Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii i Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na doin pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '!-
Štev.
V Ljubljani, v soboto 23. januvarija 1886.
Letnik XIV.
Deželni zbor kranjski.
(XIX. večerna seja, 22. januvarija.)
Deželni glavar grof Thurn ob uro prične zborovanje in se vsled sklepa najprej vrši tajna seja, v kteri se obravnava prošnja deželnih uradnikov za zboljšanje plač. Tajna seja se sklene ob 3/44. uro, potem pa se prične javna seja, v kteri se najprej objavijo naslednji v tajni seji storjeni sklepi:
A.	„Prošnja deželnih uradnikov in služabnikov za zboljšanje njihovega gmotnega stanja in prošnja Franca Trtnika, kontrolorja deželne blagajnice, se ne uslišite."
B.	„1. Nastavi naj se tretji konceptni uradnik, ki bi s spričevali dovršenega izpita za c. kr. politično službovanje izkazal svojo popolno zmožnost za politično-administrativni posel, provizorično za 1. 1886 z letno plačo 1200 gld., da bodo deželni odborniki oproščeni tekočih uradniških opravil in da bode njihovo službovanje zgubilo birokratični značaj.
2.	Deželnemu odboru se nalaga, da nemudoma razpiše službo tretjega konceptnega uradnika s pogojem, pod sklepom prvim navajenim.
3.	Deželnemu odboru se nalaga, da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru načrt za reorganizovanje deželuih uradov, po kojem bi se doseglo zmanjšanje uradnih služb, drže se načel, da se uvede sploh priprostejše uradovanje, da se uradniško osobje popolnejše porabi za deželno službo in da se plače uradniške zboljšajo, toda ne, da bi bilo to na kvar reševanju opravil, ki je primerno avtonomni upravi in vstanovnemu stališču deželnega odbora.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da sostavi načrt penzijskega zaklada za deželne uradnike in služabnike ter ga predloži deželnemu zboru v njegovem prihodnjem zasedanju, in da se pri sostavi načrta drži načela, da se bode penzijski zaklad, ki se ima vstanoviti, pravilno zalagal iz deželnega zaklada in z doneski uradnikov in služabnikov."
Dr. Samec potem poroča o cesti od Žiro v do Dolenjega Logatca ter v imenu gospodarskega odseka predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Cesta od Dolenjega Logatca na Rovte se uvrsti med okrajne ceste.
2.	Deželnemu odboru se naroča zadobiti temu sklepu najvišje potrjenje.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da vpljiva na cestni odbor Logaški, da nemudoma začne popravo ceste Logatec na Rovte po izgotovljenih načrtih.
4.	V pospeševanje tega dela dovoli se cestnemu odboru Logaškemu deželna podpora v znesku 2000 gld., ki je bila že leta 1884 za gradenje te ceste dovoljena.
5.	V zadevi gradenja cestne zveze med Rov-tami in Žirom se naroča deželnemu odboru, da skuša doseči sporazumljenje zaradi sklada za napravo ceste Rovte-Žir po dolini Sori v tem slučaju, ako bode dognano, da ni upanja na Loško železnico."
Ti predlogi se sprejmo brez ugovora.
Prošnja občine Jezice zarad vravnavanja Save se s toplim priporočilom izroči deželni vladi.
Prošnja občin Brezje, Doberlevo, Čem-šenik in Jesen ovca, da bi so cesta iz Trojana
v Cemšenik oklicala za okrajno cesto, se odbije, prošnja občine Pod reške, da bi se oprostila od kidanja snega na državni cesti, se izroči vladi v dobrohotno uvaževanje.
Pri poročilu o cestnih zadevah predlagal je poslanec De v, da naj se za cesto med Brezovico in Poljanami dovoli 2000 gld. deželne podpore.
Poslanec Faber podpira ta predlog, toda pri glasovanji ne dobi zadostne podpore in odpade sam po sebi.
Glede cesteRakek-Bloškapolica-Ribnica in Blo ška poli ca - D o b r o p olj e se vlada vnovič naprosi za primerno denarno podporo.
Prošnja, da bi se en del ceste med Vrbov-cem in Podlipo vštel med okrajne ceste, se še ni mogla rešiti, ker se ni predložil dotični načrt, oziralo se pa bo na-njo, kadar bode ta načrt predložen.
Glede prošenj Kočevskega, Ribniškega in Laškega cestnega odbora, da naj se jim odpišejo zneski 401 gld. 67'/a kr., oziroma 372 gld. 98'/» kr. in 315 gld. 60 kr., ki jih dolžujejo deželnemu zakladu, predlaga finančni odsek, da naj se odbijejo.
Poslanec Pakiž pa predlaga, da naj se uslišijo; on je glasoval za podporo, ki se je dovolila za Kranjskogorski okraj, pričakovaje, da bodo drugi poslanci enako radovoljno glasovali tudi za podporo drugim okrajem.
Poslanec Faber podpira Pakižev predlog, dr. Bleiweis pa omenja, da bi se moral potem odpisati tudi znesek, ki spada na okolico Ljubljansko.
Poročevalec odgovarja, da se okolica Ljubljanska zato ni sprejela v poročilo, ker ta okraj ni vložil nobene prošnje. Prošnja Pakiževa pa je opravičena in zbor naj jo milostno sodi.
Pri glasovanju se prediog Pakižev sprejme in se omenjeni dolgovi dotičnim okrajem zbrišejo.
Dr. Poklukar potem poroča o škodi, ki jo je povodenj napravila v Kranjskogorskem okraji, ter v imenu finančnega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželnemu odboru dovoljuje se za 1. 1886 iz deželnega zaklada izredni kredit 18.000 gld. (osemnajst tisoč goldinarjev) v pokritje izrednih potrebščin okraja Kranjska gora, nastalih vsled povodnji minule jeseni, in to v namen, da se
a)	predplačiloma pokrije potrebščina za popravljanje okrajne ceste tega okraja v okrogli svoti 7500 gld.,
b)	izplača občini Dovje ostala polovica podpore 300 gld.,
c)	izplača podpora občini Jesenice 1200 gld.,
d)	izplača polovica stroškov za brambo vasi Kranjska gora pri zgradbi potoka Pišenca — prora-čunanih na 3900 gld., in pa
e)	v pokritje na kranjsko deželo spadajoče polovice za zgradbo potoka Trebiža proračunanih stroškov — v svoti 8000 gld.
