- Naročnina ■■■■■. za državo SHS: H oelo leto naprej Dlu.120-— ia pol leta „ .. „ so-— ia detrt leta „ .. „ 30-— aa en mesec „ .. „ 10"— za lnozematvo: oelole.no.....Diu. 2'6"— mesečno ,,,,, „ 18-— ss Sobotna izdala: 5 v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v inozemstvu . . • „ 35-— Posamno Slev. 75 por. s Cene lnseratom:» Enostolpna notltna vrsta mali oglasi po K 4'— In K C —, veliki ofllr.sl nad 45 mm vl-štie po II 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem nnročUu popnst Izbaja vsak dan Izvzemši' ponedeljka In dneva po pral-nikn ob 5. ari zjutraj. Hesočna priloga: Vestnik SKi£ ___ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. B/UL Rokopisi sa ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski mM. Uprava |e v Konltarjavl al. 6. — Račan poštne bron. ljubljanske št. 650 z<\ naraSnlno In št 343 zn oglase, z .jreb j9.011, daralov. 7563, praške !n dnna|. 21.707 Ameriško posoiilo. Trd in težak je boj za dolarje v Ameriki. Še trši in hujši je boj za dolarje v Jugoslaviji. Že cele mesece nas je mučila vlada z raznimi namigavanji o sijajni bodočnosti kraljevine SHS, ako se ji posreči zaključiti z Amerikanci dolarsko posojilo v znesku 100 milijonov. Zlatih dolarjev seveda, ne papirnatih jugo-kron. Življenje bo po ceni kakor pred vojsko, promet bo urejen, davek bo nižji, državni dohodki pa se bodo zvišali tako, da bo sedaj vedno prazna državna blagajna zasipana z zlatom kakor savski bregovi s kamenitim prodom in dinar bo več vreden kakor sam kralj v kraljestvu denarja, zlati dolar. Take zlate sanje je moral sanjati človek, ki je verjel zatrdilom vladnih listov o blagodejnem vplivu ameriškega zlata na našo valuto in na naše gospodarstvo sploh. Samo zlato, samo zlato ... Nesreča pa hoče, da se izpremeni vse, kar prime naš g. finančni minister v roke, v papir, v sam papir. Škoda, da ni kralj Midas finančni minister v Jugoslaviji. Temu se je izpremenilo vse v zlato, česar se je dotaknil, pri Kumanudiju pa je ravno narobe. Dr. Kumanudi je predložil skoro istočasno s svojim finančnim ekspozejem parlamentu tudi zakonski načrt o zagonetnem ameriškem 100-milijonskem posojilu. Ta zakonski predlog pa govori vse drugačen jezik kakor ga je govoril naš gospod fin. minister Kumanudi. Iz zakonskega predloga je razvidno, da nam dajo Amerikanci pač nekaj dolarjev, toda ne kot posojilo, kakor se posojilo navadno daje državam, ki uživajo v svetu kakšen kredit, ampak na z a s t a -v o. Bogata kraljevina SHS mora Ameri-kanccm zastaviti vse dohodke od monopola, kolikor še niso zastavljeni in pa ceio kupni bruto-dohodek iz vseh državnih železnic zajedno z dohodki jadranske železnice, ki naj se zgradi šele s pomočjo ameriškega posojila!! Torej Amerikanci ne zahtevajo od naše države le neke garancije za svoje na račun zgradbe jadranske železnice izdane prioritete, kakor je to bila navada doslej v Evropi, ampak vse državne železnice bodo takorekoč njihove v momentu, če ostane država dolžna le ficek obresti plemenitim dobi otvorom naše države. Take silovite finančne nezaupnice mednarodni kapital še ni doslej dal nobeni državi, odkar svet stoji, izvzemši morebiti bivšo Turčijo, Zastavljenje bruto- dohodkov vseh državnih železnic ameriškemu kapitalu ne pomeni nič več in nič manj, kakor da Amerikanci lepega dne postavijo nad naše državne železnice svojega sekvestra, ki bo pobiral denar na železniških blagajnah, za stroške pa naj skrbi država kakor ve in zna, Če pa ne more, bo zapel boben in Amerikanci bodo lepega dne lastniki železniškega omrežja, ki je tudi v dolarjih računano vredno prav lepe stotine milijonov. O dohodkih iz monopola niti ne govorimo. Srbski monopol je že itak zdavnaj ves zastavljen in če se ne bodo prečanski poslanci pravočasno brigali za naše monopole, bodo tudi dohodki prečanskega monopola izginili v zlato dolarsko morje, ne da bi imeli prečani le krajcar koristi od te žrtve. Naš finančni ženij, ki slučajno ni Midas, ampak Kumanudi, je ugenil, da se bo vrednost našega denarja znatno dvignila, če dobimo posojilo iz Amerike. Je nekaj na tem. Namreč, če bi dobili posojilo pod normalnimi pogoji. Toda kako naj računa država, ki sklene posojilo pod Kumanudijskimi pogoji, na zaupanje in mednarodni kredit, če sama v posojilni pogodbi z Amerikanci podpiše, da kredita nima?! Mednarodna borza, ki seveda že zdavnaj natančno pozna določbe posojila pogodbe v najneznatnejših detajlih, je že reagirala na Kumanudijeve obljube o zvišanju vrednosti našega denarja s tem, da notira naša krona v Cu-rihu 1A5, To je sicer šc jako lepo v primeri z avstrijsko krono, ampak bolj malo in pičlo je, kar je zelo škoda. Bo pa še manj, če bo g. Kumanudi z Amerikanci sklepal posojilo te vrste. Mi niti najmanj ne dvomimo, da bo sedanja vladna večina Kumanudijcv predlog sprejela. Ta večina je vsega zmožna. Prodala bi dušo in telo bogvekomu, samo da se obdrži na vladi. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Minister zunanjih poslov dr. Ninčič je imel v poslopju narodne skupščine sejo z jugoslovanskim poslanikom v Sofiji Rakičem in pomočnikom ministra Nešičem, ki se je tikala odredb, ki jih namerava jugoslovanska vlada podvzeli proti Bolgarski in proti četniški akciji v Južni Srbiji, ki jo podpira bolgarska vlada. Kakor se je moglo doznati, se minister zunanjih poslov dr. Ninčič in njegovi sotrudniki popolnoma strinjajo glede nadaljnjega postopanja. Natančno je bilo določeno stališče, ki se predloži naši, kakor tudi zavezniškim vladam, predvsem Grški in Romunski. Toda preden bo odposlan odlok, ki se tiče te stvari, v Bukarešto in Atene, ter preden se predloži plenumu ministrskega sveta, bodo gg. dr. Ninčič, Rakič in Nešič izdelali končno -veljavni načrt cele akcije, kar se zgodi prejkone še danes. Pomilostitev atentatorja StejI fia. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Danes se je odpeljal pravosodni minister dr. Laza Mar-kovič z državnim pečatom na Bled radi po-miloščenja atentatorja Stejiča. Kakor znano, je prišlo radi poiniloščenja Stejiča do nesoglasja med krono in vlado. Vlada je odnehala od svojega stališča, da se Stejič n e pomilosti. V parlamentarnih krogih vlada soglasno mnenje, da je zadnjič, da se vlada pred kraljevim odlokom umika. Državni svet, Belgrad, 1. julija. (Izv.) Državni svet se bo izpopolnil s 24 člani. 12 članov imenuje kralj, 12 pa parlament. Demokrati in radikalci so se domenili, da bodo imenovali vsak polovico članov, vštevši SKS in muslimane, ki so že v vladi. Kralj s svoje strani pa bo imenoval za člane osebe iz cele države, med drugimi tudi dr. Trum-biča in dr. Smodlaka. PRIHODNJA SEJA PARLAMENTA. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Ker je večji del poslancev odšel v Zagreb, kjer pese-tijo zagrebški veliki sejem in ker so odsotni tudi nekateri ministri, je prihodnja seja narodne skupščine sklicana šele za ponedeljek, 3. julija, ob štirih popoldne. Prvo točko dnevnega reda prihodnje seje narodne skupščine tvori poročilo odbora devetorice za proučavanje zakonskega načrta o izpremembah in dopolnitvi zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah. Takoj potem pride na vrsto razprava o državnem proračunu. V parlamentarnih krogih sc govori, da se bo hkrati začela v plenarni seji narodne skupščine tudi debata o državnem posojilu v znesku sto milijonov dolarjev. Obe točki bosta na ta način popolnoma izpolnili dnevni red prihodnje seje parlamenta. BOJ ZA NOTRANJE MINISTRSTVO. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Izpraznjeno mesto ministra za notranje zadeve se zasede takoj, čim se poslanci povrnejo iz Zagreba. Kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, ne namerava dosedanji minister dr. Voja Marinkovič umakniti svoje ostavke. Ni še gotovo, kdo bo njegov naslednik. V političnih krogih krožijo razne kombinacije. Kot najresnejša kandidata za notranjega ministra se imenujeta demokratska posJanca dr. Dragutin Pečič in Kosta Timotijevič. POSLANCI NA ZAGREBŠKEM VELE-SEJMU. Zagreb, 1. julija. (Izv.) Davi ob 9.25 so dospeli v Zagreb člani narodne skupščine, da posetijo zagrebški velesejem. Do-potovalo je v skupnem 80 poslancev. Pridružilo se jim je 40 novinarjev in 10 skupščinskih uradnikov. Od poslancev jih je 16 Opozicija bo pa glasno povedala, da ljudstvo Jugoslavije ne prizna posojila, ki izpreminja našo državo v kolonijo ameriškega kapitala. Belgrad, 1. juliju. (Izv.) Z Dunaja so došle vesti, da je tainošnji delegat ruske sovjetske viade Komisarjev imel sestanek z znanim črnogorskim rovarjem Petrom Plamencem. Pri tej priliki je Komisarjev izročil Plaraencu 5000 dolarjev, da nadaljuje propagando zoper našo državo. Obenem je Komisarjev izjavil Plamencu nastopno: Ako bodo zahteve sovjetske Rusije na haaški gospodarski konferenci zavrnjene, napade sovjetska Rusija v najkrajšem času Romunijo in Poljsko. Neposredno nato bo sledil prevrat na Bolgarskem, ki dovede do proglašenja sovjetske republike v tej državi. Ta prevrat bo, kakor je samo po sebi umevno, izzval tudi revolucijo v kraljevini Serbov, Hrvatov in Slovencev. Končno je Komisarjev pristavil, da bo še danes irael razgovor z nekaterimi odposlanci Stjepana Radiča. članov radikalne. 