¦onsoei-viut lnorisi nja Remšnik. Na velikonočni pondeljek je bila vedno služba božja pri sv. Pankraciju; Ijudje 50 rekli, da gredo v Emavs. Letos b& pa radi rriisijona tokrat na Remšniku, ki traja do bele nedelje, prvikrat pri sv. Pankraciju služba božja šele prvo nedeljo v majniku, letos je to 5. majnika. Vabljeni so vsi k sv. Pankraciju, ki le morejo iti na izlet, da se Avstrijce s tem opomni, da Slovenec kot Jugoslovan ljubi svojo ped zemlje! Sv. Lovrenc na Pohorju. živimo v času požarov; zdaj tu, zdaj tam upepeli žareči element celo vas ali vsaj večjo skupino hiš. Gotovo ni nobene večje naselbine, kjer bi že ne bil pel na strehi rdeči petelin. Tudi Lovrenčani se spominjamo letos zadnjega večjega požara. Dne 16. aprila 1835 — na veliki četrtek — zvečer je v spodnjem trgu izbruhnil požar. Močni zahodni veter je nosil goreče šintIje z ene strehe na drugo in v kratkih urah je zgorelo 15 hiš z vsemi ostal:mi poslopji. Od silnega plamena je bila vsa okolica razsvetljena kot po dnevi. Tudi brez človeških žrtev ni bilo. V takratni Pižomovi hiši (sedaj štev. 65) je zgorela 751etna vdova Marija Gregorc; samo kosti, bele kakor apno, so naslednji dan našli v pogorišču. Pač žalostna Velikanoč za pogorelce! — Ravno tega leta je šla o Petrovem. na božjo pot k Sv. Neži na Brinjevi gori 551etna žena Ana Remšnikar. Nazaj grede je na planini v novo zapadlem snegu omaga'a in zmrznila. Marsikomu se bo neverjetno zdelo, a že mora biti ree, ker takratni župn'k, ki je ta dogodek v mrtvaško knjigo zapisal, gotovo ni lagal. — Iz časopisov zvomo, da bodo dne 5. maja volitve za državni zbor; v nckaterih krajih. imajo baje že več kandidatov, Linibuš pri Mariboru. Redek službeni jubilej. Dne 1. aprila t. 1. je slavil v Bistrici pri Limbušu v vi_oki starosti svojega življenja, star skoro 81 let, gospod Ilenrik Sch:kert svoj 50Ietni, torej »zlati« elužbeni jubilej kot oskrbnik prostranega posestva grofa Merana na P.in.evem vrhu. Pol stoletja je oskrboval jubilant z vnemo nepretrgoma to krasno posestvo, ki slovi po svojih vzornih vinograd:h, z najžlahtnejšimi trtami poraslih in po svojem izbranem vinu najrazličnejših vrst ne eamo vnaši o-žjl domovini, ampak tudi daleč preko n>n:__ meja. V to službo je vstopil g. Schikert dne 1. aprila 1885 ter je od tega dneva dalje posvetil vse svoje bogato etrokovno znanje na polju vinorejstva in sadjai-stva obdelovanju in oskrbovanju izročenih mu posestev, katera je z njemu prirojeno spretnostjo in znanostjo Bpravil do te slave. Zanimivo je, da je bil sprejet elavljenec v to službo pred 50 leti še od vdove nadvojvode Ivana, grofice Meran. Jubilant je bil rojen dao 6. julija 1854 v Lipnici ter je dovršil tedanjo štajersko sadjareko in vinovejsko šolo v Mariboru. Nato je služboval kot mlad ekonom na več manjših posestvih, dokler ni vstopil v svojo sedanjo službo. V dolgi dofc\ 50 let si je pridobil g. oskrbnik Schikert nti le pri svojem odličnem gospodarju, ampak tudi v vseh krogih. tukajšnjega prebivalstva na gled^ na njihov