2.	Visoki vladi izreka se zahvala za to, ker je po nesreči, ki je minulo jesen zadela našo deželo, tako radovoljno prihitela na pomoč s svojimi tehničnimi organi in z zagotovilom izdatne državne podpore. Visoka vlada se ob enem naprosi, da v prihodnje nakloni naši deželi svojo krepko podporo pri brambi zoper silovite vode, pred vsem pri za-gradbi onih gorskih potokov, kteri so deželi že pri-
zadeli škodo, takoj pa tudi onih, po kterih preti deželi enaka škoda.
3.	Vis. vlada se dalje naprosi, da blagovoli na državni melioracijski zaklad prevzeti polovico onih stroškov, ktere je gozdno-tehnični oddelek c. kr. poljedelskega ministerstva v obrambo vasi Kranjska gora za zgradbe potoka Pišenca proračunal na 3900 gld.
4.	Deželnemu odboru se nalaga, da po svojem vodo-tehničnem organu kolikor mogoče podpira prizadete okraje, občine, vasi in posestnike naše dežele pri napravi bramb zoper pretečo škodo vodil".
Ti predlogi se sprejmo brez ugovora.
Dr. Poklukar dalje poroča o novi močvirski postavi ter predlaga, da naj se sklene nasledna postava :
Zakon
z dne...... veljaven za vojvodiuo Kranjsko, o
nekterih prenaredbah postave za obdelovanje Ljubljanskega močvirja.
Po uasvetu deželnega zbora svoje vojvodine Kranjske ukazujem sledeče spremembe §§ 2., 4., 5., 11. in 36. postave, zadevajoče obdelovanje Ljubljanskega močvirja z dne 23. avgusta 1877.
Člen I.
Drugi odstavek § 2. postave zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu z dne 23. avgusta 1877 se v svoji sedanji besedi razveljavi in se ima v prihodnje glasiti:
Poprava v prilogi I. močvirske postave za obdelovanje močvirja z izkazom parcel, ktere spadajo v močvirsko ozemlje, vršiti se mora po zaslišanji deželnega odbora, potem ukaza c. kr. deželnega oblastva s pridržkom postavne inštančne poti ter se po razglasu popravljenega izkaza parcel po c. kr. deželnem oblastvu razveljavi dosedaj veljavni izkaz parcel.
Istotako se prenaredbe v izkazu priloge II. k postavi za obdelovanje močvirja z dne 23. avgusta 1877 navedenih tistih kanalov in potokov na Ljubljanskem močvirji, ki se morajo imeti za glavne od-vodnike, smejo vršiti dogovorno z deželnim odborom zaukaznim potom.
Člen II.
§§ 4. in 5. postave zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu z dne 23. avgusta 1877 se v svoji sedanji besedi razveljavita ter se imata v prihodnje glasiti:
§ 4. Glavni odbor za obdelovanje močvirja se vselej postavi na šest let; po preteku teh šestih let se pa mora ponoviti.
Ta odbor je sostavljen iz sedemnajstih odbornikov, izmed kterih pošlje deželni odbor tri, občinski svet Ljubljanskega mesta dva, dvanajst pa se jih izvoli izmed posestnikov močvirskega okraja (§ 2.).
Koj po tej volitvi se mora voliti tudi devet namestnikov.
Razven tega ima vsak posestnik vsaj 60 hektarov (104-20 d. av. oral) močvirja sedež in glas kot ud v odboru.
§ 5. Volitev odbornikov in namestnikov se mora vršiti po sledečih devetih volilnih skupinah:
Posestniki močvirskega okraja volijo v kata-stralnih občinah: 1. Trnovsko, Gradiščino, Karlovško in Krakovsko
predmestje v Ljubljani in pa Stepauja Vas dva
odbornika in enega namestnika.
2.	Dobrova, Podsmereka in Sujca onega* odbornika in enega namestnika.
3.	Vič, Dravlje, Glince in Zgorenja Šiška enega odbornika in enega namestnika, ,
4.	Brezovica in Log dva odbornika in onega namestnika.	:
5.	Vrhnika (Nova in Stara), Blatna Brezovica, Velika Ligojna, Podlipa in Verd dva odbornika in enega namestnika.
6.	Borovnica, Preserje, Kamnik in Zabočevo enega odbornika in enega namestnika.
7.	Tomišelj, Loka in Jezero enega odbornika in enega namestnika.
8.	Studenec in Dobravca enega odbornika in enega namestnika.
9.	PijavaGorica, Laniše, Orle, Vino in Želimlje enega odbornika in enega namestnika.
Člen III.
Tretji odstavek § 11. dopolni se s sledečo določbo :
Deželni odbor ima pravico, člane močvirskega odbora, kteri ne pridejo k sejam ter se ne morejo opravičiti, zakaj niso prišli, ali kteri prezgodaj osta-vijo sejo ter s tem store skupščino nesklepčno, kaznovati na denarjih do 100 gld.
Člen IV.
§ 36. se razveljavi ter se ima v prihodnje glasiti; Letne obresti zaklada za osuševanje močvirja (§ 35. lit. a) sme porabiti močvirski odbor za po-plačevanje stroškov za uradne in pisarniške potrebščine in vzdrževanja glavnih odvoduikov, ktere ima izkazati deželnemu odboru; o glavnici navedenega zaklada sme močvirski odbor razpolagati le po razmerji od c. k. deželne vlade po dogovoru z deželnim odborom, ali, ko bi se primerilo, na pritožni poti od c. kr. ministerstva kmetijstva pridobljenega dovoljenja.1,
Člen V.
Ta zakon stopi v veljavo z dnevom svojega raz-glašenja.
Člen VI.
Mojemu poljedelskemu ministru in ministru notranjih zadev naročena je tega zakona zvršitev.
Deželnemu odboru se naroča, izposlovati Najvišje potrjenje tega postavnega načrta.
Pri sostavljanji močvirskega ozemlja naj velja vodilo, da se na okrožji njegovem smejo privzeti,, oziroma pustiti pri močvirskem ozemlji zemljišča z višjo nadmorsko višino kot 303 metre samo tedaj, ako to izrekoma žele dotični lastniki.