40 demokratske in pet zemljoradniške stranke, eden je republikanec, a drugi so pristaši ostalih strank. Od ministrov so došli finančni minister dr. Kumanudi ter minister trgovine in industrije Omerovič. V imenu zagrebškega ve-ies-ejma jih je pozdravil predsednik sejma Radkovič, kateremu se je zahvalil predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Poslanci in ostali belgrajski gostje so si nato ogledali posamezne odelke in se okoli poldne zbrali v paviljonu Zagrebačke pivane, kjer so jim priredili zakusko. Popoldne bodo gostje nadaljevali svoje razgledovanje raznih kulturnih zavodov, n. pr. muzeja, Strossmayerjeve galerije elik itd. Zvečer bo svečana predstava v gledališču. V nedeljo dopoldne si bodo gostje ogledali znamenitosti mesta. Kakor se doznava, odpotujejo v nedeljo dopoldne nekateri poslanci v Ogulin, kjer bodo prisostvovali odkritju spominske plošče Gigi Joviču. Ostali poslanci in ministri si popoldne ogledajo okolico Zagreba. Na povratku se jim priredi v Maksimiru zakuska in svečana večerja. S tem je program sprejema izčrpan in se gostje v nedeljo zvečer vrnejo v Belgrad. Zagreb, 1. jul. (Izv.) Na Petrovo je bil Zagrebški velesejm nepričakovano obilno posečan. Računa se, da ga je posetilo okoli 12.000 udeležnikov. Danes so posetili velesejm tudi razne kulturne, trgovske in politične korporacije. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 1. julija. (Izv.) Danes dopoldne od 10. do 13. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Na tej seji je bilo določeno končnoveljavno besedilo note, ki se ima poslati zvezi narodov kot odgovor na znano spomenico Bolgarije. Nato sta minister prosvete Svetozar Pribičevic in minister za izenačenje zakonov Trifkovič poročala svojim tovarišem o svojem po-setu pri kralju na Bledu. JUŽNOŽELEZNIŠKA KONFERENCA V BENETKAH. Benetke, 1. julija. (Izv.) Konferenca južne železnice je v svoji včerajšnji plenarni seji nadaljevala posvetovanja o načrtu dogovora o arangementu južne železnice. Posebna komisija za razdelitev gradiva je svoja dela dokončala in predložila svoje poročilo. Posebna komisija za dogovor glede svobodnega tranzita je že predložila načrt sporazuma, katerega posamezni členi obravnavajo svobodo tranzitnih zvez v smislu načrta, kakor ga je izdelala konferenca v Barceloni, dalje carin, osebnega in blagovnega predmeta, mednarodnih kolodvorov, kakor tudi ureditve vprašanja tarifov in splošne odpre-me blaga. Bernska konvencija naj se zopet uporablja pri odnošajih in pogodbah med nasledstvanimi državami, NOVE ARETACIJE V NEMČIJI. Berlin, 1. julija. (Izv.) Kakor poroča »Vorvvarts-j iz Osnabriicka, so. bili aretirani zaradi udeležbe pri umoru poslanca Erz-bergerja tvorničar Fraubrig, tvorniški ravnatelj Meyer in tajnik nemške nacionalne stranke Landvvehr. Proti bivšim dinastijam. Monakovo, 30. junija. (Izv.) V deželnem zboru je stavila frakcija neodvisnih socialistov predlog, v katerem zahteva, naj se 1. sprejme zakon, po katerem se vsi moški člani bivših vladajočih knežjih rodbin izženejo iz Nemčije, 2. naj se vsi moški člani bivše kraljevske rodbine Wittelsba-chovcev takoj izženejo iz Bavarske in ako stopijo na bavarsko ozemlje, naj se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do petih let, in 3. naj se preiskava o umoru poslanca Gareisa odvzame državnemu pravdni-štvu in poveri zanesljivemu, republikanski mislečemu komisarju. DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA IRSKEM. London, 1. julija. (Izv.) Bitka pri Du-blinu se nadaljuje. Čete začasne vlade so imele med bombardiranjem pravosodne palače 20 mrtvih in 50 ranjenih. Dnblin, 1. julija. (Izv.) Vstaši drže še vedno močne postojanke v raznih delih mesta. Patrolirajo po mestu in napadajo razne regularne vojake in manjše skupine vojaških oddelkov. V četrtek in petek je bilo ubitih 40 do 50 oseb, ranjenih pa nad 200. PLOVBA PO DONAVI. Pariz, 30. junija. (Izv.) Po daljši debati je senat sprejel zakonski načrt mednarodne pogodbe o plovbi po Donavi. To pogodbo r.o sklenile Belgija, Francija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska, Romunija, Grčija in Avstrija. ŠE ENA KONFERENCA. Rim, 30. junija. (Izv.) L Azione doznava iz baje zanesljivega vira, da se med zavezniškimi diplomati vrše pogajanja o sklicanju nove mednarodne konference, ki naj bi nadaljevala in dopolnila delo, ki se je začelo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ta konferenca se po poročilu lista sestane v avgustu t. 1., najbrž tudi na Rivieri. BOLJŠEVIKI ZA RAZOROŽEVANJE. Reval, 30. junija. (Izv.) Ruska sovjetska vlada je sklenila povabiti Poljsko in baltske države na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o znižanju oboroževanja. Ruski komisar za zunanje zadeve Čičerin je poslal poljski, finski, estonski in latiški vladi noto, v kateri predlaga, naj se efektivno stanje vojske zniža na polovico. Sovjetska vlada jc izjavila, da je pripravljena stopiti v tem vprašanju v pogajanja tudi z drugimi oddaljenejšimi državami. RUSKI POGOJI. London, 1. julija. (Izv.) »Times« objavljajo razgovor svojega dopisnika v Rigi z ruskim delegatom Krasinom, v katerem lc-ta izjavlja, da bo sovjetska vlada dovolila inozemcem le provizije in trgovinske koncesije. Vendar se pripustijo ruske in inozemske trgovske družbe, v kateri so inozemci zastopani z glavnico, ki ne presega 60%. Sovjetska vlada neobhodno potrebuje kreditov, dočim je takojšnje priznanje ruske vlade le postranskega pomena. DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 1. jul. (Izv.) Kakor poroča dunajska borza, bo ta mesec poslovala samo štiri dni na teden, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek. Novice iz Rusije. (Poročila Russkulte.) Zmešnjave na daljnjem vzhoda. V rajonu vzhodnokitajske železniške proge se je s pomočjo Japonske zopet začela ofenziva belih gard«, kojih baza se nahaja v Harbinu. Program nove cerkvone uprave, škof Antonin, predsednik nove začasne cerkvene uprave pravoslavne ruske cerkve, je v nekem intervjevu izjavil, da hoče nova uprava obnoviti cerkev na evangeljskih načelih. Cerkev ne sme podpirati socialno-gospodarske neenakosti in eksploatacije enih od strani drugih. Nova cerkvena upra- VLADNA UTEMELJITEV PR0TIB0LGARSKE AKCIJE. va bo v duhu prve apostolske cerkve in cerkvenih očetov podpirala socialistični družabni red. Škof se sklicuje na delo bogosloven Eksemplarskega »Učenje drevnej cerkvi o svojini i milostinji«. Liturgijo, pravi, pa reformujemo nu ta način, da polagoma zamenjujemo staroslovanski jezik z ruskim. »Carska vratar ostanejo ves čas službe božje odprta. S časom bomo odpravili tudi »ikonostas«, da bodo verniki vse videli in slišali kar moli duhovnik in z njim skupaj opravljali v duhu liturgijo. Odpravili bomo kanone ki prepovedujejo hraniti gladujoče (tu misli gotovo na določbe o dragocenih predmetih). Vse te reforme bodo potrjene na vseruskem cerkvenem zboru avgusta t. 1. Sovjetsko vlado bomo pri obnovi Rusije podpirali. — Nova uprava izdaja revijo »Živa cerkev«. Katolicizem v Rusiji. V Petrogradu in Moskvi obstoja več tajnih verskih društev. Člani so večinoma bivši aristokra-ti, ki hočejo razširjati katolicizem, kojega mističnost jih vleče nase. H katoličanstvu je prestopil tudi prof. Kuzmin-Karatajev. Strah ima velike oči. Rumunska vlada je izdala naredbo, po kateri se prepoveduje uvoz ruskih knjig. Praganjanje cerkve. Petrograjski metropol it Benjamin je obsojen na bivanje v samostanu. Protojereja Vjedenskega, pristaša nove cerkvene uprave, je množica napadla, ko je zapustil sodno dvorano, kjer je bil pričal proti Benjaminu, in ga s kamenjem ranila. V Jaroslavu je bil aretiran metropolit Agafangel. Dne 15. junija so odkrili Italijani na Krnu spomenik padlim vojakom z veliko slovesnostjo. Zgodilo se je pa, da je bil spomenik takoj nato po neznani sili po-kvafjen in sicer je bila odkrita 80 kg težka bakrena plošča, katere je bil kos tudi odbit. Radi tega so domači kobariški fašisti, katerih je 18 po številu in ki jih vodi neki Clemente Giuseppe, vrgli Volaričev spomenik na tla, zakurili sredi trga kres, vlačili kip okrog in nazadnje opravili, ko je bil že popolnoma razbit, svojo potrebo nanj. Pri vseh teh dejanjih pa so pripomnili, da je to šele pričetek. In res so bili fašisti z neznansko naglico obveščeni, mobilizirani in že v Kobaridu. Obiskali so Kobarid v četrtek dne 22., nakar so odšli, vrnili pa so se v petek v toliko večjem številu, do 200 ljudi. Pravi teror je pričel šele sedaj. Šli so po hišah, grozili ljudstvu na cesti, pili in jedli, kradli, poleg tega so pobrali vse slovenske napise, znesli jih pod lipo na trgu in zažgali. Zgorela je tudi lipa, ki so jo drugi dan še posekali in odnesli kos kot vojno trofejo s seboj. Posebno so strabovali nekatere ljudi; vodil je fašiste zopet že omenjeni Clemente. Vse to se je vršilo, ne da bi počakali, da bi dognali, če so dejanje res izvršili Slovenci. Med tem se je stvar že raznesla po vsi kobariški okolici. Ljudstvo je bilo silno preplašeno. Bežalo je na vse strani. V Drcžnico v petek zvečer. Pred njimi so pri-dolžili, da so napravili dejanje na Krnu. Fantiči imajo po 12, 14 in 16 let. Najmlajšega so že izpustili. Sploh je dognala komisija, da ti dečki niso mogli izvršiti omenjenega dejanja. Vendar so prišli fašisti v Drežnice v petek zvečer. Pred njimi so prišli orožniki, ki so naznanili županu in župniku, naj beže. Župnika ni bilo več doma, zbežal pa je župan. Orožniki niso niti s prstom ganili ko je prišlo do 80 fašistov (na 2 avtomobilih). Ti so zažgali župnišče, ki je zgorelo do tal. Zgorel je tudi neki lz sovjetske Rusije. (Spisal Vladimirov.) (Dalje.) »Ker se mi zdite več kot navaden človek.