 05-2-2 Regionalni zdravstveni zavod Celje 05-2-2 Zdravstveno zavarovanje kmetov 05-2-2 Inštitut Golnik, fluorografiranje Vsega glavni namen 05 322.738,25 552.500,00 171 7.150,00 7.200,00 100 18.670,00 28.800,00 154,3 6.727,40 7.000,00 104 161.873,35 200.000,00 123,5 8.160,00 12.000,00 147 — 700,00 165.168,70 308.000,00 186,5 336.976,05 500.000,00 148,4 43.768,75 50.000,00 114,2 72.701,00 69.000,00 94,9 — 4.000,00 — 3.000,00 328.831,00 382.200,00 116,2 6.000,00 6.000,00 100 1.298,70 1.500,00 115,5 10.630,30 13.000,00 122,3 35.245,00 — 5.000,00 5.000,00 100 1,208.199,95 1,597.400,00 132,2 47.524,85 48.000,00 100,9 59.968,60 30.000,00 50 1.591,30 2.000,00 125,7 397,00 1.000,00 290 3.311.80 4.000,00 120,7 5.000,00 10.000,00 200 7.484,80 160.000,00 2 137,8 10.000,00 10.000,00 100 135.278,35 265.000,00 195,8 Razporedna skupina Realizacija 1970 Predlog 1971 Indeks % Glavni namen 06 — KOMUNALNA DEJAVNOST 06-2-2 Javna razsvetljava 06-2-2 Vzdrževanje spomenikov 06-2-2 čiščenje ulic 06-2-2 Vzdrževanje pokopališč 06-2-2 Vzdrževanje železniških prehodov 06-2-2 Vzdrževanje zelenic 06-2-2 Cestna signalizacija Vsega glavni namen 06 Glavni namen 07 — DELO DRŽAVNIH ORGANOV 07-2-1 Izvršitev programa dela občinskih upravnih organov 07-2-1 Izvršitev programa dela občinskega sodišča 07-2-1 Povračilo osebnega dohodka odbornikom s stalno zaposl. v obč. skupščini 07-2-1 Izvršitev programa dela občinskega javnega pravobranilstva 07-2-1 Izvršitev programa dela obč. tožilstva 07-2-1 Sofinanciranje medobčinskih inšpekcijskih služb 07-2-1 Sofinanciranje medobčinske službe za klasifikacijo zemljišč 07-2-2 Funkcionalni izdatki občin, sodišča 07-2-2 Potni stroški odbornikov s stalno zaposlitvijo v občinski skupščini 07-2-2 Sklad skupne porabe UO obč. uprave 07-2-2 Stroški sklepanja zakonskih zvez 07-2-2 Stroški govornikov ob pogrebih 07-2-2 Stroški sej občinske skupščine 07-2-2 Stroški sej svetov in drugih kolegijskih organov 07-2-2 Stroški plačilnega prometa 07-2-2 Stroški protokola in izredni stroški 07-2-2 Objave predpisov občinske skupščine 07-2-2 Refundacija oseb. dohodkov gasilcev 07-2-2 Materialni stroški postaje milice 07-2-2 Podelitev priznanj ob dnevu notranjih zadev 07-2-2 Stroški vzdrževanja katastr. operata 07-2-2 Članarina v pogodbeni skupnosti »Občan« 07-2-2 Stroški volitev — izvedba referenduma 07-2-2 Stroški komisije za samouprav, akte Vsega glavni namen 07 Glavni namen 08 — NARODNA OBRAMBA 08-2 Predvojaška vzgoja, naborne zadeve, izvenarmadna vzgoja, civilna zaščita in medobčinska enota teritorialne obrambe Vsega glavni namen 08 Glavni namen 12 — DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1-22 Sredstva, razporejena v določenem znesku Vsega glavni namen 12 Glavni namen 13 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 13-2 Občinska konferenca SZDL 13-2 Občinski komite ZMS 13-2 Občinska zveza združenj borcev NOV 13-2 Zveza borcev — prostovoljcev za severno mejo 13-2 Občinska gasilska zveza 13-2 Zavod za požarno varnost 13-2 Občinski odbor RKS 13-2 Občinski zveza prijateljev mladine 70.058,95 10.000,00 113.999,40 39.237,25 5.969,65 123.241,60 9.999,70 90.000,00 114.000,00 30.000,00 6.000,00 110.000,00 128,5 100 76,5 100,5 89,3 372.506,55 350.000,00 93,9 2,552.014,00 3,092.627,00 121,1 526.000,00 584.750,00 111,1 153.078,70 170.000,00 111 19.051,00 47.276,00 21.108,00 52.383,00 110,8 110,8 28.301,65 16.000,00 56,5 6.997,20 21.000,00 