Poslanec Hren predlaga, naj se kaznujejo samo oni odborniki, ki s svojim neprihodom ali odhodom odbor store nesklepčen, in da naj se ob enem določi, kam da se odrajtujejo te kazni. S prvim predlogom se poročevalec strinja, in se v postavo sprejme, drugi pa ne, ker velji že glavna določba, da kazni pripadajo zakladu za obdelovanje močvirja.
Poslanec Klun povdarja, da s kaznovanjem ne bodo dosegli namena, ki ga imajo pred očmi, pač pa bodo ljudi ostrašili, da se ne bodo dali več voliti v ta odbor. Ako pa deželni odbor kaznovanja ne bo izvrševal, bode ta določba ostala le na papirji, in zato bi bilo bolje, da se čisto opusti. Zatoraj predlaga, da naj se ta dostavek v § 11 čisto izpusti. Pri glasovanju se predlog poslanca Kluna zavrže, ravno tako od g. Hrena nasvetovani dostavek, da naj se določi, zakaj da se bodo porabile te denarne globe. Gori omenjena postava se sprejme, kakor smo jo objavili ravno tako druga dva predloga gospodarskega odseka.
Deželni glavar potem po nasvetu dr. Bleivveisa ob V27. uri zvečer sklene sejo in prihodnjo ob enem zadnjo sejo napove za jutri ob desetih dopoludne.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. januvarija.
Notranje dežele.
Na 3Loravskem se je nekaj zgodilo, česar ljudje ondi tudi že dolgo let ne pomnijo. Katoliški duhovnik iz reda sv. Benedikta, P. Riedl, ki je bil do sedaj na Dunaji v Terezijanišči za profesorja, imenovan je za c. kr. šolskega nadzornika. Ali ne bo ta novica ondašnjim Židom in nemško-liberalcem pameti zmešala? Dobrih dvajset let je, odkar so šolsko nadzorništvo v Moravi izpulili duhovnom iz rok in na njihovo mesto prebrisane liberalne nadzornike nastavljali. Sedaj pa kar h krati zopet duhovna! Naučni minister toraj vendar ni tako poreden, kakor so ga nekteri časnikarji že opisovati jeli, pač pa mora hiti to mož na svojem mestu, ki hoče šolo
preskrbeti posebno na višjtfi stopnjah, kjer se p©<Juk določuje, vodi in nadzoruje, s možmi, ki imajo glavo na pravem koncu. Bog daj, da bi se nade in opravičena pričakovanja katoliških toraj najzvestejših, Avstrijcev spolnile!
Besede, s kterimi je knet Lobkovio, deželni maršal, zaključil letošnji ieski deželni zbor, spričujejo, da so možje o udi zbrani, vkljub aaga-jivosti od nemško-Lšberalpe strani, vendar-le plodo-donosno dokončali svojo nalogo. »Zadovoljni se smemo ozirati na svojo delavnost in vsak nepri-stranec nam mora priznali, da je to zasedanje bilo ravno tako plodevito in vspešno, kako do sedaj ktero-koli drugo tega deželnega zbora, če so smemo toraj s posebno zadovoljnostjo ozirati na vspehe sedanjega zasedala, nam je pa to pač živ dokaz, da imamo širno polje pred seboj, na kterem so zastopniki te kraljevine vkljub razni narodnosti in vkljub različnim političnim nazorom skupno delovali. Jedno prepričanje pa nam je vsem lastno in to je odkritosrčna in ueomahljiva zvestoba do našega cesarja in kralja. Zato vas pozivam, da v soglasji z menoj zakličete trikratni „Slava" našemu presvitlemu cesarju in kralju češkemu! Ob enem pa proglašam deželni zbor češki za zaključen." — Kritika o delovanji češkega deželnega zbora izrečena, je kratka in iz čeških krogov vzeta. Vsi krogi namreč vseskozi trdijo, da je bilo pač škoda časa za tolikanj prepirov, v kterih se je krhalo izborno orožje duha samo zarad nagajivosti Knotzove in njegovih tovarišev, ki so strastno čehora zanikali, kar jim gre po božjih in državnih postavah, sami za-se pa zahtevali, kar so si v teku časa po krivici prisvojili in na škodo druge narodnosti v deželi.
Pisali smo pred nekaj tedni o madjavskem šovinizmu, kajti domoljubje se taka prenapetost že več ne more imenovati, ktero zahteva, da bi moral ves svat madjarsko umeti, — ker drznil se je celo od vojaških nemadjarskih krogov zahtevati madjarskih dopisov, na kar se je najvišja vojaška oblast, t. j. korno zapovedništvo v Budapeštu pritožilo zarad tega pri ministru notranjih zadev. Vlada je sedaj o tej zadevi določila tako-le: „Postava zahteva, da se izmed vojaščine pri dopisovanji z madjarskimi uradi le madjarski polki in batalijoni madjarščine posluževati morajo, če tudi bi bilo želeti, da bi se je posluževali vsi vojaški oddelki, ki so nastavljeni pod krono sv. Štefana. Zahtevati se pa kaj takega, se ve da, od njih ne more."
Viiaiije države.
Pismo sv. očeta do Bismarka in ono Bismarka do sv. očeta je zgodovinsko važno in stoji kakor znamenje ob poti v svetovni zgodovini; na njuci podlagi se bode razvilo novo mednarodno državno pravo. Le sv. oče more vresničiti to, da se napravi stalen mir med narodi, ako se ljudje obrnejo do njega in ga prosijo razsodbe. — Papeštvo pridobiva na slavi, narodi se zatekajo k njemu in sv. očeta kličejo za razsodnika, kaj pa zedinjena Italija? Od kod pa prihajajo te zmage papeštva? Liberalci na Laškem ne razumejo papeštva, in njih samo-Ijubje jih slepi, da tudi sami sebe ne morejo spoznati. — Papeštvo je duhovna sila, zedinjena Italija pa se opira na topove in bajonete. — To pa vse mine, vse se spreminja, a moč papeževa je naslonjena na nespremenljivo podlago. To nam potem vse razjasni.