« Pri teh besedah so se mu odprla usta ic začel je govoriti: »E brat, kadar nas glad stiska in mori kakor zdaj v Samari, smo vsi navadni ljudje, zapisani smrti. Ali povem vam, da je to šele začetek bede in gorja, začetek onega joka in stoka, čigar obupni krik bo segal črez planjave obširne Rusije za njene predele, tako da ga bo slišal celi svet. Kajti pred vami, bratje, leži vse Povolžje, pusto in posušeno in je zapisano isti usodi kakor Samara in vsa njena gubernija. Vseh teh zemlja dvajsetin i'i jonsko prebivalstvo bo vpilo po pomoči in to vpitje bo grozno tako, da ga še ni slišal svet. Tedaj, bratje, se spomnite mojih besed in odkliknite se, da ne bo ono vpitje po pomoči glas vpijočega v puščavi. Zakaj On, ki vodi usodo narodov, vam bo povrnil, On, ki ve, zakaj je nad nas poslal to grozno stisko letos, ko je vsa Rusija v upanju na boljšo bodočnost imela uprt pogled na dobro letino, ki je ni bilo. On tepe, kogar ljubi, ker ga preizkuša in pripravlja za svoja nam nerazumljiva pota. Tako On zdaj tudi nas tepe in biča za vse napake in grehe naše ter nas čisti in pripravlja za hlev. Hoteli so zažgati tudi neko drugo hišo, ki so jo zamenjali za županovo. Gasiti niso pustili. Trobentača, ki je naznanjal ogenj, so pretepli. Panika v vasi je bila strašna; ob največjem nalivu jo vse bežalo na prosto in v gozdove. Ko so fašisti opravili svoje delo v Drežnici, so prišli okrog šeste uro zjutraj v Staroselo, kjer je g. župnik ravno obhajal sv. mašo. Hodili so po cerkvi, glasno govorili in motili duhovnika. Med mašo še so drugi obiskali župnišče, premetali in razbili vse, ukradli 2200 lir župnikovega denarja in 20—25 lir cerkvenega denarja v drobižu. V dvorani >Bralnega društva« so zažgali harmonij in razmetali knjige. Vseh šip so razbili 90. Ko so se vrnili v Kobarid, so hoteli zažgati tudi trg, posebno cerkev in župnišče. To so pravočasno preprečili. Nato so fašisti odšli. To je samo kratko poročilo in v glavnih obrisih. K zadevi se bomo povra-čali v potankostih še in še. Ljudstvo, ki je zbežalo, se ne upa povrniti. Med begunci je tudi kobariški g. dekan. Izrazili so se baje fašisti, da morajo Slovence pobiti. Po drugi strani se čuje, da je ves dogodek samo uprizorjena protiavtonomistična gonja. Res, žalostno! Enotna misel vseh naših ljudi pa je, da dejanja na Krnu ni napravil Slovenec, kakor vsakdo to dejanje tudi obsoja, kakor obsoja dejanja fašistov. Dogodek je vzbudil velikansko pozornost in ogorčenje tudi v poštenem delu italijanske javnosti. »II popolo friula-no<~ priobčuje uvodoma obširno objektivno poročilo o zločinski ekspediciji fašistov in obeta zanimiva razkritja o namenu tc akcije, ki meri na to, da bi se goriško prebivalstvo ustrahovalo, ker zahteva avtonomijo dežele. Zlodejstvo je bilo spočeto v Vidmu in pomeni atentat na celo deželo. 11 našega Prekmuria. Prekmurec je skoz in skoz pošten. To je njegova posebna značilnost. Ta poštenost pa izvira iz res praktičnega krščanstva. Zato pa udari po ustih vsakogar, ki se skuša pod krinko narodnosti na zvit način njemu približati. Tak močan udarec so dobili v Prekmurju naši demokrati. Ko je meseca marca 1919 šla prva deputacija Prekmuroev (čeravno še takrat Prekmurje ni pripadalo Jugoslaviji) so vprašali tudi demokratskega ministra Kramerja, kakšno stališče bo zavzemala jugoslovanska vlada napram veri (bodisi katoliški ali protestantski), kajti za Prekmurca je to v tej zadevi prvo vprašanje. Kako lepo in ugodno se je minister izrazil o tem in poslanca Kukovec in Voglar kar nista mogla do konca priti s svojim zatrjevanjem, da bo v Jugoslaviji zlasti v tem oziru velika svoboda. Poslanec Voglar je s knjižico »pra-vil demokr. stranke« dokazoval, da so demokrati za silno veliko versko svobodo. To so si Prekmurci zapomnili in tembolj koprneli po združitvi z Jugoslavijo, kar se je avgusta 1919 tudi zgodilo, na veliko veselje vseh Prekmurcev, dokaz ogromen tabor, ki se je vršil še istega meseca v Beltincih. Prišli so pa sčasoma tudi demokrati v Prekmurje: v urade, v šole, na velposestva. S a m o s t o j n e ž i so imeli takoj svoje shode. Pripeljali so se, recimo samo en slučaj, na G. Bistrico k županu. Ta je zbežal na polje, ker se mu je zdelo, da je to neka sumljiva družba. Takozva-nega »malega« župana so prisilili, da je šel z bobnom po vasi in klical, da naj gredo na zapoved nekih gospodov na shod. Nekaj iz strahu, nekaj iz prirojene pokorščine so se vaščani zbrali. Takoj so jih tam vpisovali kot člane k samostojnežem in jim silili »Kmetijski list« (kaj ne — g. važno nalogo v bodočnosti, da se tako udej-stvi ideja, po kateri hrepene in se ji že bližajo narodi sveta, ln vse, kar nas ovira na tej trpljenja polni poti, bo izginilo in prešlo samo po sebi. Da se pa to tem preje zgodi, nam pomagajte in nas podpirajte vi, bratje, na zahodu, da dovojujemo boj in dovršimo plemenito in vzvišeno delo .. .« »Molči, starčel Kaj puntaš ljudstvo?« črezvyčajka je položila roko na njegovo ramo. »Ne puntam, a govorim o resnici in pravici, ki naj bi kmalu zavladali nad zmoto in lažjo.« »Vidiš pravico?« mu je pokazal revolver agent tajne sledilke. »Ne vidim sicer, a čutim bližino njeno.« »Provokator! Kontrarevolucioner! Stopaj pred komisarja in ti za njim,« je ukazal tudi spremljevalcu starčkovemu. Zgrabil je oba za rame in ju obrnil. »Pustita ga, revež je slep.« »Pred komisarja!« je skomandoval agent še enkrat in razgnal množico. »Ah, škoda starčka, kakor prorok je govoril,« je rekla množica in gledala za njim ... Nastopal je večer. Naš vlak je še vodnostal na svojem mestu. Zjutraj ko smo prišli, nas je sicer zagotavljal postnjena-čelnik, da je naš sestav četrti po vrsti, lei jih mora odpraviti v smeri proti Moskvi in da ne po stojimo več ko tri štiri ure. Iz Rajh!) itd. Čudno se nam je pa že takrat zdelo — so pripovedovali Bistričani — ker so ravno tako govorili kot boljševiki: »Duhovnik naj bo v cerkvi ne pa v politiki.« — Kmalu po zasedbi so demokratski uradniki — priseljenci — osnovali v M. Soboti in D. Lendavi strankine odbore. Začeli so izdajati »Prekmurski Glasnik« v domačem narečju, celo v madžarskem pravopisu. Ker se jim je pa takoj od začetka zdelo, da ne bodo mnogo spravili, so se skrili za takozvano domačo gospodarsko stranko«, pa tudi tu niso imeli sreče. Demokratska stranka menda nikjer ni v tako siromašnem stanju kot v Prekmurju. »Glasnikv; pa je žo večkrat prenehal izhajati, neštetokrat menjal urednike in tiskamo. Sedaj je predmet zasmeha v Prekmurju. Ne razumemo, kako more kak denarni zavod imeti še voljo ta list podpirati, ko vendar ni niti v interesu lastne stranke. Sokoli so bili zlasti v M. Soboti jako urni. Tvorijo ga priseljeni uradniki in' učitelji. Vsaka njihova prireditev v Prekmurju se je končala navadno s škandalom. Sedaj so izstopiil iz njega tudi tisti domačini, ki so se bili začetni sili in zvitosti udali. »Jutro-- ima jako prav, ko piše, da se ima Sokol v Prekmurju boriti z velikimi težavami. Najbolj so pa razočarani l^rekmurci zavoljo večine novodošlih učiteljev. Teh so si v začetku najbolj želeli. V tem so upali dobili največ zaželjene spremembo z ozirom na prejšnji madžarski režim. Sedaj so pa premnogokrat ravno ti krivi, da je Prekmurec v2enitevv, spisal N. V. Gogolj (docela neverjeten dogodljaj v 3 dejanjih). Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Fil. Severju in od 6. ure dalje pri društveni blagajni. — Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu, Za peto jugoslovansko umetniško razstavo je občinstvo zadnje dni pokazalo več zanimanja. To je dalo razstavnemu odboru povoda, da podaljša razstavo do 15. julija t. 1. — Tatvine. Posestniku Francu Tomšiču r. Brezovice je bilo ukradenih iz gozda 21 dreves, posestniku Ivanu Prebilu iz Podsmre-ke pa približno pol voza jelšovih in hrastovih drv. Orožniki so tatove izsledili. — Konjaču Antonu Polanšku v Tržiču je bilo ukradeno razno blago vredno 9320 K. — V Gradcu so neznani vlomilci odnesli zlatarju Francu Kri-sperju zlatnine v vrednosti več miliionov n. a. kron. Vloma sta osumljena dva mladeniča približno 25 let stara in pa zelo velik, močan 38 do 40 let star mož. Vlomilci so pobegnili v Jugoslavijo. — Zrelostni izpiti na zasebnem ženskem učiteljišču uršulink v Skofji Loki so se pod predsedstvom nadzornika srednjih šol g. Josipa \Vestra vršili dne 26. in 27. t. m. Izpričevalo zrelosti so prejele v»e kandidatinje, in sicer; Blažina Petrica iz Kozine v Istri (z od- liko), Breznik Zofij« ie Kozjega, Ferjančič Hin-ka iz Mekinj (slov. in nem. z odliko), Grohar Valentina iz Toplic pri Zagorju, Jelenec Bo-žena z Dvora pri Žužemberku (slov. in nem. z odliko), Klinar Jožefa iz Plavškega rovta (slov. in nem.), Kodrič Marija iz Trsta, Koren Marija iz Metlike (z odliko), Lapajne Erna Iz Kostanjevice, Lavrenčič Vida iz Vrhpolja pri Vipavi (slov. in nem. z odliko), Leonardi6 Aleksandra iz Spodnje Škofije v Istri, Marinko Lucija iz Komanije pri Dobrovi (slov. in nem. z odliko), Rožaj Marija iz Predtrga pri Radovljici, Šmid Marija iz Železnikov (slov. in nem, z odliko), Zurc Valerija iz Kandije. — Alliance Fran^aise v Ljubljani vabi na kongres francoskega jezika, ki se bo vršil od 16. do 20. julija t. 1. v Marselju o priliki on-dotne kolonialne razstave. Natančnejša pojas-nila se dobe v knjižnici Francoskega Instituta v Ljubljani. — Imeniten tajnik. V ministrstvu za socialno politiko v Belgradu imajo ministerijalnega tajnika, ki je te dni polagal izpit za prvi gimnazijski razred. Včasih je bilo treba imeli maturo, vseučilišče, pet let državne službo z izborno kvalifikacijo in potem šele je smel državni uradnik upati na krasni naslov . Ministerialvicesekretarc z zlatim ovraUiikom. Pred vsem je bilo seveda treba mnogo protekcije in zelo močne in visoke protekcije. Koliko protekcije je treba šele danes, da dobi tako mesto človek, ki v gimnazijo še niti pogledal ni? — — Dobra je ta! Med našimi diplomati na genovski konferenci se je sukal tudi neki dr. Miloš Martič, načelnik v nekeui belgrajskem ministrstvu, ki se pa navadno mudi v Zagrebu v raznih diskretnih misijah. Tega gospoda ni poslala v Genovo belgrajska vlada, ampak vseeno je stanoval v istem hotelu kakor naša uradna delegacija. Ko je naša delegacija pred svojim odhodom sestavila račun, ni poravnala stroškov za g. načelnika, pač pa jih je poravnala — laSka vlada... — Za Wranglove kadete — da; za bolnišnice — ne. V Sarajevu obiskuje kadetno šolo okoli 200 mladih ruskih Wranglovcev. Stroške plačuje seveda nača vlada, ker je napram Rusiji »ne-vtralna«. Torej za Wranglove kadete je denarja dovolj, za naše bolnika se pa morajo puliti naši poslanci za vsak 1 vrajcar, dokler ne bodo bolnišnic — zaprli. — Konec stavke tramvajskih nameščencev * Zagrebu. Med uprave in med nameščenci električne železnice v Zagrebu je bil dosežen sporazum in je promel zopet vzpostavljen. Vsi dosedanji nameščenci so zopet sprejeti v službo proti 15 odstotnemu povišanju dosedanjih prejemkov. — Lep slučaj pisemske tajnosti. Osiješka »Hrvatska Obrana« je objavila daljši članek o spoštovanju pisemsko tajnosti v Jugoslaviji in navaja sledeč zanimiv slučaj: Neki gospod iz Cereviča pri Osijeku je poslal pismo v Obrovce v Bački. Naslov na pismu je bil hrvatski, dočim je bilo pismo pisano v nemškem jeziku, ker adresat ni znal hrvatsko. Čez par dni je prišlo pismo nazaj v čerevič. V pismu pa je bila napisana opazka, v kateri se protestira proti temu, ker je pisano nemško. — Iz bede. V zadnjem času so v Sarajevu vse branjevke prodajale sadje zavito v papirju zaupnih aktov deželne viade. Policija je dognala, da je te akte prodajal bra-njevkam za zavijalni papir neki sluga, oče cele kope otrok, ki ga je zadela poslednja naredba glede draginjskih doklad. — Trahom v Dalmaciji. O priliki poslednjih naborov v Dalmaciji so ugotovili, da je med tamkajšnjim ljudstvom zelo razširjen trahom, nevarna očesna bolezen. Ta težka bolezen je tudi ena slabih posledic vojne, ko so vojaki umetno povzročevali trahom, samo da so se rešili fronte. — Nesreče. Osemletni Neži Jagodic iz Ve-lesovega jo slamoreznica odrezala prst na desnici. — Stroj ie težko poškodoval v Preserju 18 letnega delavca Karla Blejca. — Vrečar Franc iz Ljubljane si je izpahnil levo nogo. —. Desno nogo si je zlomila v Višnji gori dveletna Gizela Pavšek, ki ie padla po stopnicah. — Delavka Kristina Pogačar si je v tvornicj »Titan« v Kranju poškodovala levo oko. — Ivan Šparenblek iz Dol. Jezera se je po nesreči z lovsko puško ustrelil v trebuh. — Delavec Franc Jereb si je v opekarni v Mengšu zlomil levo nogo._ — Oblasni Savez Dobrovoljaca za Slovenijo. Po sklepu konference delegatov dobro-voljskih savezov kraljevine SHS, ki se je vršila v Belgradu, se priznava dobrovoljsko svojstvo tudi onim mornarjem, ki so se udeležili aktivno kotorskega upora v februarju 1. 1918. Zato pozivamo vse tiste, ki so se omenjenega upora udeležili, da prijavijo pismeno svoj vstop v gornjo organizacijo z navedbo točnega naslova. _— Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji v Ljubljani so prispeli naslednji darovi: Šolsko vodstvo Žalec D 171.65; Zora Borštnar, Litija, D 121.50; predilnica v Litiji po g. ravn. Preisu D 250; Fran Toroš, Liubljana, D 100; Ignacij Kamenčan, Ljubljana. D JO; Terezija Krarn-bergar, Šmarjeta, D 5; Ivan Mihelič, Stari trg, D 5; občani Jurčinci D 5.20; ravnatelj J. To-mažič, Ključarovci, D 250; okr. odbor Kranj D 6581.50; Franc Berlec, Kandiia. D 5.25; župnijski urad Staritrjj D 40; Leop. Rant, Polhov-gradec, D 1; šolsko vodrtvo Sostro D 25; ravnateljstvo pom. urada, Ljubljana, D 3016.25, D 218.75 in D 35; župnijski urad Bočna D 227; župni urad Rovte D 10; šolsko vodstvo Vel. dol ina D 28; dr. Anton Vilimek, Bizeljsko, D 100; Franio Krašovec, Stična, D 55; gostilna Mikuž, Ljubljana, D 30; Jernej Štele Spodnia Šiška, D 20; Julij Stlrnec, Sr. Bistrica, D 2; uprava »Slovenca«, »Domoljuba«, Ljubljana, D 250; Terezija Klemenčič, št. Vid pri Stični, D 10; vodstvo II. mestne osnov. šole. Liubljana, D 10; Ivan Kovič, Kresnice, D 1; Jakob Aljaž, Dovje, D 781.75; okr. pom. odbor Kranj D 987.50; J. Kapetan, Ljubljana, D 100; šolsko vodstvo Vel. dolina D 20.50; Flls Anton, Blanka, D 4.50; Fr. Tomic, Polhovtfradec. Dl; uprava »Kmet. lista«, Liubljana, D 105.65; A. Finžgar, Ljubljana, D 50; mestna blagajna, D 12.230.98; Iva Belar, Ponikva, D 10; župan- stvo Ribnica D 40; občinski urad Cerknica D 202.50; občina Čikrnica D 500; župnijski urad Paneče D 40; Jože Žmavc, kaplan. Trbovlje, D 13.50; gostilna pri Kraču, Dolsko, D 148.50; okrajno glavarstvo Ptuj D 7658.09; šolsko vodstvo Podgorje D 23.75; šolsko vodstvo Zabukovje D 42.35; krajevni odbor Novo mesto D 2317.65; vodstvo deške ljudske šole Šmihel D 34.70; šolsko vodstvo Bučeča vas D 26; Am. Rusjan, Murska sobota, D 55; učenke III. razr. vadnice, Ljubljana, D 30.25; Amb. Rusjan, Murska sobota, D 10; Neža Biček. Brusnice, D 1; vodstvo osnovne šole, Brežice, D 22.50; okrajni poni. odbor Kranj D 200; župljani Češnjice pri Brežicah D 18.20; šolsko vodstvo Dobrava pri Kropi D 36.5; Andrej Lovrenčič, Ljubljana, D 805; Ana Bu-fon, Šiška, D 20; Fr. Žgeč, Ljubljana, D 408; šolsko vodstvo Mosta D 235.25; mestna blagajna. Ljubljana, D 765.25; H. Donič, Bosna, D 100; okrajno glavarstvo Ptuj D 467.35; županstvo občine Toplice D 858.50; Jos. Jurko, Vič, D 75; okrajni pomožni odbor, Kranj, D 301. — Povodom cvetličnega dne 25. maja t. 1. v Ljubljani nabrani znesek D 5033.40. — Skupaj U 46.479.22, — Dosedaj se je nabralo skupaj D 76.885.65, manj razni mali stroški po D 1115.30, preostane D 75.770.35. — Sprejem gojenk v Kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijsko družbe m .Slovenijo v Ljubljani. Z '2. oktobrom 1922 se otvori tečaj Gospodiujskc šole, ki oo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reoa sv. Frančiška. Zavod je v i>osebnem poslopju poleg Marjanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk. ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa pottčnjo teoretično nov-no Jesenifnikovo klicanje niso obstali, je narednik streljal za njimi in zadel tihotapca Josipa Krapeža iz 01 lice pri Gorici, kateri je imel pri sebi vrečo tobaka, ostala dva tihotapca sta ušla, ko sta še prej odvrgla vrečo tobaka. V stegno ranjenega tihotapca je obvezal bivši ruski sanitetni zdravnik Volatovski. — Stoletnica železnice. Ob koncu meseca maja 1822 so začeli graditi prvo železniško progo med Stocktonom in Darlingtonom. Tedaj se je poizkušalo prvi pot v človeški povest-nici zvezati dve mesti z železno cesto, po kateri bi se prevažalo blago in pa tudi ljudje. L. 1825. je prišla železnica v promet, poizkus se je posrečil in o velikem pomenu najvažnejšega prevoznega sredstva je bilo vse prepričano. Kmalu so začeli zidati železno cesto tudi po drugih deželah. L. 1828. je zgradila Avstrija prvo železnico, ki je šla iz Budejevic v Line. Pred parno lokomotivo ja vozil med imenovanima mestoma konjski tramvaj. Isto leto so dobili tudi na Francoskem prvo železniško zvezo med mesti. Na Nemškem in v Belgiji so zgradili železno cesto šele 1. 