stan ali narodnost, največje 6poš.f(ovanje in upoštevaaje. Za vee, kar je jufcilant v obilni meri vsestransko dobrega storil, naj mu bo dobrotni nebeški Oče bogat plačnik i;:' naj ga ohrani pri najboljšein zdravju _e miU;^a leta! Bog naj ga živi! Trniče na Dravskem pelja. Veliko slovesnost bcmo imeli na dan žegnanja na velikonočai pondeljek, ko bo-mo obhajali slovesno blagoslovitev zvona. Na slovesnost vabimo vs6 od' blizu in daleč, ker bo vseetransko poskrbljeno za udobnost dobrodoš_:h gostov. Sv. Eeliank v Slov. goricsh. Mladina, up bodočnoi.i, se udejstvuje v Prosveta~:_- društvu, del fantov v gasilski čet;, lepo btevilo deklet pa v Marijini družbi. Veliki del naše mladine pa sploh ai nikjer organiziran. Eno društvo še obstoj s, sicer n:kjer registmano, a, vcndar ima nedcljo za nedeljo svoj zbor. Je to namree oni del fantov, ki &o organizirani v društvu »Jeruzalemskega osla«. Naša društva eo že imela tekom meseca januarja svoje občne zbore, na kalerih je bilo zelo živahno in se je pokazalo splošno zaniraanje za njihov napredek. Novoletna prireditcv »Carski sel« je v splošno zadovoljstvo dobro izpadla. Mladina pa se znova pripravlja k nastopu »Črne žeae«, ki jo želi za Veliko noč pokazati. — V letošnjem pustu smo bili bogati tudi na ženiniH in nevestah. Vsc tri bivše občine so bile prav dobro zastopane. Možitve in ženitve in tem sledeče gostije so se vršile skoro v teden ekem redu. Vrsto gostij pa je zaključil kovaški mojster i_ Biša na pustno nedeljo. — Še ne kaj o naši posojilnici. O njej ne moremo poročati kaj razveseljivega. Kriva pa si tega n sama, ampak rplošno nezaupanje v denarne zavade, in še drugi čiaitelj'. Vendai* pa zaupajuio v boljše čase; kajti če upanje zgubimo, smo vse zgubili. — Ruzgrnjeni občinski proratlun predvideva za leto 1935—1930, da borno izhajali s 55% dokladami na vse neposredne davke. — Službo občinskega sluge je dobil posestnišk! sin Ivan Roškar. Obtiaske ceste I. reda eo bile dodeijene posameznim interesentora v oskrbo, vse cliugo glavno de!o na. cestah pa se bo opnvilo z Ijudskim delom. Razkrižje pii Lu_io___9ru. V nedeljo dae 31. marca se je v naši soli slovesno zaklj-.-i.la za prvi letnik kmetijsko nadaljevalna šola. Obiskovalci te šolc so priredili z.i zaključek Caakarjovo igro »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Ta slovesnost je bila obiskana tako, da Dikakor ni mogla vsa publika vlesti v Solski prostoi*. Predstava je bila odigrana na občo zadovoljstvo občiaslva, ki je med dejaiiji in sp.o.i kli.alo: Izvrstno! živeli igralci! in na koncu vsega ni bilo ne konca in ne kraja častitanju režiserju, upravitelju šole in glavnemu voditelju kmetijsko nadaljevalno So!e g. Kocbeku in igralcem. To slovesnost so prišli obiskat naš; sosedje iz Štrigove in so se pri vs-rn tem tudi začeli zanimati za tako Solo, kako in kaj se za.ne itd. Upajmo, da sc bo ta tal. potrebna Sola za nas kraete še bolj razširila. Igralci igro eo bili km.tski možje in fantjc. Osluševci. Pred kratkim smo titali v »Slov. gQspodarju:<, da je bil b.ivii župan in posc-t- nik F. E. iz Polenec napaden od neznancev in pretepen. Napadeni vrli mož ej kot obtVnski predatojnik vaclil skozi več let polensko občino v splošno zadovoljnost. Tudi svoje poBestvo je znal tako urediti, da je žel na njem lepe uspehe. Marsikateri siromak je imel zato.