Srbija je svojo veljavo po celi Evropi zapravila. Kar je kot slovanska država še med Eusi sočutja imela, prišla je sedaj obenj, ko si skupna Evropa (Rusije ne izvzemši) prizadeva, na Balkanu mir vstanoviti. Srbija namesto miru kliče drugi nabor pod prapore svoje, kjer se bodo jutri na 24. januvarja po okrajih zbrali. Ob enem pa prav volku podobna vedno toži, da ji bolgarsko jagnje vodo kali! Ali si morda s tem mislijo kaj ceneji mir pridobiti? Ali morda kako javno priznanje dokazane ^hrabrosti"? Ali pa se zaslepljeni Srbi v resnici zanašajo na grško pomoč, s ktero mislijo skupno napasti Bolgare, Grki pa Turka? No, če bi se na to zanašali, naj si le zopet hrbtišča dobro podlože in pete nabrusijo, kajti tepeni bodo kakor snopje. V tem slučaji bi izvestno Bolgarija s Turčijo združena na bojišče stopila, kar ji ne bo nikdo zameril. Sama namreč obema ni kos, Turčija ima pa tako dolgo dolžnost braniti jo, dokler ji Evropa ne pripoznd samostalnosti, kar se bo pa izvestno zgodilo, kakor hitro bi Srbija svojo nesrečno politiko nadaljevala, ki je prav prava politika tistega nesrečnega duha, ki vedno in vse zanika ter se vedno in čez vse okolo povzdiguje. Proti bolgarskemu združenji dvignili so se z orožjem v roki, s tem so ga pa ravno največ podprli in pospešili. Na vsak način naj se v Belemgradu ne igrajo preveč z ognjem in smodnikom, kteri se zna vžgati ob enem tudi v kaki sosednji državi, kar bi srbskemu kralju lahko prestol razneslo. Sicer pa srbsko veternaštvo tudi Rusom že preseda in so iz Petrograda na Dunaj, v Berolin in London sporočili, da naj Evropa svoje može pošlje v Beligrad, v Solijo in v Atene, kteri naj ondi jasno in določno razložo, da Evropa ne trpi nikakega daljšega kalenja miru. Kdor izmed teh treh bi še dalje nagajal, tisti bo imel z Evropo opraviti. Prav tako!
Lahe je jel evropejski mir tudi že skrbeti. Bonghi se je zopet oglasil in je jel svojo balkansko Avstriji sovražno politiko razkladati, kako da bode Italiji postopati, da ne bo škode imela, če bi se Berolinska pogodba razveljavila. Razveljavljenje Be-
rolinske pogodbe omajalo bi v prvi vrati avstro-nemško zvezo, vsled česar bi Nemčija Avstriji nasproti zopet prosi.e roke i m elrfuio Za ta slučaj mora Italija že sedaj skrbeti, da bode tedaj iskrena prijateljica Nemčiji postala. Mar li razumiš Avstrija? To se pravi po .domače povedano tako-le: V tistem trenutku, ko se raztrga Berolinska pogodba, konec bo po laških mislih tudi avstrijsko-nemškega prijateljstva in Nemčija bo imela pravico svojo srečo leta 1866 po česko-moravskih livadah še enkrat poskusiti in če se bo dalo, neodrešene nemške „irre-dentovee" na severnem češkem, na Moravi in v Sleziji v pruski žep spraviti. To bi bil pa ravno vgoden trenutek, v kterem bi Avstrija vse svoje moči na severu zbrala, da bi se Italija polastila ne-odrešenih krajev na jugu, kteri so še vedno pod avstrijskim orlom, kakor je to storita vzajemno s Prusijo leta 1866. Ker dobro ve, da nam sama ni kos, zato preži na priložnost, kedar bi se naša moč zopet razcepila, da bi tedaj nenadoma na nas planila, ter nam odtrgala Tirole in tolikanj zaželjeno Primorje z Dalmacijo vred.
Turčija uvažuje orožje v Sirijo, s kterim misli vse mohamedance kar od kraja preskrbeti, če bo namreč potreba. Potreba bi ji že bilo, če bi se le evropejske velesile med seboj razumeti hotle in bi Turku pot pokazale, po kteri je pred petsto leti v Evropo prišel. Poprej so se vedno bale evropejske države," da ne bo pravega dediča. Sedaj se je tudi ta oglasil in prav nič več jim ni treba čakati na razdelitev, če jim je za mir v lastni hiši kaj mar. Rusija je Turka že začela zbadati v Mali Aziji, kjer ga bode prisilila, da bode jela vendar že enkrat izvrševati, kar je v Berolinski pogodbi obljubila. V Evropi naj pa Avstrija in Rus skupaj pritisneta in Turki bodo kar hitro preko Bospora v Mali Aziji. Z evropsko njihovo zapuščino bi se lahko mirno delili naj bi bila le dobra volja na vseh straneh namesto lakomnosti in nevošljivosti.
Izvirni dopisi.
Iz Velikih Lašč, 21. januvarja. Včerašnji dan je bil pravi praznik za našo župnijo: prišel je k nam dolgo in težko pričakovani novi župnik, v. č. g. Lovro Gerjol, dozdaj župnik Svetogregorski. Služboval je imenovani gospod pred kakimi enajstimi leti tii v Laščah za duhovnega pomočnika in si že tedaj bil pridobil ljubezen in spoštovanje vseh faranov. Od nas je prišel za župnika v sosednjo faro Svetogregorsko, kjer je bival malone enajst let.
Kaj je bil gospod župnik za te dobe svojim župljauom, pokazalo se je pač jasno včeraj, ko ga je odhajočega na novo službeno mesto svoje spremljala, kljubu ravno zapalemu debelemu snegu , jako številna množica kmetskih mož, ki so bili vsi žalostni in pobiti.
Na Mali Slevici, prvi vasi v Velikolaški fari, pričakovali smo novega gospoda župnika Veliko-laščanje, ki se nas je bilo tja pripeljalo dvanajst voz, iu obilo druzih faranov. Ganljiv je bil prizor, ko se je na Mali Slevici poslavljal gospod župnik od bivših svojih faranov, ki so ga bili do tii spremili. Bili so sami pošteni, grčavi kmetski možje, kterim ne rosi tako brž oko; a tii so ihteli vsi, kakor otroci, videči, da jih zapušča za vselej spoštovani in kakor oče ljubljeni dušni pastir. Tudi njega so posilile solze o toliki vdanosti in ljubezni bivših svojih faranov.