1835. Potem se je pa z gradnjo železnic kar tekmovalo. Zidali so jih po vseh deželah in državah. Na Angleškem so vihravo gradili železne ceste. Še 1. 1840. so jih imeli več kakor vse druge države na svet«. Na Španskem so zidali prvo železnico 1848. L, na Portugalskem 1854. 1., na Srbskem 1884, 1. V Ameriki so zgradili prvo železnico 1827. 1., v Avstraliji pa 1854. 1. Leta 1880. je glede .daljave železniških prog Angleško prekosila Nemčija. Maksimiranje drag. doklad. Prejeli smo: TolažUi so nas v »Našem Glasu«, da je maksimiranje drag. doklad nižjim državnim nameščencem grda polomija nokega uradnika ProUča. Če bi bilo to res, bi bila vlada to zadevo takoj poravnala, ker bi take blamaže gotovo ne hotela trpeti in uradnika, ki bi njene sklepe na tak famozon način izigraval, primerno kaznovala. Kor pa vse to ni res in je maksimiranje (seveda s privoljenjem demokratskega klube in prof. Reis-nerja) sklenil ministrski svel, tedaj je ta grda polomija dete naše slavne vlade. Tovariši: Vse naše tozadevne prošnje, vsi protesti, vsi dokazi nekaterih naših poslancev (znano je, kateri so nam naklonjeni), da maksimiranje draginjskih doklad žene v obup družine neuradni-Skih kategorij državnih nameščencev, vse to nič ne pomaga. Naša slavna (pač res demokratska!) vlada v Belgradu je za nas gluha in slepa, nas ue vidi in ne sliši, ln zato naj bo za enkrat teh prošenj dovolj. Nujno potrebno pa je, da vse neuradniške kategorije — organizacije — skličejo lakoj sestanek, na katerem naj se določi depnlacija, ki naj se brez odloga poda na Bled do kralja in mu vse tozadevuo pojasni. Tovariši! Ne zamudimo prilike, dokler je še čas, pojdimo k našemu kralju in naši kraljici prositi pomoči, kor je pri vladi no najdemo, in uslišani bomo Če bi nas ostavilo vse, Ona dva nas ne ostavita nikoli, zakaj ostavila bi sama sebe! (Glej >Naš Glas; od dne 10. junija 1922.) Tega gesla so držimo tudi mi, zapuščeni. Brez nujne pomoči nam ni mogoče ver. dalj-1 živeli. Zato |>ogun)no na delo. — R.. .z, podurad-nik Tin. kontrole štajerske novice. š Kogaška Slatina. Kakor se nam poroča, namerava v kratkem obiskati naše svetovnoznano letovišče kraljevski par, ki prebiva sedaj na Biedu. Ob tej priliki namerava vodstvo tukajšnjega zdravilišča prirediti v čast visoke dvojice koncert. Ravnateljstvo je na ta koncert povabilo posebno ljubljanska operna pevca gospo Vilmo de Thiery-Kavčnikovo in g. Leopolda Kovača, ki sta že lansko leto z velikim uspehom priredila samostojen koncert v Rogaški Slatini. š Minister dr. Kukovec prijatelj slovenske obrti. Slovenski obrtniki v Mariboru so videli v ministru n. r. dr. Kukovcu svojega posebnega zaščitnika. Ko je g. dr. Kukovec te dni orevzel v Mariboru svoje stanovanje v Vrazovi ulici, je poveril slikarsko delo znanemu — Nemcu. Brez nadaljnjega pripomnimo le, da jc v Mariboru najmanj 5 slovenskih slikarjev, katorih vsak bi bil rad prevzel tudi delo za g. ministra. Da so naši slikarji zmožni tudi takega dela, to so že pokazali, ko še g. dr. Kukovec ni računal na Maribor. š Preveč narodnih praznikov. Tudi na Štajerskem so se zastopniki trgovine in obrti prepričali, da imamo le preveč narodnih praznikov in da sc zgubi s praznovanji le preveč dela. K temu prepričanju jih je privedlo v tem času brezobzirno izterjanje raznih novih davkov za dve leti nazaj (n. pr. vojni davek), ki preti nekatere manjše obrte naravnost zadušiti. Zato je bil Vidov dan za trgovino in obrt dan normalnega dela; praznovanje so prepustili državnim uradnikom in vojaštvu. Kakor se v teh krogih čuje, se hočejo v bodoče tudi glede ostalih praznikov omejiti le na večje cerkvene praznike, glede narodnih ozir. državnih praznikov le na 1. december kot praznik ujedinjenja. Junij je imel vštevši nedelje in Vidov dan 8 praznikov, to jc res malo preveč. Gospodarstvo. g Izvoz dalmatinskih vin. V zadnjem času je trgovina z dalmatinskimi vini bolj živahna in so ga samo v Francijo izvozili nad 20.000 hektolitrov. Veliko ga izvažajo tudi v Češko-slovaško. Cene so sicer dokaj nižje, kakor so bile dosedaj, vendar ga dalmatinski vinogradniki kaj radi prodajajo tudi malo nižje, ker je bila dosedaj trgovina z vinom zelo slaba. g Obratno ravnateljstvo južne želcznice v Ljubljani rabi 6000 m» trdih, 2000 m3 mehkih in 25.000 snopičev vezanih drv za kurjavo. Snopiči morajo imeti pol metra v premeru in nad 20 cm visoki. Drva morajo biti popolnoma suha. Refl:k-tantje naj upoštevajo tozadevne oferte z navedbo cen za m* obratnemu ravnateljstvu, odd. II1-4 v Ljubljani najkasneje do 8, julija 1922. g Cene živini v Mariboru. Kg žive teže za debele vole 33—35 K, poldebele vole 27— 32 K, plemenske vole 25—32 K, bike za klanje 20—28 K, klavne krave 27—36 K, plemenske krave 21—24 K, krave za klobaserje 15— 17 IC, molzne in breje krave 18—30 K, mlada, živina 22—31 K, teleta 30—35 K. Od predzadnjega semnja dne 13. junija cene živini niso povprečno poskočile izvzemši pri klavnih kravah za 2 K, nasprotno so cene padle n. pr. pri molznih in brejih kravah za 5 K, pri pol-debelih volih za 2, toda le v nižjih kvalitetah, dočim so pri boljši živini cene ostale konstantne. Vzroki: veliko manj krme kot se je vsled ugodnega vremena pričakovalo, ker se še pri višje ležečih senožetih (travnikih) še letos občutijo posledice lanske suše, ki je zamorila kali rastlinam; drugi vzrok omejeni izvoz živine; tretji vzrok pomanjkanje denarja pri malih kmetijah. Vkljub temu, da so zdaj cene živini znatno nižje kot so bile zgodaj spomladi, mesarji v mestu še vedno vztrajajo pri starih cenah ter jih za boljše dele mesa iz sicer manj vredne živine še zvišujejo. Na zadnji svinjski semenj dne 30. se je prignalo le 96 svinj. Cene: 5—6 tednov stari 400—650 kron, 7—9 tednov 800—1000 kron, 3—4 me-scce 1500—1700 K, 4—6 mesecev 1800—2000 kron, 8—10 mesecev 2000—3000 K, 1 leto 4000 kron. g Uvoz modre galice iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Ministrski svet je dovolil poljedelskemu ministrstvu dobavo 40 vagonov bakrene galicc ir. Nemčije na račun vojne odškodnine. g Državni dohodki za mesec maj. Za mesec maj 1922 znašajo državni dohodki od pristojbin in kolekovin 35,700.666 dinarjev, medtem ko so znašali isti dohodki v istem me- secu 1921 samo 19,338.147 Din. — V prvih petih mesecih 1922 smo imeli iz pristojbin 172,090.868 Din dohodkov, medtem ko smo v ipiem času 1921 imeli zamo za 75,294.740 Din dohodkov. Iz trošarine smo imeli 1922 v maju za 29,818.379 Din dohodkov, 1. 1921 pa v istem mesecu za 39,660.038 Din dohodkov. g Plzcnski premogovniki, V okolici plzen-ski je več manjših premogovnih jam. Zadnji cas so imeli njih lastniki v Plznu shod, na katerem sc jc poudarjalo, da treba trgovino s premogom zlajšati, odpravili premogov davek, uvesti osemurno delovno dobo ter zmanjšati železniške tarife. Od 49 plzenskih premogovnikov jih jc danes samo še 27 v obratovanju. Mali premogovniki so današnji dan v taki zagati, da je vprašanje, če bodo še obratovali ali ne več. A t« nc gre za to, da bi se ohranili mali premogovniki, ki so nastali med vojsko ob ugodni konjunkturi, ti so že zmrznili ali pa bodo v bližnji bodočnosti, ampak tu govorimo o premogovnih jamah, ki so bile v obratovanju že pred svetovno vojsko. Na njih je zaposlenih 3000 premogokopov, kojih mezda je znašala lansko leto 36 milijonov čsl. kron. Ako ima ta premog iz malih premogovih jam konkurirati z ruiavim premogom, je pač treba premogovni davek odpraviti popolnoma in pa železniške tarife znižati za polovico. Na mezdah ni mogoče iti dol, ker je delavec v malih premogovnikih za polovico slabše plačan kakor premogokop v velikih premogovnikih. V poslednjih dneh je premogovnik Pangrac odpovedal delo 300 premogokopom, pa iz drugih premogovih jam jih tudi odslavljajo, ker se obratovanje zmanjšuje. V Niranu so odslovili že 1000 delavcev, ki so bili do zadnjega časa zaposleni v ondotnih premogovih rovih. BORZA. Curih, 1. julia. (Izv.l Berlin 1.33. Newvork 526.75, London 23.27. Pariz 44.25. Milan 24.70, Praga 10.10, Budimpešta 0.51. Zagreb 1.67. Bukarešta 3.425, Varšava 0.11275, Dunaj 0.0275, avstrijske krone 0.0287 . Berlin, 1. julija. (Izv.l Dunaj 2.155, Budimpešta 36.85, Milan 1897.60. Praga 764. Pariz 3395.75, London 1767.75, Newvork 401.49, Curih 7740.30. Praga, 1. jul (Izv.l Danes borza ni poslovala. Zagreb, 1. julija. (Izv.j Borza ic bila danes zatvorjena. Dunaj, 1. julija. (Izv.) Ker borza danes ni poslovala ni nobenih oficielnih zaključkov. Ljubljanske novice. lj Sodalitatis ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj shod v pondeljek 3. julija, ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. lj Občni zbor »Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje« zaradi nastalih zaprek ne bo kakor je bilo naznanjeno, dne 5. ju* lija, ampak v ponedeljek, dne 10. julija ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. K obilni udeležbi ponovno vabi dr. Iv. Svetina, t. č. načelnik. lj Večja tatvina železnih nagrobnih križev se je izvršila v noči od petka na soboto na pokopališču pri sv. Križu. Ker so pa bili tatovi gotovo prepodeni, so skrili križe v bližnje žito in pobegnili. Proti jutru so se pa vrnili z voznikom in odpeljali križe. Zasledoval jih je upravitelj pokopališča g. Zorman, ki jih je dohitel v Šmartnem. Tatovi so pobegnili in se skrili v žitu, voznik je ostal in je znan. lj Najdena denarnica. Včeraj okrog četrt na tretjo uro je nekdo našel na Go-sposvetski ulici denarnico s srednjo veliko vsoto denarja. Kdor je denarnico izgubil, jo dobi v upravništvu »Slovenca«. lj Družba st. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, 4. julija ob 3. uri popoldne v Dobrodelnosti«, Poljanski nasip). lj Razstava ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg 6/II., v poslopju, kjer je kavarna Jadran, traja od nedelje, t. j, 2. julija do srede 5. iulija 1922, vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. lj Policijska kronika. Iz Jugoslavija izgnani mehanik Viktor Maran je prišel v Kožarje in odposlal k stražniku Vcrtašiču sporočilo, naj se stražnik ne briga za njega, ker če ga bo zasledoval, bo enkrat pustil svojo kožo. Izgnani Maran je zasmehoval tudi višjega stražnika Matka Vidaka, ko se je peljal s kolesom mimo njega. — V Prešernovi ulici je bil nedavno povožen z avtomobilom 20lefni Leopold P. s Homca. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kdo ga je povozil, se ne ve. Pač pa je prišel v bolnišnico k njemu neki neznani mož, kateri je govoril z njim in ga vprašal, kdaj in kje da ie bil povožen. Ko mu jc bolnik povedal zgodbo o svoji nesreč', je neznanec stisnil poškodovancu 2'5.000 K in odšel. Bolnik je bil odškodnina zelo vesel. — Srečni ponesrečenec bo kmalu popolnoma ozdravljen zapustil bolnišnico. — Štefanu Re-žunu iz Podgorja je bilo ukradeno kolo vredno 10.000 K. — Kleparju Francu Koscu je bila ukradena beležnica, v kateri je imel 53 Din. — Zasebnemu uradniku Robertu Deklevi in skladiščniku Gregorinu Matku je bilo vsakemu ukradeno po eno kolo. — Posestniku Avguštinu Marinčiču je bila na mošanskem polju ukradena detelja v vrednosti 2500 K. Cerkveni vestnik. Evharistična procesija v Carigradu. Binkoštno nedeljo jc bila v Carigradu veličastna evharistična procesija. Razvila se je v veličastno manifestacijo katoliške vere in je bila sijajna ilustracija devetega člena apostolske vere. To rabi Vzhod. To več koristi, ko mnoge apologetične pridige. Zlasti Grki so bili kakor delektrigirani. Bili so naravnost razkačeni, da se je ni vdeležila grška duhovščina v večjem številu. Odličen Grk je rekel msgr. Cesaranu, sedanjemu generalnemu vikanju, da bi sc bile morale procesije vdele-žili vse ortodoksne cerkve, ki naj bi bile Sle iatinski procesiji nasproti. Pač pa so vojaki pred grškim konzulatom izkazali mimoidoče-mu Zvcličarju vojaške časti. Z eno besedo: vtis na Grke je bil velikanski. Pa tudi na druge. Neki žid in prostozidar se je izrazil; »Vam katoličanom ne moremo blizu. Pri zadnji slav-nosti v Rimu (evharistični kongres) je bil cd Rim po koncu in še mnogo tujcev je prišlo tja. Ako pa italijanski kralj slavi kako slavlje, kdo se briga za lo? Koliko katoličanov pa je tukaj v Carigradu? Peščica v primeri s Turki in * nami judi, In vendar ta veličastni sprevod.« In res je bil sprevod veličasten. Otvorilo ga je šest mož turške policije na konjih, ki je sploh skrbela za red, ki je bil topot vzoren. Na obeh straneh procesije sta korakala v prii merni razdalji po dva turška orožnika v gala! uniformi. Za policijo so peš korakali policijski načelnik v spremstvu ordonančnega častnika, namestnika in enega komisarja. Nato šest strežnikov v cekvenih haljah s križi. Za njimi 6 katoliških telovadcev z zastavo, nato godba in telovadci. Telovadcem so sledile katoliške Armenke, belo oblečene in z lilijami v rokah. Za njimi armenska godba. Nato je korakal oddelek francoskih vojakov z godbo. Zdaj so prišle dolge vrste gojenk francoskih usmiljenih sester sv. Vinccncija P. v ličnih uniformah in gojenke brez uniform. Za temi sa korakali gojenci francoskih šolskih bratov in lazaristov z godbo, ki je spremljala himno, ki jo je pel mnogoštevilni pevski zbor. Godbo in petje je vodil lazarist. Nato so sledili Asump-tionisti s številnimi gojenci, med njimi mnogo Armencev s fesi. Sledili so bolgarski unijati, za njimi cela vrsta strežnikov in končno duhovščina evropska in domača grškokatoliška, spremljana od močnega oddelka francoskih čet z godbo. Nato so korakali Slovani, na čelu 48 Jugoslovanov v hrvatskih narodnih nošah, za njimi gojenci in gojenke raznih zavodov, ki so nosili raznolične zastavice z vzkliki la-vretanskih litanij. Pred nebom so šle belo oblečene deklice z lilijami. Najsvetejše je nosil armenski patriarh in apostolski vizitator msgr. Nazlian, za njim je šel španski poslanik. Nato oddelek francoskih vojakov in končno gosla množica ljudstva, ki je nappolnila vso široko ulico. Sprevod je šel po najlepši ulici v evropskem predmestju Pera do starega armenskega pokopališča, kjer jc bil pripravljen oltar za Najsvetejše. Tu se je podelil blagoslov. Vreme je bilo krasno, ljudstva se je vse trlo, gledalcev na obeh straneh glava ob glavi, ki so z veliko dostojnostjo opazovali ta veličastni sprevod, ki je zbudil pozornost v vseh krogih in vseh veroizpovedih in dvigfill ugled katoliške Cerkve. Katoličanom pa je dal novo, krepko versko pobudo, c. Moškp. ?n mladeniška Marijina družba v Križankah ima danes popoldne ob 6. uri običajni mesečni shod v svoji družbeni cerkvi. Po cerkvenem opravilu jc kratek razgovor o par važnih družbenih zadevah. Vodstvo želi, da se udeleži tega shoda, kar največ vsi družabniki. lj Šentpctersko prosvetno društvo priredi v nedeljo 9. t. ni. celodneven izlet na Sveto goro pri Litiji. Obljubljena nam je polovična vožnja. Podrobnosti se šc objavijo. pr. Sloven-ki .skladatelji. Kolegij jugoslovanskih umetnikov-grafikov je pričel izdajati pod gornjim naslovom S. Šantlove portrete slovenskih skladateljev iu je nedavno izšla prva mapa, ki obsega portrete: p. Hugolina Sattnerja, Mateja Ilubada, Emila Adamiča, Oskarja Deva, Viktorja Parme in Marija Kogoja. Mapa je bila izdelana v 130 izvodih in so se plošče poiem uničile, tako da si z nakupom mape vsakdo nabavi originalna umetniška dela s podpisom priznanega avtorja. Dela so trajne in rastoče vrednosti. V kratkem izideta še dve mapi, do katerih nakupa bodo imeli prednost, oni, ki so kupili že prvo mapo. O umetniški vrednoeti portretov pač ni Ireba izgubljati še posebej mnogo besedi, kajti ime S. Šanlla je dovolj znano V vseh krogih, ki se zanimajo za našo umetnoet. Zbirka sc naroča pri kolegiju jugoslovanskih grafikov, Ljubljana. Levstikova ulica 2, I. pr Glasbene Matice v Mariboru IV redni obŽ-ni zbor se je vršil minuli teden in posnamemo iz posameznih poročil sledeče: Ustanovnih članov ima 100, rednih 480 in izvršujočih 140. Ustanovnino, naložene do sedaj, znašajo 60.000 K. Na glasbeni šoli je poučevalo poleg ravnatelja g. Frana Topiča še 4 redne in 7 pomožnih učnih moči. Število vseh gojencev koncem letošnjega šolskega leta je bito 340. — V gmolnem oziru je konstatirati napredek, vendar jc zadnji čas, da priskoči vlada z večjo državno podporo na pomoč, Ker ukovine znašajo do polovice manj nego se potrebuje za plače uči-Icljstva. s samimi podporami od strani mariborskega prebivalstva, pa ni mogoče vzdrževati tako velikega zavoda. Šola napreduje izborno in so uspehi jako lepi in veliki. Glasbena Matica je ustanovila oddelek »Struna«, ki ima nalogo izdajati skladbo jugoslovanskih in sploh slovanskih skladateljev za salonske orkestre. Oddelek delujo komaj tretji mesec in je po dosedanjih uspehih razvidno, da je akcija jako posrečena. — Pri volitvah je bil ponovno izvol;en predsednikom ustanovitelj Glasbene Matiee mariborsko g. sodni svetnik Oskar Dov, v odbor pa sledeči gg.: župan Viktor Grčar, gimn. ravnatelj dr. Jos. Tominšek, vlad. svetnik Viktor Parma, žel. nadzornik Drago Stefin, prof. F,. Dnianvjf, prof, E B«ran, ravn. Al. Krisnič, stolni kapelnik J. Trafenik, odv. kandidat dr. Ciril Kraševec, bančni ravnatelj Ciril Toman in ravn. Emil Gcrbac. Mlademu