7.000,00 20.800,00 100 99 9.972,70 70.000,00 7.121,20 3.365,95 3.951,85 12.000,00 70.000,00 10.000,00 4.000,00 12.000,00 120,3 100 140 118,8 303,6 14.195,25 11.496,20 21.424,75 19.992,05 840,50 100.332,00 1.523,55 11.954,80 5.022,00 9.998,60 3.075,35 16.000,00 22.000,00 50.000,00 25.000,00 3.000,00 112.200,00 7.000,00 6.510,00 4.000,00 112.7 191,3 233,3 125 357,1 111.8 58,5 129,6 130 3,647.985,30 4,318.377,00 118,3 281.000,00 500.000,00 177,9 281.000,00 500.000,00 177,9 280.000,00 300.000,00 107,1 280.000,00 300.000,00 107,1 167.371,00 55.771,00 108.449,00 193.100,00 70.000,00 108.500,00 115,3 125,5 100 2.000,00 100.000,00 15.000,00 38.000,00 50.000,00 2.000,00 115.000,00 15.000,00 40.000,00 50.000,00 100 115 100 105,2 100 Razporedna skupina 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 15-2 15-2 16-2 16-2 16-2 16-2 16-2 16-2 17-2 18-2 19-2 Sklad za društveno dejavnost Društvo upokojencev Velenje Društvo upokojencev Šoštanj Društvo slepih Društvo gluhih Društvo za pomoč ment. prizadetim otrokom Domicil Tomšičeve brigade Lokalni časnik »šaleški rudar« Celjska turistična zveza šaleški študentovski klub Združenje rez. vojnih starešin Društvo telesnih invalidov Velenje Vsega glavni namen 13 Glavni namen 14 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Odplačilo anuitet za stanovanja Nabava opreme za postajo milice Nabava opreme za občinsko upravo Nabava opreme za občinsko sodišče Urbanistični projekti Odkup zgradbe RŠC za gimnazijo Odplačilo anuitet za investicije v šolstvu Anuiteta za gasilski dom Šoštanj Odplačilo anuitete za cesto Gorenje Odplačilo anuitete za cesto Kozjak Investicijsko vzdrževanje delavske univerze Stanovanja za delavce postaje milice Dom kulture Velenje — anuiteta Avto za prevoz otrok — anuiteta Nakup stanovanj — 2 garsonier Investicija za gradnjo knjižnice Velenje Bančni stroški in provizija Vsega glavni namen 14 Glavni namen 15 — GOSPODARSKE INVESTICIJE Odplačilo anuitet za KG Velenje Odplačilo obveznosti za EKK Velenje Vsega glavni namen 15 Glavni namen 16 — GOSPODARSKE INVESTICIJE Regres za mleko Sklad za kmetijstvo Turistična dejavnost Občinski cestni sklad Prispevek za sestavo regionalnega plana razvoja celjske regije Študija razvoja posameznih panog gospodarstva Vsega glavni namen 16 Glavni namen 17 — PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Vsega glavni namen 17 Glavni namen 18 — REZERVNI SKLAD 1 % rezervni sklad Vsega glavni namen 18 Glavni namen 19 — NERAZPOREJENI DOHODKI — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA Tekoča proračunska rezerva Vsega glavni namen 19 Realizacija Predlog Indeks 1970 1971 % 370.000,00 370.000,00 100 2.000,00 2.000,00 100 2.000,00 2.000,00 100 5.000,00 5.000,00 100 3.500,00 3.500,00 100 2.000,00 2.000,00 100 2.000,00 2.000,00 100 94.182,00 120.000,00 127,4 2.000,00 2.000,00 100 2.000,00 2.000,00 100 25.000,00 25.000,00 100 2.000,00 2.000,00 100 1,048.273,00 1,131.100,00 107,9 209.857,70 216.888,00 103,3 17.960,90 10.000,00 55,6 50.000,00 46.000,00 92 10.000,00 5.000,00 50 142.426,50 150.000,00 150,3 160.000,00 160.000,00 100 395.969,55 345.000,00 87,1 67.820,00 27.000,00 39,8 200.000,00 — 57.000,00 57.000,00 100 40.000,00 — 64.145,20 — 45.000,00 — — 15.300,00 — 70.000,00 — 131.773,00 42.773,10 43.000,00 100,5 1,502.952,95 1,276.961,00 85 18.186,00 18.186,00 100 12.760,00 12.760,00 100 30.946,00 30.946,00 100 85.000,00 100.000,00 127,6 117.773,90 