Kakor ganljivo slovo, tako sijajen in h krati prisrčen je bil sprejem, kajti gospod župnik ni prišel tujec k nam, nego pozdravili smo ga kot ljubega starega znanca. Po kratki pomudi pri ličnem slavoloku z napisom: „Prisrčno pozdravljeni, novi gospod župnik!" odvozili smo se po izvrstno uglajenem tiru na trinajstih saneh v Velike Lašče, kjer je pri vhodu v vas poleg prvega slavoloka pričakovala novega gospoda mnogobrojna množica ljudi in šolska mladina z dvema banderoma. Tii je stopil g. župnik s sani ter po prisrčnem pozdravu odšel peš v cerkev, kamor je šlo za njim vse zbrano ljudstvo, c. kr. uradniki, občinski zastopniki itd., tako, da je bila prostorna, velika cerkev, vkljub debelemu snegu in slabim potom, natlačeno polna, kakor samo ob največjih praznikih. Tii jo gospod župnik prvič blagoslovil nove svoje farane in po blagoslovu takoj odšel v župniijsKO hišo, z lepim slavolokom okrašeno.
Na večer so mu še vaški fantje zapeli pod-oknico, za ktero prijaznost jim je gospod župnik gostoljubno postregel.
Za vso našo veliko župnijo pa je bil včerašnji dau prazničen dan, dan veselja, da smo dobili za župnika tako izvrstnega gospoda, ki jo ves ginjen o toliko sijajnem in prisrčnem sprejemu zagotovil nas, da .nas nikdar ne bode zapustil, nego pri nas ostal vse svoje žive dni.
Tudi naša iskrena želja je, da ostane prečastiti gospod živ in zdrav ter pastiruje tu pri nas še mnogo mnogo let v dušno in telesno blaginjo vseh svojih faranov. V to ime pomozi Bog!
Naše slovstvo. »Spomenik slovanske vzajemnosti."
Spisal in založil Anton Tvstenjak.
Vsakdo izmed nas, kdor se bavi s političnim življenjem, spominjal se bode izvestno še prav dobro, s tako nepotrpežljivostjo segali smo lansko leto po raznih listih, donašajočih nam mične popise iz čeho-slovanske zemlje o bratskem sprejemu naših v zlati Pragi, kamor so se bili minulega leta o velikem Šmarnu podali. Tisto popotovanje je bilo živ izraz slovanske vzajemnosti, ktera se je v novejšem času med Severo- in Jugoslovani vtrdovati jela. Kakor tudi lepi so bili dnevi, minuli so vendar le in z njimi zgubljal bi se tudi bolj in bolj spomin na nje, če bi se ne bilo pravočasno na to mislilo. Knjiga v osmerki z 276 stranmi, ki je pred nami, postavila je omenjenim dnevom dejanski dokazane slovanske vzajemnosti stalen »Spomenik".
Gosp. pisatelja vodila je misel pri spisavanji te knjige, Slovence z njihovimi brati v Avstriji seznaniti, ter jih tako duševno spojiti ž njimi, zato nam je podal nekoliko listov iz slovenske, hrvaške in češke knjige, da bi nam podal hrane pravega slovanskega življenja. Preveč smo se že odtujili Slovanstvu; treba je to nadomestiti, dokler še ni za to prepozno.
Knjiga je razdeljena v VI. delov. Prvi del obravnava v krepkem slogu popotovanje Slovencev in Hrvatov v zlato Prago od 1 do 148 strani. Tu se nahajajo vsi tisti navdušeni in srce ogrevajoči govori, ob kterih so si lansko leto naši potniki z brati čehi v roko segali obljubovajoč si verno bratsko prijateljstvo v vseh političnih borbah in nezgodah, kterih se nam je kot politično malemu narodu od naših nasprotnikov bati. Slike, ki ta oddelek dičijo so: Primož Trubar, Anton Martin Slomšek, Josip Pagliaruzzi (Krildn), Franc Erjavec, dr. Fr. Celestin, dr. France Preširen, dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški, Josip Jurčič, dr. Josip Kreinz, Franc vitez Miklošič, dr. Greg. Krek, dr. Franc Rački, František Palacky, Vaclav Beneš Tfebizsky, Vojta N ti p rs tek, Matija M a j ar Z i 1 j ski, František Ši m ače k, Svatopluk (5®h, Sklenafova Mala, prof. dr. J. Skoda, dr. Miroslav Tyrš (začetnik Sokolskih društev), in Sim Gregorčič.
V drugem delu predočuje nam pisatelj Slo-vence in Hrvate na Velehradu od 151 do 175 strani. Oujmo le jeden odlomek iz tega oddelka iz ust pisatelja samega: „Na Velehradu 24. avgusta zjutraj. Pred menoj je Velehradska cerkev, na desno obširna samostanska zgradba. Kakor dva čuvaja stra-žita božji hram dva mogočna zvonika ob njegovem pročelji. Veže ju ščit, iznad kterega se dviga znamenje sv. križa. Lepo si je nakitila cerkev obličje Zaljša jo devet svetih kipov v pročelji, med njimi sta sv. Ciril in Metod. Nad vsemi kraljuje Mati božja z Jezusom. Nad vratmi je grb Moravske in Češke."
se, stopivši v cerkev. Presenetila na videz neskladna zmes, topeča v žarkih jutranjega solnca, ki je posijalo skozi barvana okna. Čudil sem se ti bujni renesansi, s ktero se druži tu pa tam stari romanski slog. Kar mi seže v roko Ljubljanski narodnjak, ki se je bil od slovenskega krdela v Pragi odtegnil ter šel v Krakovo in Opavo. Po cerkvi doli pa pride v mašni opravi duhovnik, — dvojni duhovnik, naj-blažji pesnik slovenski, Simon Gregorčič. Zavil jo je v kapelo sv. Metoda. Ko je daroval ondi presveto daritev, razvnele so se nam slovenske duše v iskreni molitvi." — Slike, ki se nahajajo v tem delu knjige, so: Velehrad, KvičalainRoz-h o š n y.
Tretji oddelek prinaša »nekaj listov iz slovenske knjige" opisovaje delovanje Primoža Trubarja. Temu sledi popis življenja in delovanja očeta Slovencev, dr. Janeza Bleivveisa. Za Blei-weisom posvečenih je nekaj strani Antonu Martinu Slomšeku, Francu Preširnu, Josipu Kranjcu, Josipu Jurčiču, Josipu P ag I i a r u zz i j u - K r i-ltlnu, Matiji Majarju - Ziljskemu, Sim. Gregorčiču, Francu Erjavcu, Francu Celestinu,
Eliška Krasnohorska, Antonin Dvorak, Vaclav Brožik, Josip V. Myslbek, František Ženišek in Ivan Kukuljevič Sakcinski.