acilnemu društvu, ki vrii na naši najsevernejši meji veliko kulturno delo, želimo na njega trajevi poti prav mnogo uapeluvr. Dijaški vestnik. d Gg. akademiki in abiturientje, ki se žele udeležiti duhovnih vaj v Št. Vidu od 15. julija zvečer do 19. julija zjutraj, naj lo netnudoma z dopisnico javijo g. univ. prof. dr. F. Luk-manu (Ljubljana, Marijanišče), da se bo moglo vodstvu zavodov pravočasno naznaniti Število udeležencev. Orlovski vestnik. Priprave na orlovski tabor avgusta 1922 v Brnu. Doživljamo velika čuda! Nihče ni mislil, da bo mogoča taka vojska, kakor smo jo pretrpeli. Nibčc ni mogel slutiti, da bo na moralnih razvalinah, ki jih je pustila vojna, vzcvetelo tako bujno in močno življenje katoliške renesanse. Najmanj pa smo riogli pričakovati tako radikalnega, v vseh dimenzijah tako mogočnega razmaha katoliških mladinskih organizacij, ko smo s strahom opazovali vojno in povojno mladino. In vendar! Naravni zakon zdrave reakcije, zakon, ki iz razvalin in pogorišč izvablja novo, lepše življenje, je vzbudil v celi Evropi nov rod, ki obeta lepše sadove, nego jih je mogel roditi stari. Posebnost te obnove pa je, da izmed vseh udruženj najbolj — nc le pri nas! — močno žive in napredujejo ravno telovadne organizacije. Morda zato, ker anarhija duhov izziva reakcijo discipliniranih čet. Pa najsi žc bodo razlage kakršnekoli, očito dejstvo je, da jc — zlasti med Francozi, Švicarji, Čchoslovaki in Jugoslovani — začuda vzkipela in sc utrdila ravno katoliška telovadna organizacija, povsod v mogočno oporo katoliški ideji in narodnim stremljenjem. Češkoslovaški Orel in ž njim tesno spojeni Jugoslovanski Orel organizira, po lepem in skromnem poskusu v Mariboru 1. 1920, za letošnji avgust veličasten nastop mednarodnega značaja v središču Moravč in geografičnem centru čsl. republike, v Brnu. Ker obetajo te slavnosti, da bo. do največje in najsijajnejše izmed vseh, kar se jlb ima letos vršiti na kontinentu, in jc to prvi nastop Orla in v največjem stilu telovadnih na- stopov, je naša dolžnost, da sc o pripravah podrobneje informiramo. Žc od maja hiti vsak zavedni in organizirani katolik, ki pride v Brno, k Bauerovi rampi »Vhlia-kach« ob pisarski promenadi (brnski revijeri), Tam stoje ogromne, masivne tribune, zdaj žc do-gotovljenc, za 100.000 gledalccv, ki bodo 13. avgusta zrli na polke Orlov in Orlic, nastopajočih na telovadišču. Morava lako velikega še ni imela, in Orel v taki moči še ni nastopil. Oglasil sem sc v pisarni Češkoslovaške orlovske zveze (Nova ulice 8) in v taborski pisarni (realka, Janska ul. 22), ki napravljata utis panjev čebel ob spomladnem cvetju, in se odpeljal v spremstvu bratov iz pisarne s ccstno železnico mimo kolodvora proti telovadišču. Žc v tramvaju smo naleteli na druibo orlovskih oveličevali orlovski godbi m Žužemberka in Toplic. Prav iskrena hvala vsem, ki so pripomogli, da se je slovesnost tako krasno izvršila. Sprejme sc za event. takojšnji nastop: I Nodn971lilf za dnevni kop (Tagbau) I ndUjJd£IUIV in jam0j absolvent sred-j nje rudarske šole, z večletno prakso in j dobrimi spričevali. Samostojni računovodja vešč natančnega in zanesljivega vodstva izplačilnih ter šihtnih knjig in sem spa-dajočih drugih računov pri obratov, itd. Po7nilf Pr' jamskem lesu, žagi in pri idLlIlIV konjih (hlevu) z večletno prakso. — Ponudbe z natančno detajli- ranimi zahtevami je poslati na: Šentjanški premogokop, KRMELJ, Dol. Naprodaj je dobro ohranjena salonska obleka za močnejšega gospoda, cilinder št. 57 ter črn poletni površnik. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2628. Konc. zobni atelije P Vranlrar Gledališka ulica, r. VldlllVdl, LJUBLJANA, zopet sprejema. Dvonadstropna vogelna hiša v sredini mesta ugodno naprodaj. Pripravna jc za vsako obrt. Posredovalci izključeni. Istotam na razpolago meblovana soba s posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista pod št. 2629. POTNIK S koloniialnim blagom, ki potuje po celi Jugoslaviji, prevzame zastopstvo od drugih strok proti proviziji. Ponudbe na upravo pod AGILEN. 2627 Iščemo cerkvenika. Vsa oskrba v hiši, mesečna plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod štev. 2625. DR- VOLAVŠEK od 4 do 25, julija ne ordinira. kateri ima veselje tudi v pisarni delati, dobi mesto v veletrgovini s vinom v Mariboru. Prosilci, ki so vešči nemškega in slovenskega jezika, naj pošljejo svoje ponudbe pod »Sposoben 2614« na upravništvo tega lista. ali na drugo primerno mesto v kakem industrijskem podjetju, želi vstopiti trgovec, 43 let star, oženjen, zmožen slov. in nem. jezika, knjigovodstva in strojepisja, v takem kraju, kjer bi bilo stanovanje na razpolago. — Ponudbe pod: ^Administrativni vodja« na anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 2616 ftramnfnn 1 42 ploščami v najbolj UiaillUiUII jen. stanju naprodaj za 2500 kron. — Pojasnila daje tajnik občine Marija - Gradec od 8. do 12. ure. 2357 ČEHINJA-UCEJKA ki zna šivati, prosi za mesto, kjer bi se naučila kuhati in voditi domače gospodinjstvo. Nastop 1. avgusta. Ne gleda na plačilo, pač pa na prijazno ravnanje in občevanje z njo. Iz prijaznosti sprejema ponudbe Ivan Kos, Maribor, Ko-rošceva ulica 2. 2620 testno posestvo v Bosni naprodaj, dober predmet za spekul. Okrož. mesto, središče žel. zvez, s trg. prostori, 2 stanovanjema, tik kolodvora. 14.000 in3 prima sadovnjaka, polja, prim. za stavb., prim. za trgovino, gostilno, vrtnarijo, sc da razdeliti na 12 stavbišč. Naslov v upravi lista pod štev. 2490. Za Amerikance! Kmetija ob Osojskem jezeru, blizu Beljaka, naprodaj. Nova hiša s hlevom, podom, lepim stanovanjem, 19 oral njiv, travnikov in gozda ob glav. cesti in pri železn. postaji. Ponudbe do 1. avgusta na upravo pod štev. 2489. Moipono ičo Otroške vozičke, dvo-ndJLClICJdC kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4, Zvonarska ulica Stev. 1. USf Sprejmejo se tudi popravila. Iščem za svojo trgovino z mešanim blagom na deželi, starejšo in samostojno krščanskega mišljenja in lepega vedenja. Naslov pove uprava lista pod štev. 2510. Skladiščnika, železninarja, resno, starejšo moč, kakor tudi več pridnih prodajalcev iste stroke išče tvrdka: Schneider & Vero všek v Ljubljani. Koncesijoniran zidarski mojster sc išče kot družabnik za že dobro vpeljano podjetje. — Ponudbe pod »Koncesijoniran« na upravo lista. 2630 Visokošolec za čas počitnic mesto domačega učitelja k boljši rodbini. Naslov pove uprava lista pod štev. 2610. Vžiplna vrvica (Zundschnur), najceneje pri uvozni tvrdki I. Razboriek, Šmartno— Litija. 2632 VELIKO HIŠO r Ljubljani z 2 trg. lokaloma radi izselitve zamenjamo za kmetsko posestvo, Stavbena parccla v bližini postaje naprodaj. Pojasnila: Tavčar &. Svetina, Gosposvetska cesta 6, Ljubljana. npi/l IPA 18 mesecev stara, sc od-UC.lVI.IVM da takoj pošteni, zdravi rodbini v Ljubljani ali bližini proli dobri mesečni odškodnini. Lc osebe, ki imajo res veselje in ljubezen do otrok ter smisla za higijeno, naj stavijo svoje po-oje do 5. julija, pod: »Dobro plačilo 1615« na upravo SLOVENCA. v neposrednji bližini penzijona Grinto-vec ima več lepih, na novo opremljenih sob za letoviščarje. Cene zmerne, postrežba solidna. Voz na postaji Kranj, ako sc pravočasno naprej naroči. 2512 Električni stroji proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih ccnab. Elektrotehnična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, CELJE. Proračuni brezplačno. 2524 Kolesarji in cenjene dame Prepričajte sc v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta it 4. — TRGOVINA: Stari trg štev. 28. 2389 za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka i & E. SkaM £2Kift Natakarica išče gostilno na račun, vzame tudi gostilno v najem. Ponudbe je poslati na upravo lista pod Poštenost št. 2590. Stare, dobro ohranjene vinske sode vsake velikosti kupi i. DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI. Ponudbe prosimo na zgornji naslov, Kongresni trg 2. Mesečno sobo v bližini juž. kolodvora iščem. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2622 Jeiov in borov i ies 4000 kron nagrade kdor mi preskrbi stanovanje s 3 ali 4 «obami za takoj ali vsaj do jeseni, v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod: »MIRNA STRANKA 2284« na upravo. Pošteno vzgojeno mlado dekle se sprejme atkoj za pospravljanje sob in k otrokom. — Naslov v upravi Slov a-ca pod štev. 2552. ŽENSKO, pošteno, snažno, srednjih let, sprejmem proti dobri plači k mali družini v mesto. Znati mora kuhati in vsa hišna dela. Naslov pove uprava Usta pod št. 2551. v premeru 15 do 25 cm in dolžini 90 cm kupuje v vsaki množini trgovsko društvo »GRADIVO«, Zagreb, Bogovičeva ulica 3. —Telefon 5-55. Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira z izjemo torka in petka v St. Jurju ob juž. ž. Kupite tudi • njegove tri knjige mm .I7y<. Zahvala. III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE . VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. 