75.676,00 64,2 60.000,00 17.500,00 29,1 508.000,00 300.000,00 59 70.000,00 45.000,00 64,3 9.845,00 — 850.618,90 538.176,00 63,3 50.000,00 32.975,00 65,9 50.000,00 32.975,00 65,9 103.651,25 115.716,00 111,6 103.651,25 115.716,00 111,6 117.006,60 135.704,00 115,9 117.006,60 135.704,00 115,9 .................................tli......... IIII.........Mil............III1111IMIII11 llltHMM II1111IMIIII.....I .................. III11II...................... M MI! r (111 i 11II11 < 1.......H1111! H It!......... .............................1.............. ........ MII.......... 111) I APRILA POPIS PREBIVALCEV IN SIANOVANJ nesrečeA ® Nekaj zanimivih podatkov o razvoju prebivalstva ® V svetil Za presojo dejanske moči države ali naroda je največjega pomena številčno stanje prebivalstva. Pri tem ima površina mnogo manjši pomen, kajti prebivalstvo je tista živa sila, ki u-stvarja materialne dobrine in z njimi ekonomsko, vojaško in kulturno moč države. ' Jugoslavija je srednje velika država; v Evropi je po številu prebivalstva na 8., po velikosti svojega ozemlja pa na 9. mestu (v svetovnem merilu je Jugoslavija po številu prebivalstva na 22. mestu). Glede števila ljudi na svetu imamo le ocene; so še obširna ozemlja, kjer popisov prebivalstva ni, razen tega pa Kitajska svojih podatkov o prebivalstvu sploh ne objavlja. Računa se, da je konec leta 1965 svetovno prebivalstvo že preseglo 3,5 milijarde. Za prejšnje čase imamo seveda tudi le ocene, ki se razlikujejo med seboj zlasti glede sveta izven Evrope. Največje razlike v oceni številčnega stanja prebivalstva so v Aziji, kjer se ocene razlikujejo tudi za več 100 milijonov. Kljub različnim ocenam navajamo podatke o prebivalstvu na svetu od prvih znanih časov. Popise so izvajale že stare države — Kitajska že 800 let pred našim štetjem, dalje Japonska, Indija, Asirija, Perzija, Egipt in Grčija, o čemer najdemo sledove v stari literaturi. Ta štetja so bila omejena na posamezne države. Šele Rimljani, katerih imperij je obsegal velik del tedaj znanega sveta, so že oce- no, se je nagli porast prebivalstva začel v drugi polovici 19. stoletja in računati moramo s tem, da bo zemlja dobila vsakih 15 let 1 milijardo prebivalcev več. Za vse te je treba preskrbeti hrano. Na svetu je okrog 20 milijonov kvadratnih kilometrov njiv. Znanstveniki računajo, da bi PIŠE: Ilermina Klančnilt pisne komisije — tajnica občinske po- njevali, koliko ljudi je tedaj živelo na svetu. Seveda pa niso imeli nobene predstave, kako je s prebivalstvom v Ameriki in vzhodni Aziji. Za časa cesarja Avgusta je bil v rimski državi popis prebivalstva. Za tedaj ocenjujejo, da je bilo na svetu 60 do 65 milijonov ljudi, od tega 25 milijonov v Evropi (Italija je štela okrog 6 milijonov, enako število Španija, Francija 5 milijonov, Grčija 4 milijone in prav v Grčiji se do danes prebivalstvo ni mnogo povečalo, ker tudi ni pogojev za to). Po rimski dobi je glede ocene števila prebivalstva velik presledek; šele v začetku 19. stol. so po evropskih državah in Severni Ameriki začeli izvajati splošne popise. Zato imamo tudi za Evropo za obdobje pred tem časom le ocene o prebivalstvu. Velik porast prebivalstva se je začel v 19. stoletju; sredi tega stoletja je svetovno prebivalstvo doseglo prvo milijardo, okrog leta 1935 drugo in okrog leta 1960 tretjo. Prebivalstvo po kontinentih (v milijonih) Leta Leta Leta Leta Leta Kontinent 1650 1750 1850 1950 1960 Evropa 