V četrtem delu stopajo nam pred oči možje, ki se svetijo svitlim zvezdam enako na literarnem obzorji ilirskem. Tix nahajamo životopise Ivana Kuku-jeviča Sakcinskega, Stjepana Ilijaševiča, Trnskega, Vladislava Vežica, Fr. Račkega, Mihovia Pavi i novica, Ferda Bečiča, Franca Markoviča in Josipa Evgena Tomiča. Slike so pridane: Ivan Trnski, Stjepan Ilijaševic, Vla-dislav Vezič in Franc Markovič.
Peti oddelek predočuje nam slavne Cehe in popis njihovega življenja in je posvečen spominu na iskreno bratovstvo, sklenjeno z dragimi brati Cehi v zlati materi Pragi. Tu najdemo življenjepis Františka Palackega, Josipa Škode, Františka Šimačka, Vojte N&prstka, Jana Kvičale, Miroslava Tyrša, Otilie Sklenafove-Male, Josipa V. Myslbeka, Antonina Dvofaka, Riharda Roz-košnega, Vaclava Brožika, Františka Ženiška, Eliške Krasnogorske, Alojzija Jiraska, Svato-pluka Čeha, Vaclava Beneš-Tfebizskega, Jana Lega. Slike pridane so sledeče iz hrvaške knjige: MihoviorPi vi i n o vi č, Ferdo Bezič in Josip Evgen Tomič.
To je ob kratkem vsebina knjige o »slovanski vzajemnosti".
Poleg obilue krasote, s ktero se »Spominek" odlikuje, ne smemo prezreti napake, ktera mu vrednosti prav nič ne zmanjšuje, pač pa bi bila knjiga mnogo bolj priročna, če bi se ji bil g. pisatelj vsaj kolikor bi se bilo dalo, ognil. Podobe imamo v mislih, ktere so po knjigi enakomerno razdeljene. Bolj priročna bi bila zala knjiga, če bi jih bil g. pisatelj priredil k dotičnim životopisom, kolikor bi mu bilo to namreč mogoče, ter bi I. del knjige tudi bil ne prazen ostal. Tukaj bi se bile posebno čeških pisateljev slike prav dobro podale. Sicer pa, kakor smo že rekli, vrednost knjige vsled tega ni prav nič manjša in g. pisatelju najboljšega vspeha, sloven skemu narodu pa obilo zanimanja za njo želimo.
B.
»Zavzčl sem me je ta pisana, se in trepetajoča
Francu vitezu Miki v tem oddelku so:
ošiču in Greg. Jan V. Lego,
Kreku. Slike A. Jiriisek,
Domače novice.
(Deželni zbor) bil je danes popoludne z navadnimi „živio"-klici na presvitlega cesarja sklenjen. Nekteri poslanci so odšli že danes domu. Pred razhodom spominjali so se na opomin gosp. poslanca Kersnika tudi študentovske kuhinje in v ta namen zložili znesek 92 gld., ki so jih poslali msgr. kanoniku Jeranu.
(Vabilo.) Prihodnji torek 26. t. m. bode občni zbor katoliške družbe za Kranjsko. Zborovanje se začenja točno ob 6. uri zvečer v dr. Aha-čičevi hiši na starem trgu štev. 13 v prostorih katoliške družbe. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika in poročilo o družbinem delovanji preteklega leta. — 2. Poročilo blagajnikovo o prihodkih in stroških v preteklem letu. — 3. Govor preč. g. kanonika dr. Čebašeka. — 4. Posamezni nasveti. (Želeti bi bilo zarad reda, da bi se taki nasveti predsedništvu 24 ur poprej naznanili.) — 5. Volitev odbora. — Vsi čč. družabniki se vabijo k prav obilnemu vdeleževanju.
Odbor.
(„Dnliovno Pastirstvo"), spisal prof. A. Zupančič, IV. del, je ravnokar izšel. Cena mu je v »Katoliški Bukvami" 60 kr., po pošti poslanemu 65 kr. Na straneh 761—903 podaja ta zvezek nauk o zakramentalih, navod o duhovnem vladanji in obravnavo o pisarniških opravilih dušnega pastirja. Pridejan je celemu delu naslov, predgovor, pa zaporedno in stvarno kazalo. Dovršena je toraj knjiga, ki bo slovenskemu mašniku v pastirstvu delujočemu izvestno bolje služila, kot nemške knjige te stroke; kajti ozira se skoz in skoz na naše razmere, opira se na domače postave, cerkvene in državne, in podaja o farnih maticah pa o izpiskih iz njih toliko natančen poduk, kakor nobena druga knjiga te vrste. Tudi cena je slovenskemu »Pastirstvu" zelo nizka. Schiich n. pr. (6. nat.) ima 59'/2 tiskovnih pol in staue 6 gld.; naša dovršena knjiga stane le 3 gld. 80 kr., čeravno obsega 57 pol, toraj samo 2V2 pole manj kot prej imenovana, ktere se razprodil na tisoča. Naj je toraj prekoristna domača knjiga toplo, toplo priporočena vsem slovenskim duhovnikom!
(Na „Požigalčevo hči"), ki se bo jutri zvečer v deželnem gledišči predstavljala, opozarjamo še enkrat vse prijatelje slovenske Talije.
(Še nekaj o snegu), kteri se je včeraj celi dan, kakor za stavo vsipal na zemljo. Ljubljansko mesto napovedalo mu je vojsko. 250 mož oboroženih z lopatami in deloma tudi pikoni dvignilo se je nadenj; tem je sledilo po raznih trgih in glavnih ulicah razdeljenih 120 voz povečem s paroma. Toda bolj če so se vpirali nad njim, več so ga imeli, ker se je nekaj korakov za njimi že zopet vse polno novega naletelo. Danes sneg miruje in je lepo gorko če tudi oblačno južno vreme.
(Pisateljsko društvo) ima nocoj, kakor vsako soboto, svoj zabavni večer v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Stoloravnatelj bode g. Hafner, čitatelj pa g. Jan. Kersnik.