čišče pr njern. O tera spričuje vciiko sočutje, ki je zavladalo ob napadu na njega ia tudi splošua želja, da kmalu popolnoma okrcva. Obžalovanja vredni dogodek pa se je tako izvršil: Ko se je dne 14. marca zvečcr vračal od občinske seje iz Osluševec, sta ga napadla neznanca, od kalerili ga je den neusmiljeno obdelal. Predrzni mu je celo iztrgal njegovo lastno palico, s katero mu jc zaclal mnogo hud:h udarcev. Ko je padel na tla, se je šo hotel odkupiti, ponujajoč zločincu 50 Din. Ta pa mu je odgovoril s trdovratuim molkom in tudi njegova spremljevalka. Po končaaen. ooiau je tiha ia miraa aoč aeaio razgTinj.ua svoja črna krila aad obsodbe vredaim dogodkoai, ki se je odjgral v njenem objetju. Velika Nedelja. »Sirota Jerica.« Ob koacu zimske sezone so otroci tukaj.njo š&le podali lepo mladinsko igro »Sirota Jerica« z aameaom, da ostaae čisti. dobiček šolski kuhiaji. Priznati morarao, da so otrcci od naja.anjših palčkov pa uo velikih vil vsi prav lepo podali svoje vloge. Ganila je vse otroška nežnost, aedolžr.ost ia lepo ter sigurao petje. Dvorana ai bila popolnoma zasedetia, delonia radi razsajajoče gripe, deioraa pa radi aerazumevanja za tovrstne prireditve in si je z mladinskimi predstavami šele treba utirati pot. Vsi pa, ki eo igri prisostvovali, so 511 zelo zelo zadovoljai nccl už.ito tiho srp.o aa svojo doraove. Velika Nedelja. šolska kuhiaja. l.etos je poteklii pri aas prva ziaia, ko je bilo aiogoče nahraniti v šoli sleherao opoldae množiro otrok. Vsakokrat je bilo tega deležiio 200 do 2tO otrok iz oddaljeiiejših krajev, kamor a:so mogli vsi otioci v opoldaaskem oiin.orvi dospeti aa domove k topleniu obedu ia to vsi otroci brez premoženjske razlike. Skupno je bilo razdeljeaih nad 140.000 nbedov. ltrana je b:la mitogovrstaa. zclo okusiKi ter zadostno zabeljeaa. V tem oziru je bilo lelos pri nas maogo, da zelo maogo storjencga. Številai dobrotaiki ia starši otrol; so delo odbora za šolsko kuhnjo ia našega požrtvovalnega učileljstva pravilno razumali. Z mnogimi prispevki v naravi so pripomogl', da se je kuhalo vso zimo, dokler je tiajal aa šoli celodaevea pouk. Ugodae poeledice niso izostale. Go_.podje učite!ji aani pripovedujejo, da so otroci bolj sveži, živahTii, dostopnejši zti uk ia bol.j zdravi. Letos ni naaii'eč nihfce tožii, da mu je slabo al: ga boli želodček, kar se je prejšaje zime redao dogajal.. (prazni žslodci). Hvaležni smo zato č. g. t dekanu, ki je s svojo vplivao besedo in dejanji pripomcgel do uresaičenja te prepotrebaa ustanove; hvaležni smo možem iz posamezniU vasi, ki so zbirali potrebao blago; hvaležni Stevila'in dadovalcem, ki so s evoio veliko dobroto pripomogli, da je bila hraaa tako maogovrstaa in