100 140 266 559 586 Azija 330 479 749 1441 1704 Afrika 100 95 95 198 273 Amerika 13 12 59 330 411 Avstralija 2 2 2 13 16 SKUPAJ 545 728 1171 2541 2990 Porast prebivalstva je bil po kontinentih in državah zelo različen. Prebivalstvo se je najbolj povečalo v državah, kamor je bilo največje priseljevanje, kot je Amerika. Iz Evrope je v času od sredine 19. stoletja — ko je izseljevanje dobilo velik razmah — pa do prve svetovne vojne odšlo 45 milijonov izseljencev, in to največ v Združene države Amerike, Kanado in južnoameriške države. Ti izseljenci so se v novem svetu mnogo bolj pomnožili kot ostalo prebivalstvo v Evropi. Afrika je doživela v prejš- njem času velike izgube na prebivalstvu zaradi izvažanja sužnjev; računajo, da je Afrika v 300 letih izgubila zaradi izvažanja sužnjev 95 milijonov prebivalcev (65 milijonov jih je šlo v A-meriko in 30 milijonov v Azijo). Pri današnjem hitrem naraščanju prebivalstva — ko se prebivalstvo vsako leto poveča za 60 milijonov — se spet pojavlja vprašanje, ki ga je proti koncu 18. stoletja s svojim esejem začel Malthus — namreč kdaj bo zmanjkalo hrane za toliko ljudi na svetu. Kot je iz tabele razvid- mogli to površino povečati še za enkrat in da bi mogli pri današnji agrarni tehniki preživeti — z razširitvijo njivskih površin — 5 do 6 milijard ljudi. Z intenziviranjem obdelovanja bi mogli pridelek toliko povečati, da bi zadoščal za preko 8 milijard ljudi. Izračunati bi bilo treba, kdaj bomo dosegli to številko. Naseljenost je najvišja v Evropi in Aziji, medtem ko imajo ostali kontinenti še veliko časa, da dosežejo maksimalno število prebivalstva glede na možnosti, ki jim jih nudi njihova zemlja. ® V občini Velenje Ozemlje današnje velenjske občine je bilo naseljeno že zelo zgodaj. O tem pričajo arheološke najdbe, ki kažejo sledove človekovega udejstvo-vanja iz paleolitske dobe, ko se je človek preživljal še kot lovec in si za bivališče iskal previsne stene in skalnate votline. Znani paleolitski postaji na našem ozemlju sta Mornova zijalka pri Topolšici in jama Špehovka pri Hudi luknji. Tu so izkopali mnogo artefaktov, ki pričajo, da je jame uporabljal pračlovek iz ledene dobe. Sledovi naseljenosti iz bronaste in rimske dobe se kažejo v arheoloških najdbah v Šmartnem ob Paki, Paški vasi in Šmartnem pri Velenju. Tudi najstarejše župnije, ki so nastale s prodorom krščanstva, so nanizane ob rimskih cestah oziroma v neposredni bližini krajev s sledovi prazgodovinske in rimske naseljenosti. Ena izmed treh najstarejših prafar na Slovenskem je bila pražupnija Sv. Jurija v Skalah, ki se prvič omenja leta 1154. Ob upoštevanju ugotovitev zgodovinarja Milka Kosa (Zgodovina Slovencev), ki je izdelal pregled o tem, katere predele so zasedli Slo- & venci ob prvem naselitvenem toku, moremo sklepati, da spada med nje tudi Šaleška dolina; avtor namreč ugotavlja, da so Slovenci razmero- ma že zelo zgodaj poselili hribovit svet med Savinjo in Pako in da poteka močno naselitveno območje od Vojnika preko Dobrne na Velenje. Ta smer kaže tudi glavno izhodišče za naselitev Mislinjske doline. Sledovi prazgodovinske, rimske in slovenske naseljenosti so torej na istem, ozkem območju, iz česar moremo sklepati na kontinuirano poseljenost teh krajev od stare kamene dobe dalje; ta ugotovitev tudi dopušča domnevo, da je večina naselij v velenjski občini že zelo stara. Nastanek in razmestitev naselij v Šaleški dolini potrjuje splošno