(Občni zbor društva „Mai>ijne bratovščine" v Ljubljani) bode v nedeljo 31. jauuvarja 1886 do-poludue točno ob 10. uri v dvorani mestne hiše (na »rotovžu"). — K temu vse svoje častite so-brate vljudno vabi
društveni odbor „31arijine bratovščine".
(Občni zbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Šent-Vidu nad Ljubljano) bil je v nedeljo, 10. t. m., popoludne v društvenih prostorih prav dobro obiskan in jako živahen, tako, da ni bilo mogoče vseh toček in predlogov obravnati. Zbor se je moral pretrgati do prihodnje nedelje, 17. t. m. Nadaljevanja se je zopet veliko udov vdeležilo. — Iz tajnikovega poročila nekoliko povzamemo: Društvo je imelo v letu 1886 203 pravih in podpornih udov. Od teh je šlo 7 na potovanje, 5 izstopilo, 3 so se oženili, ti so bili za častne ude enoglasno sprejeti, 2 zbolela, 3 umrli, ti so bili od društva slovesno pokopani. — Društvenih sej je bilo 8. — Veselic se je priredilo 5, med temi je bila jedna slavnostna. 8001etnega jubileja obstanka domače fare se je društvo vdeležilo z zastavo dvakrat, pri bakljadi z balončki in bakljami, devetkrat pri sprejemanji procesij in odličnih oseb. — Iz poročila blagajnika: Društvo je imelo v letu 1885 dohodkov 1275 gld. 63 kr., stroškov 960 gl. 60 kr., ostalo je gotovine v tem letu 315 gld. 3 kr., od poprej 100 gld., skupaj gotovine 415 gld. 3 kr,; od teh je 400 gld. v Ljubljanski hranilnici naloženega in 15 gld. 3 kr. v društveni blagajnici.
(O koroški državno-zhorski volitvi) se nam iz Celovca poroča: Na Vrbi je bilo izvoljenih 8 naših (lani 5 naših, 3 nasprotni;) na Ziljski Bistrici 5 naših, kakor lani. Snega je silno veliko in zmirom še pada, to je našim volilcem v napotje, nasprotniki so navadno bližej volišča.
(Na Učko-goro) v Istri napraviti hoče klub avstrijskih turistov pot, po kteri bo mogoče v štirih urah na to najvišjo istersko višavo dospeti.
Razne reči.
—	Navdušenje se bode zelo ohladilo. Kakor se čuje, je obrežje Nove Guineje silo nezdravo ne le Evropejcem, temuč tudi domačinom. Iz Avstralije je došla na južni breg, ki je v oblasti Angležev, vladna komisija, a mrzlica je mnogov njih pobrala. Vodja te ekspedicije, je tudi umrl. Član te ekspe-dicije piše o nji tako-le: »Največa zapreka za naselbine je belim ljudem mrzlica, ki je po vsem obrežji. Preden se pride do bolj zdravih krajev, mora se prestopiti ta nezdravi kraj. Mrzlica pobira misijonarje, mori trgovce in opustoši celo vasi domačinov. Mrzlica napade neutegoma in nič ne obvaruje pred njo." Dostikrat je dovolj, da je vtrjen mornar le četrt ure na bregu, in loti se ga mrzlica. — Na nemškem obrežji je baje tudi tako nezdravo.
—	Pravcato zemlje-plinovo mesto je Findlay, glavno mesto okraja Hancok v severovzhodnem Ohio. Tam namreč in v okolici puhti na več krajih plin iz zemlje. Kakor v Pittsburgu je tudi tu stopilo več meščanov skupaj in začeli so vrtati zemljo, da dobe plin. V globočini 450 čevljev so našli dosti olja, da so mogli kuriti za vrtalni stroj. Pri globosti 1200 čevljev začel je plin pihteti z veliko močjo. Brž, ko plinova družba to zapazi, ukaže vrtati poleg plinove tovarne in res najde obilo plina. Sedaj ne potrebuje več oglja, stroji za njega napravo so ponehali, a v mesto pošilja zemlje-plin po nekdanjih za umetni plin položenih cevih. Se ve, da je mogla znižati ceno. Plin za eno peč, kjer se kuha, velja na mesec 1 dolar, za kurjavo pa 2 dolarja. Vsakdo rabi plina, kolikor mu drago, plačuje se pojjštevilu plamenov. Po ulicah stoje pokončne cevi, svetiluie ni. Kakor brž se petelin zasuče, plin priteče, prižge se in plamen je dosti močan, da ga veter ne ugasne. Nektere veče tovarne, ki so požgale za 4000 dolarjev oglja na leto, zvrtale so si studence za plin. Tak rov velja 1000 do 1500 dolarjev in potem imajo kurjave in svečave dovolj. V Findlay-u je 9 takih studencev, ki dajejo na pr. po 8 milijonov čevljev plina na dan. S plinom
i toraj ni treba štediti. Zemlja je, seveda, v ceni
neznano poskočila. Zemljišče pred vredno po 50 do 100 dolarjev veljii sedaj 1000 dolarjev. Od drugod prihajajo kapitalisti, ki si kupujejo zemlje in tam napravljajo tovarne, v kterih kurijo z naravnim pliuom. Skoraj iz vseh studencev prihaja tudi olje, ki ni sicer čisto, a za stroje dobro. Ali bode to vekomaj trajalo, ali ne bode plina zmanjkalo? Kaj pa potem'? Razvaline bodo tam, kjer je sedaj toliko prometa, kakor je to v tistih krajih, kjer so viri petroleja usahnili.
Telegrami.
Celovec, 23. jan. V Vrbi smo zmagali z narodnjaki, ki so vsi za Einspielerja; Tncli v Borovljah je Einspielerju izvolitev zagotovljena. Konečni izid volitev jo pa še kljnbu temu jako dvomljiv, ker so Beljaoani skoraj vsi za Ghona.
Beligrad, 22. jan. Vladna stranska jela se je krhati. Piroeanac in Novakovič umakniti so mislita v zasobno življenje, da ne bodeta rušila discipline v stranki.
Madrid, 22. jan. Vrednika Zorillovega glasila „Progresso" so zaprli.
Umrli so:
19. jan. Ana Topovšek, delavka, 58 let, Rožne ulice št. 35, vodenica.
T u j c i.
21. januvarija.