7, o. z. v Ljubljani. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene hčerke, gospodične Mimš Kovač Oddam v najem TRGOVINO z meš. blagom, v zelo prometnem kraju na deželi. Potrebni kapital do 100.000 K. Samci ali oženjeni brez otrok imajo prednost. Ponudbe jc poslati na upravo lista pod šifro: »TRGOVINA 2595«. Več gozdnih delavcev sprejmem za sekanje lesa. Delo jo na akord in na dnine. Plača po dogovoru. Natančna pojasnila daje Josip Mulej, na Spodnji Lipnici pošta Kamnagorica pri Radovljici. 25"5 Jermena in gože za cepove, lepe biče, prave tržaške bičevnikc in motvoz priporoča VELETRGOVINA OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv Jakoba trg št. 9. — Kupim tudi ročni voziček. izrekamo t'cm potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo slavnemu ravnateljstvu »Gospodarske Zveze« ter njenemu uradništvu, dalje preč duhovščini, ter pevskemu zboru za ginljive žalostinkc, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 30. junija 1922. Žalujoča rodbina Lenčič — Pungertnik. Radioktivno termalno kopališče Tuplicg pri Honem mestu Rcnovirani kopališki prostori se bodo otvorili 15. julija t. 1. Stanovanja v kopališkem domu se radi temeljitih reno-vacij ne bodo oddajala. DR. K. KONVALINKA. Železniška postaja: Straža - Toplice. Dve spretni šivilji za takojšnji nastop išče Zdenka Rodič, modni atelije, Miklošičeva cesta 10-IL (dvoriščna zgradba novega bančnega poslopja nasproti Uniona). Dve gospodični želita vstopiti kot vzgojiteljici v družino k dvema aii trem otrokom za časa velikih počitnic proti dobri oskrbi in brezplačno. Odgovor naj sc pošlje na naslov: Poste restante: Vzgojiteljice Maribor. Vzorčni velesejem v Pragi od 3. do 10. septembra 1922. Centralno tržt&če srednje Evrope. Na|eene|SI sa nabavo raznovrstnih Izdelkov čehoslovaške lndastrl|e. Vclcscjtnski znak z izkaznico stane 25 dinarjev, služi kot permanentna vstopnica ▼ razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. — Velesefroski urad preskrbi udelainikora ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi ČčuosIoTaiki konzulati, zastopniki Praškega velesejma in Velesejmska pisarna Praga L 3taromftstska radnice, kjer se prodajajo tudi znaki in Izkaznice. 2382 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna ▼ Ljubljani. FOTOGRASKI ATEIJJE: Grablec Franjo, Miklošičeva cesta št 6. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA PISARNAs Ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Čeme, Ljubljana, Krekov trg št. 10/1. GRAMOFONU PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana. Sodna ulica št. 6. >ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8. KLEPARJI: Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T, Poljanska cesta štev. 8. Rsmigar '&' Smerkol. Florijanska ul. 13. KLIŠEJE: m eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovanu^ tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJA. J. Maček, Aleksandrova cesta 3. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Sckreva nasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSUKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: >Orient< d. d.. Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzingcr R., Cesta na juž. železnico 7—0. STAVBENO PODJETJE: Viiintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Fcrcnc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TOVARNA PECI IN ŠTEDILNIKOV: T. Heuifel-a nasl. Žnnič, Glince 258 pri Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽEJ.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij. Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAV1LNA DELAVNICA Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10, (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Trgovski pomočnik železninar dobi takoj službo pri Erjavec & Turk, Ljubljana. STANOVANJSKA HIŠA z vrtom, enonadstropna, v Mariboru, je naprodaj za 150.000 Din. Sobo in kuhinjo, event. tudi majhen lokal po kupni pogodbi takoj izpraznim. Nadaljnja pojasnila: FRAN LORBER, Maribor, Wildcn-rajnerjeva ulica št. 8. 2559 Ponudim: moko, koruzo, med in vse deželne pridelke; kupujem: železo, barve, kolonijalno blago in vse kemično tehnične izdelke. — M. Nastič, uvoz in izvoz, Beograd, Terazija in Vršac, Kralja Petra trg 1. AMPlMr ANT. ČERNEVŠS' k LJUBLJANA J TisoCi ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Josip Neškudla, labloni nad Orlicam 86, Cehoslovalka. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkveno in društveno zastave, kelihe, monstrance, svečnike Itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Soltdnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vs i cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce i. NESKUDLA, LJubljana, hotel ..Tratnik". Pruourstno specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, pouršnike, raglane, dežne plašče, perilo i. t. d. priporoča turdka Draga Schcuafa, [preje 5chtnab S Bizjak], bjubljana, Duorni trg šteu. 3. — Pod narodno kauarno. Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Siavenska banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje: Ivan Kraker, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. wsaeeu£ kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot doaatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravnotako je pril ubljen kot krepko, blago delujoče in vrlo prijetno sred. sivo :a drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvoinate ali 1 špecijalna steklenica ... 72 K. Za prodajalce: : 12 dvojn ali 1 špec. steklenice 300 K 2H . . 8 , . 570 . 36 . . 12 . . 800 , poStnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošije denur naprej, dobi Se popust v naravi. Dobi se tudt: Elza obliZ za kur|a ofesa 8 in 12 K| Eiza mentolni Crtnik 16 K; Elza poslpalni praSek U K pristno Elsa ribje olje 80 K: Elsa vodo za usta 48 K; Elsa kolonsl;a voda 6) K; Elsa Suraskl miriš 60 K; Glucerln 16 in 60 K: Lusol. Lijsoform 48 K; kineSkl Caj 4 K; Elsa mrčesnJ praSek 'JOK; strup za podgane in miSi po 16 ia 20K. EUGEN V. FELLER, lekarnar! Slabiča donja, Elsatrg 134, Hrvatsko. I Gospodarska zveza v LJubljani ekarski oddelek nudi iz svojih mlekarn in sirarn cenj. trgovcem in konsumentom po najnižjih dnevnih cenah: Ia domači ementalski sir, polnomastni trapistovski, polmastni groyerski in tilsitski sir, sir Imperial Jog-hurt in z dvojno smetano; nadalje Ia namizno in čajno maslo, joghurtovo kislo mleko, sveže pasterizirano mleko itd. Ima v zalogi vse mlekarske stroje in potrebščine za preizkušanje mleka, za izdelovanje masla in raznih vrst sira za mlekarne in gospodinjstvo. J Original LAKGEN & W0LF za vse vrste goriva, stabilni in vozeči Motorji lokomobile Lokomotive Oieselmotorji Motorni čolni ■ 1*11 za sidrEL Tračna in Ifjf iS krožne žage. Motor-»IMO ni valji za ceste ■ i i na sesalni plin od MntfflP dryenlb odpad-I iulUl ^v je najceneja pogonska, moč "•^is;Ž3KK OTO&AH UHLSR Pošlovnica za promet proizvoda tvornice motorjev in strojev Langen & Wolf, Wien ZAOREB, Bregovita 5 - dvoriKe m. Razpis službe. Razpisujemo mesto knjigovodje za občinska opekarniška podjetja. — Reflektiramo samo na prvovrstno moč. Ponudbe s prakso v opekarniški stroki imajo prednost Plača po dogovoru. Ponudbe je vlagati pri podpisanem uradu z navedbo zahtevkov ter s podatki in po možnosti s spričevali o dosedanji praksi do 15. julija 1922. Županstvo trga Gornja Radgona, dne 23. junija 1922. Najboljii so pravi AHE^BKANSKI in angleški V V Mili Olje - Bencin - Tovot mast na drobno na debelo. Ul. D. prvoran zi (Ounlop, Clincher, Continental, Excelsior, Mlchelln) Prva mehanična delavnica. SINGER-šivalni stroji ' jgooslovrmskr siemens d. d. Singer-Igle ln nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Slnger-olje sukanec svila Itd. PRODAJA NA OBROKE Direkcija v ZAGREBU, Draškovičeva ulica Si 23 Zastopstva v Beogradu, Sarajevu in v Ljubljani Zastopstvo v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta St. 13 Brzojavni naslov: Jugosiemens Ljubljana :: Telefon St. 102 — Slnger-Sivalnl stroji Bourne & Co New York — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL C& 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botlca, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. Zgradba elektrarn, naprava za proizvajanje in oddajanje električne energije za industrijo, rudarstvo in poljedelstvo, dobavljanje električnih strojev, aparatov in potrebščin za izmenični ter istomerni tok, brezplačno izdelovanje projektov, primerne cene. Underwood pisalni stroji so na)bol)Si r£> Zahtevajte ponudbe i izdaja konzorcij »Slovenca«. THE REK Co. ^ LJUBLJANA ffl Tel. 268 - Gradišče St. IO - Tel. 268 Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_ zahtevajte ponudbe! ini f