znano ugotovitev, da so se vsa ljudstva izogibala močvirnih in vlažnih ravnin in da so svoja bivališča snovala na sušnih, prisojnih predelih; vsa naselja v Šaleški dolini so razporejena ob robu ali terasastih obronkih doline, medtem ko je samo dolinsko dno ostalo vse do novejšega časa neposeljeno. Ozemlje občine Velenje je gosto naseljeno. Po gostoti naseljenosti se uvršča velenjska občina med močno naseljena območja v Sloveniji; večjo gostoto izkazujejo le izrazito mestne občine (Ljubljana, Maribor, Celje) in nekatere občine v Zasavju in Slovenskem Primorju. Leta 1969 je prebivalo v občini Velenje na kvadratnem kilometru površine 149 prebivalcev (v Sloveniji 84, v SFRJ 72 prebivalcev). V obdobju 1869—1969 so posamezna naselja v občini Velenje glede števila prebivalstva dosegla naslednji razvoj: Naselje Leto 1869 Leto 1969 Procent porasta ali padca 1. Arnače 150 190 + 32.7 2. Bele vode 499 313 — 37,3 3. Bevče 148 218 + 47,3 4. Družmirje 228 410 + 79,8 5. Gaberke 180 526 + 192,2 6. Gavce 154 241 + 36,5 7. Gorenje 85 126 + 48,2 8. Hrastovec 156 312 + 100,0 9. Kavče 117 223 + 90,6 10. Konovo 81 348 + 329,2 11. Laze 238 334 + 40,3 12. Lokovica 355 615 + 73,2 13. Lopatnik (del) 72 03 — 12,5 14. Ložnica 103 95 7,8 15. Mali vrh 128 246 + 92,2 16. Paka pri Velenju 246 488 + 98,4 17. Paška vas 124 199 + 60,5 18. Paški Kozjak 138 158 + 14,5 19. Pesje 117 751 + 541,9 20. Plešivec 378 387 + 2,4 21. Podgora 111 216 + 94,6 22. Podgorje 124 139 + 12.1 23. Podkraj pri Velenju 192 411 + 114,1 24. Preloge 92 121 + 31,5 25. Ravne 722 1.005 + 39,2 26. Rečica ob Paki 204 311 + 52,4 27. Silova 136 164 + 20,6 28. Skorno 171 199 + 16,4 29. Skorno pri Šoštanju 148 336 + 127.0 30. Slatina 109 130 + 19,3 31. Sv. Florjan 194 361 + 86,1 32. Salek 237 492 + 107,5 33. Šentvid 173 77 — 55,5 34. Skale 433 660 + 52,4 35 Skalske Cirkovce 125 141 + 12,8 36. Šmartinske Cirkovce 124 127 + 2,4. 37. Šmartno ob Paki 107 > 408 + 281,3 38. Šoštanj 642 3.205 + 399,2 39. Topolšica 638 1.181 + 85,1 40. Velenje 437 10.623 + 2.330,8 41. Veliki vrh 230 236 + 2,6 42. Zavodnje 334 270 — 19,2 SKUPAJ 9.380 27.065 + 188,5 • UMRL NA PLOČNIKU Na pločniku ob Kidričevi cesti v Velenju, so 4. marca ob 5,35 uri našli JOŽETA MAT.JA-SICA, starega 22 let, elektro varilca iz Slovenj Gradca, Vrunčeva ulica. Ko so ga našli je še kazal znake življenja, ob prihodu zdravnika pa so ugotovili, da je umrl. Komisija UJV Celje je ugotovila, da je MATJAŠIC padel in umrl zato, ker je bil težak srčni bolnik. • AVTOBUS NI POVSEM USTAVIL 3. februarja ob 21,40 uri se je peljala z avtobusom CE 267-94 IVANKA JOST iz Velenja, Prešernova 3. Na postajališču pri »Gorenju« je hotela izstopiti. Sprevodnik je dal znak šoferju, da naj ustavi avtobus, ta pa je le počasi peljal in rekel potnici, da naj izskoči. Joštova je res skočila iz avtobusa ter padla na desni bok ter dobila lažje poškodbe. • ZADEL OTROKA SLAVKO FRIDRIH iz Levca 26, je 24. februarja ob 16,50 uri vozil osebni avtomobil K 201-597-A po Kidričevi cesti proti Šoštanju. Pri osnovni šoli Miha Pintar Toledo pa mu je pritekel pred avto otrok JURIJ DROLC iz Velenja, Slandrova 1. Voznik je skušal nesrečo preprečiti, vendar je otroka zadel in ga zbil po cesti. Otrok je dobil lažje poškodbe in je bil odpeljan v slovčitjegraško bolnišnico. • ODVZELI VOZNIŠKO DOVOLJENJE Na parkirnem prostoru pred hotelom Paka je 21. februarja ob 22,30 uri MARTIN BOH iz Pece s pri