Pri Maliču: Ignacij Salzmann, pisatelj, z Dunaja — Morie Hartel, delovodja, z Dunaja. — Hoffmann, Retezar, Kar-pelles, Fegl, Willins, Steiner, Leidelmaier, Fiseher, trgovci, z Dunaja. — Bieliler, trgovec, iz Budapešte. — Miiller, trgovce, iz Heilbrona. — Rudolf Ruard, zasebnik, iz Celja.
Pri Slonu: Lenart Arquint, zasebnik, z družino, iz Švice. — F. Haarburger, zasebnik, iz Ziiricha. — Roeder, Springer, Fenzl, trg. pot., z Dunaja. — E. Perutz, trgovec, iz Trsta. — Franc Didie, sedlarski mojster, iz Idrije.
Pri Tavčarji: Gustav Hofmann, trgovec, z Dunaja. — Franc Holenia, inženir, iz Gorice.
Pri Južnem lcolodvoru: Jurij Peruvan, c. k. stotnik, iz Ljubljane. — Janez Pagnano, zasebnik, iz Spielberga.
Pri Virantu: Anton Boie, zasebnik, iz Dolenje vasi.
Vremensko sporočilo.
J Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja | »*£»		toplomera po Celziju			
i7. u. zjut. 22. 2. u. pop. |9. u. zvee.	725-92 724-49 726-94	—	7-0 —	3-2 —	2-0	si. svz. si. szp. brezv.	sneg sneg oblačno	32-30 snega
----- JV
1-7° C. pod norraalom.
gl
kr
l>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
23. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84
Sreberna „ o% „ 100,, (s 16% davka)	84
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	112 Papirna renta, davka prosta . . .101
Akcije avstr.-ogerske banke . .	871
Kreditne akcije ..... .	298
London.......126
Srebro ..............—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini .......	5
Nemške marke .....
61
05 25 20 30
40 40
01
92 90
Poslano.
G-ospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav! (l)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji vživini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnkticzy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski flnid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
Orgljar,
dobro izurjen v cocilijanskem in drugem orgljanji in petji, srednjo starosti, neoženjen ter lepega nravnega zadržanja, želi o sv. Jurji službo organista nastopiti. Več se izve pri vredništvu „Slovenca1'.	(1)
i
i
Prodaja lepega posestva.
V Vidmu pri Velikih Lašičah, na tako zvanem Dobrom polji (Oriitenfeld), proda se pod dobrimi pogoji lepo posestvo, obstoječe s hiše s krčmo in pokritem kegljiščem, štaeuno, hlevi in kletmi, na novo lepo zidano opekarnieo in njivami. To posestvo proda se za okolo 10.000 gld., tako, da se polovica plača takoj, drugo pa v obrokih, ali so pa da tudi za 500 gld. letnine v najem.
Kupci naj se oglasijo pismeno ali osobno pri Ant. Drufovku, veleposestniku v Mirni pri Gorici, ali pa pri pooblaščencu g. Francu Krševaniju v j Dornbergu pri Gorici.	(2) X
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t XXXXXXXXXXXXXXXX<<
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščeno7 svječe
.'J ' (TI O
izdelujejo	(li)
P. & R. Seemann v Ljubljani. K**XHHHXXXXHXXHX*i
Surova vazelina
(Roh-Vaseline),
neka rudninska mast, ki je najboljše mazilo za usnje in jermenje, ker tudi še tako trdo usnje takoj voljno in mehko stori, ga obvaruje, da se ne premoči, ne strohni in se ne osuši ter postane s tem mazilom bolj trpežno.
Surova vazelina je tudi dobra za vse mazanju podvrženo orodje. Izvrstno je to mazilo tudi za mazanje
konjskih kopit,
kar spričuje vis. c. kr. ministerstvo s svojim razglasom 12. julija št. 2030 in priporočila mnogo živinozdravnikov. Naj bi sc toraj vsakdo o dobroti tega mazila sam prepričal. Velja v kositarskih škatljah 10, 35, 50 in 80 kr. po velikosti. Trgovci jo dobijo po znižani ceni. Za obilno naročevanje se priporoča
FRANC RUS,
(2)	zaloga surove vazeline
v Novem mestu.

spit2en
Kongo - cevke.
Najnovejše za kadilce, kar ni prav nič zdravju škodljivo.
Veljii jih 100 le 85 kr. in so pripravne za vsakega, naj že kadi cigarete, smodke ali v i r ž i n k o. Razpošilja jih raznovrstne proti povzetji	(5)
tovarnična zaloga Julija Weiss-a
na Dunaji, I., llotlienthurmstrasse Nr. 23.
Učenca ali praktikanta
takoj sprejmem v svojo prodajalnico z mešanim blagom; deček, ki jo dovršil 14. leto in saj drugi gimnazijalni ali realni razred, mora biti dobro odgojon in s pošteno hiše; zdrav, čvrst, brez kake telesne napako: Ponudbe naj so pismeno naravnost meni pošljejo!
(3)
Fr. Ks. Goli,
trgovec v Idriji.
Prave garantirane
voščene sveče
voščene zavitke
(9)
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni
Oroslav l>oleiie<%
svečar v Ljubljani.
iccoli-eva esenca za želodec,
v. '>•	: *-vkatero> pripravlja ; -
G. PIC C O LI, t. kariv Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček ;opei
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škntjjicah po 12 stcklenic za 1 gld. 36 nove. ' | Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr.
Gosp. Gabrielu Piccoli-jn, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so ini dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesec jannvar 1884. (20)	Dr. Emil vitez pl. Storil,
c. k. vladni svetovalec in dcžclno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi mojo in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico žclodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prchlajenji, kostobolji, hrometi delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zopor gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico v«aki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila se
zmiraj sveža dobe
v lekarni
G- Fioooli-Ja.
„Pri Angelu"
v Ljubljani, na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.
TT T T T T T T T T
xxnxnnnxxxxxnxxxxxxxnxxnnununun
}[pl AAA^AAAJL A a. .
i i i i 1.

V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga:
STAVBINSKI SLOGI,
ZLASTI KRŠČANSKI,
NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA,
Z DODATKOM
O ZIDANJI U POPRAVLJANJI CERKVA. (12)	V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.
Spisal
špiritual v knezo-škof. duhovenskeiu semenišči. Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in velja C gld. 50 kr.
*1liSMiil^^

A J. HJlIIAI
illlililUlil