dobra; hvaležai siao kuharici, ki je z vso materlasko ljubezaijo skušala uzadovoljiti la.ae želodčke; posebao pa siao hvaležai našemu učiteljstvu, ki je s tolikim požrtvovanjem skrbelo, da eo bili aaši malčki siti ravao ob ča.u njihovega telesaega razvoja. Dokazali so, da razumejo tucli to delo, u\ zato jiai boaio tudi diugo leto stali ob sttaai 'ia jim poaiagali, da dobi tei ustaaova še večji razmah. Za vse male ia velike prejete dobi-ote, storjene na^iiu malim, aaj bo vsem in vsakemu posebe Vsemogočai obilea plačnik! Velika Nedclja. Mohorjeve kajige. Ker ni bi* lo aiogoče radi bolezai ia smrti g. dekaaa, _a obiskujejo sedaj posaaiezne družiae. čiin več aaj bo člaaov Mohorjeve družbe. Za boiih 20 Dia pet lepih knjig in vrhu tega Š8 imeaik vseli udov, to veadar ai macgo. Z malimi žrtvami lahko slehorni veliko doseže. če pa bi aaši nabiratclji članarine ae zmogli obi:;kati vsako h:5o, pa naj dotičai saai priaese aaročaiao v župaišče. Ljutcmer. Pretekli petek je zopet gorclo na Cveau. Snio kar že vajeai, da vsak teden kaka bajta pogori. Tokrat je vse do tal zgorelo pos&staiku Jakob Kolblu. Vsa sreča, da r.jegova hiša stoji aa samem. Prav isti večer je pihal namreč strašea vcter. Ako bi kje sredi C.veaa aastal takrat ogeaj, bi bila zgorela cela vas. Ljudje so nekoliko aeprevidai. — Xa letošajo Cvetao aedeljo pred večernicami bonio imeli svetoletae procesije, da zadobimo odpustke. Z belo nedeljo se koača sveto leto. Lcka pri Žusmu. Dae 1-4. deceaibra v aoči si je aekdo izposodil kolo izpred delavaice kovača Voga Aatona. Ker kolo do daaes še ni vrnjeno, je morda razlog v tem, ker je »izposojsvalec« pozabil na pot, ki vodi do delavnice. V teai primeru aaj odda kolo pri občiaski upravi, ali pa na žandarmerijski stanici, kjer ga čaka aagrada 200 Dia. Ako mu kolo tako ugaja, da ga sploh ae misli vnvti, aaj si oskrbi proaietao knjižico, da v slu.aju kakšae preiskave ae bo imel neprijetnosti. K.zje. Iz naše kozjaaske prestolaice se bolj redko poroča, kakor da so _ta.i dopisaiki stopil: v pokoj, kakor eo bili: kozjanski vsevedež, puačavnik, novičar ia drugi; mladi pa še nimajo korajže prijeti za pero ia poročati te.deaske aovice, ker so jim ljubše druge stvari. Vršil se je po dolgem prestaaku sv. misijon c.l 24. februarja do 3. marca. Vsak daa so bile štiri sv. niaše ia tri pridige. Udeležba je bila prav povoljna iz cele župaije. Uae 30. febraarja ia 2. marca sta bili procesiji za svetoletne odpustke. Sklepaa procesija sv. misijona je biia v aedeljo dae 3. marca ob treh popoldaa, dai; slave in zahvale evharističnemu Kralju. Sklepa se je udeležilo čez 2000 veraega ljudstva. Bog bodi pla.aik gg misijoaarjem iz CeIja za sad sv. misijoaa ia tudi g. dekanu! — Tu.;: pri nas deluje apostolstvo aiož ia faatov, ki imajo vsako prvo nedeljo skupao sv. obhajilo. Daj Bog, da bi se še tisti piidružili, ki se še niso. — Kakor drugod, tako je tudi pri nc; bila razširjena bratovščiaa jeruzaleaiskega osla; sedaj pa že precej h:ra in daj Bog. da bi popolncaia izhirala!