Grosupljem, zadel v parkiran avtomobil CE 373-55 last MIRKA KRAUTBERGEIt-JA. Na avtomobilu CE 373-55 je nastalo za 300 dinarjev škode, Bohu pa je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, ker je alko-skop pozelenel. • NEPRIMERNA HITROST Zaradi neprimerne hitrosti in megle je 23, februarja ob 6,30 uri zavozil s ceste v Pesju pri št. 5 IVAN SPEH iz Hrastovca 1 z osebnim avtomobilom CE 38-30. Avtomobil se je prevrnil na streho in zopet na kolesa. Škode je za okrog 1.500 dinarjev. • POŠKODOVAN VRATAR Vratar pri tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«, JOŽE VIDEMSEK, ni videl 27. februarja ob 8.20 uri MARTINA MAROLTA iz Mozirja 170, ki se je peljal proti vratarnici z osebnim avtomobilom CE 265-16. Vratar je zap"rl vrata v trenutku, ko Marolt že ni mogel ustaviti avtomobila in je z njim zadev v vrata in potisnil tudi Jožeta Videmška, ki je padel in dobil lažje poškodbe ter bil odpeljan v celjsko bolnico. Na avtomobilu je za okrog 500 dinarjev škode. PREKLICI • Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujeta: Justin Sešel, Velenje, Sercerjeva 4, številko 25 in Jože Sredin-šek, Velenje Efenkova 33, • Preklicujem žaljive besede, ki sem jih v vinjenem stanja izrekel 27. februarja pri Po-lajnšek Ivanu v Gorenju, Nikoli Portiču. David Plešnik, Veliki vrh. PRODAM • Ugodno prodam celo posestvo ali polovico v Šentilju pri Velenju. Posestvo obsega 5 ha zemlje z gozdom, hišo in gospodarsko poslopje. Naslov v uredništvu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiuinm »GORENJE« tovarna gospodinjske opreme Velenje išče proste sobe za svoje nove delavce — tudi zakonce. Prijave sprejema kad-rovsko-socialna služba podjetja. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, tel,efon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30" din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in kiišeji: Cetis Celje 0002020000020102020153003004010001012801001853480200010053532348480002020053020102000202000200015331000201020002000100020200010102 PLAVALNI BAZEN V VELENJU V Velenju je v soboto. 6. marca, član sveta federacije Franc Leskošek-Luka simbolično odprl kopalni bazen. SODNI PRIMER VETERINARSKE POSTAJE Tako smo v Velenju vendarle dobili prepotreben kopalni bazen, ki smo ga v mislih začeli graditi že pred sedmimi leti. Takrat je rudnik lignita nameraval zgraditi pokrit kopalni bazen, vendar namen ni uresničil zaradi znanih dogodkov. Zdajšnji bazen bi moral biti zgrajen že za lanski občinski praznik. Zataknilo pa se je pri dobavitelju uvozne opreme Kemija Impeksu, ki je slabo izpolnil svoje obljube in dobavo opreme iz Zahodne Nemčije podaljševal. Direktor stanovanjskega podjetja Ivo Gorogranc, ki je govoril na otvoritvi, je med drugim povedal: »Zasluga, da smo v Velenju dobili plavalni bazen, je predvsem občinske skupščine in predsednika Nestla Zganka, ki pravilno rešuje gospodarske in negospodarske probleme v občini. Rezultat njegovih pravilnih prizadevanj je tudi novozgrajeni pokriti plavalni bazen v Velenju.« V Velenju pa so poleg novega zaprtega plavalnega bazena začeli graditi še letni bazen, ki bo imel olimpijske mere in bo gotov do 1. junija letos. Gradnjo tega bazena financira stanovanjsko podjetje Velenje iz dobička, ki so ga ustva-ili pri prodaji poslovne trgovske hiše. Novi plavalni bazen z bifejem, sanitarijami in garderobo je veljal nekaj nad 2 milijona dinarjev. Zgradili pa so ga z denarjem, ki so ga prispevale delovne organizacije iz velenjske občine v sklad za negospodarske investicije. Kopališča so se najbolj razveselili mladi Velenjčani. V njihovem imenu sta se na otvoritvi zahvalila pionir Ivi in gimnazijec Boris Krofi ■iS M—I Prvi skok v toplo vodo zimskega bazena Na zatožni klopi je sedel bivši honorarni knjigovodja Mirko Antlej, kaže pa, da je bil »glavni krivec« kazenskega pregona neurejeno poslovanje veterinarske po-satje Šoštanj v tistih letih. Približno po dveh in pol letih po uvedbi preiskovalnega postopka (predvsem zaradi obilice dela na sodišču) je celjsko okrožno sodišče razpisalo glavno obravnavo zoper Mirka Antle-ja, nekdanjega honorarnega knjigovodjo šoštanjske veterinarske postaje. Zadeva se je končala tako, da je po nekaj urni obravnavi namestnica javnega tožilca Vida Kosi umaknila obtožbo zoper Antleja, ker je pač pri zaslišanju prič postalo jasno, da obtožba nima prave osnove. Hkrati je bilo očitno, da je do tega sodnega pregona prišlo predvsem zaradi tega, ker v poslovanju veterinarske postaje v tistih letih ni bilo pravega reda, ker so delali zelo po domače in ker je bilo samoupravljanje v tej majhni delovni skupnosti vse kaj drugega kot pravo samoupravljanje. Antleja so obdolžili, da si je v letih 1967 in prvi polovici leta 1968 neupravičeno izplačal okrog 11.000 din, pri tem večji del na račun neupravičeno povišanega honorarja od 400 na 800 din na mesec. Inšpektor SDK je sicer našel nekakšen zapisnik s sklepom delovne skupnosti, na katerem piše tudi za Antleja honorar v višini 800 din (tu so zapisani tudi prejemki vseh drugih), toda... Ta listina po svoje kaže odnose in razmere v ustanovi. Antlej je izpovedal, da je tisti zapisnik sestavil menda junija 1967 po naročilu direktorja Petra Rihta-riča, ki da mu je prinesel listek z novimi osebnimi dohodki v pisarno zadruge, kjer je bil sicer redno zaposlen, priča Jože Založnik pa je trdil, da kot tedanji predesdnik delovne skupnosti ni podpisal tistega zapisnika (njegov podpis je na listini), pač pa da je podpisal vnaprej prazen list papirja, ki naj bi ga potreboval ob predložitvi sklepnega računa. Naj bo tako ali drugače, vendar moramo zapisati, da na obravnavi ni bilo slišati, da bi imeli kak drug veljaven sklep o osebnih dohodkih za tisto obdobje, veljaven pravilnik ali zapisnik z resnične seje te majhne delovne skupnosti, v katerem bi bile zapisane pravilne postavke o osebnih dohodkih tudi za Antleja. Veterinar Ivan Naglič na glavni obravnavi sicer ni bil zaslišan (ker so obravnavo prej prekinili), iz njegovih izjav v preiskovalnem postopku pa izhaja, da Skupščina občine Velenje razpisuje JAVNO PRODAJO najdenih predmetov, ki bo v sredo, dne 17. marca 1971 v avli Skupščine občine Velenje s pričetkom ob 15. uri. Na javni prodaji bodo naslednji najdeni predmeti : • 15 moških koles • 8 ženskih koles • 1 moped MZ • 1 ženska ročna ura, 1 moški prstan, 1 fotoaparat • razni drobni predmeti (ključi, torbice, denarnice itd.) • 2 zračni puški Predmete si lahko ogledate pol ure pred pričetkom javne prodaje. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IVO GOROGRANC, direktor stanovanjskega podjetja, je govoril na otvoritvi novega kopalnega bazena OBVESTILO Kako bodo ukrepale inšpekcij ske službe po izteku rokov do Iočb glede ureditve lokalov? gostinskih Konec meseca aprila in v začetku meseca maja bodo potelili roki določeni z odločbami, ki so jih gostinske delovne organizacije in zasebni gostinci prejeli pred približno enim letom. S temi odločbami, ki sta jih izdali službi tržne in sanitarne inšpekcije Skupščine občine Velenje, je bilo gostincem naloženo, da morajo pri svojih gostinskih lokalih odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki niso v skladu z določili in zahtevami pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev, ureditev in opremo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost (Uradni list SRS, št. 12/69). S tem v zvezi opozarjamo vse gostinske delovne organizacije in zasebne gostince, da ugotovljene pomanjkljivosti do tega roka odpravijo. Takoj po izteku danega roka bodo inšpekcijske službe kontrolirale izvajanje izdanih odločb in v primeru, da pomanjkljivosti ne bodo odpravljene, gostinski obrat ali zasebno gostišče zaprle. SANITARNA IN TRŽNA INŠPEKCIJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE so se neformalno, mimogrede pogovarjali o osebnih dohodkih in da je bil on informiran glede honorarja Antleja le za znesek 400 din mesečno. Zadeva se za Antleja najbrž ne bi ugodno končala, če ne bi bil tedanji direktor Peter Rihtarič na glavni obravnavi povedal, da je on odobraval višino honorarja Antleju in da je že v letu 1966 privolil za Antleja honorar v znesku 600 din, pogovarjali pa naj bi se tudi o nadaljnjem povečanju. Ni jasno, zakaj tega Rihtarič ni že prej povedal ob začetku preiskave in čemu ni o tem informiral drugih sodelavcev. Na seji delovne skupnosti, ki je bila avgusta 1968 v Velenju (tisti čas so uvedli postopek zoper Antleja), je namreč dejal, da dokumentacije o višini plač ni in da se spominja, da je bil Antleju določen mesečni honorar v znesku 400 din. Tudi izpovedi o podpisovanju praznih formularjev in papirjev, ki jih šele potem izpolni knjigovodja, kažejo na nevarno prakso. Ce je Antlej vodenje knjigovodstva prevzel in zanj dobival plačilo, bi si bil že moral vzeti toliko časa in pravočasno pripraviti dokumente. Odgovorne osebe bi nujno morale takšno podpisovanje odklanjati. Tej kazenski zadevi nedvomno ne bi posvetili toliko prostora, če ne bi prav ob tem primeru hoteli opozoriti druge majhne delovne organizacije na to, kako nevarno je, če poslovanje teče bolj po domače in če zanemarjajo normalni sprejem potrebnih dokumentov. Obiskali so Rockovo mamo Za dan žena so pionirji z osnovne šole Biba Ročk obiskali mater sina revolucionarja, po katerem se šola imenuje. Prinesli so ji šopek cvetlic in ji iskreno čestitali. V prijetnem kramljanju z Angelo Rockovo so se dalj časa zadržali. V spomin na srečanje pa so se tudi fotografirali. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in matere VIKTORIJE REPNIK se zahvaljujeva vsem znancem, prijateljem in sosedom za podarjene vence, dr. Crepinšku za njegov trud in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoča: mož Ivan in sin Ivan ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža JOŽETA GRABNARJA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Nadalje se zahvaljujem številnim govornikom za ganljive poslovilne besede ob krsti ter častni straži in pevcem. Posebno toplo sa zahvaljujem Društvu upokojencev, ribiškim društvom in kolektivu rudnika lignita za vso pomoč in sodelovanje pri organizaciji pogreba. Vsa zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec za lajšanje bolečin in trpljenja ter dr. Fijavžu. Neutolažljiva žena Angelca in ostalo sorodstvo