Naše iolstvo Poročilo načelnika prosvetnega oddelka v banskem svetu Načclnik prosv. oddelka g. dr. Lovro Sušnik je poročal v banskem svetu o stanju in razvoju poslov prosvetnega oddelka. Ljudske šole. Po stanju z dne 1. novembra 1937. je v banovini 860 ljudskih šol, med njimi 13 zasebnih, to je prav toliko kot lani. Otroških vrtcev je 54, med njimi 10 zasebnih, zavetišč pa 19, med njimi 11 zasebnih. Ustanovljenih, a ne odprtih je 13 ljudskih šol. Vsega skupaj je v banovini 946 ljudskošolskih in sorodnih edinic. Na ljudskih šolah je 3355 temeljnih in 743 vzporednih oddelkov. Med temi je spccialnih za slepce, gluhoneme in manj nadarjene otroke 30 oddelkov, šolske postaje in ambulantne šole imajo skupaj 28 oddelkov, zasilne šole 10, manjšinske šole z nemškim učnim jezikcm 33 oddelkov, z madžarskim učnim jezikom 4 oddclkc, otroški vrtci imajo 77 oddelkov in zavetišča 26 oddelkcv. V tekočem letu je bilo ustanovljenih 75 ncvih oddelkov. Vse ljudske šolc imajo 2816 učilnic, v privatnih poslopjih jih jc 143, manjka jih pa 1282. V nekatcrih učilnicah imajo pouk kar po trije oddelki. Solsko delo močno ovira pomanjkanje učilnic. : V banovini je na ljudskih šolah 1536 učiteljev in 2669 učiteljic, skupaj 4205 učnih oseb, to je za 85 več kot lani. Mcd temi jc 16 kontraktualnih in 44 dncvničarjcv. S šol je dodeljenih banski upravi 44 učnih oseb. Vsega skupaj je dodeljenih s šol 199 oscb. Če prištejemo k tem 199 učnim močem še 59 učiteljic ročnih del, 26 državnih veroučiteljcv, 34 strok. učiteljev za srbohrvaščino, petje in telovadbo, 10 upraviteljev, ki nimajo oddelka, 6 nadštcvilnih in 24 učnih oseb, ki so na bolezenskem dopustu do upokojitve, to je skupno 159 učnih moči, vidimo, da je 358 učnih oseb brez oddelka. Če to učiteljstvo odštejemo od skupnega števila, vidimo, da poučujc v oddelkih 3847 učnih oseb. Ker pa je na šolah 4098 oddelkov, v oddelkih pa poučuje le 3847 učnih oseb, manjka 251 oddclkovnih učiteljev. Za sprejem v službo pa še prosi 93 abiturientov in 362 abiturientk. Ena kandidatinja je še iz 1. 1932., največ brezposelnih je iz 1. 1935. V Ietošnjem letu je bilo poleg 17 reaktiviranih učiteljev in učiteljic sprcjetih v drž. službo 275 kandidatov in kandidatk. Premestitev po prošnji je bilo 350, po službeni potrebi pa 14. Ostavko na državno službo je podalo 18 učnih oseb, odpuščenih je bilo 8, umrlo jih je 31, upokojenih pa jc bilo 121. Skupaj je odpadlo 178 oseb. V dnevničarsko službo jc bilo sprejetih 16 abiturientov in abiturientk, prav toliko pa je bilo iz dnevničar- ske službe odpuščenih, ker so bili sprejeti v drž. službo. Vseh dnevničarskih mest je 44. Če bi zasedli 251 praznih oddelkov in pc> potrebi delili vsaj 100 oddelkov in če bi se upokojilo vsaj 109 učiteljev, ki imajo polna leta, bi dobili potrcbno število praznih mest za vse, ki čakajo na službo. Učiteljskega naraščaja torej ni preveč, kreditov je premalo. Ker v prihodnjih dveh letih ne bo novega naraščaja in kcr so sedanji trijc letniki malo številni, bi utegnilo čez nckaj lct učiteljskega naraščaja pri nas zopet primanjkovati. V tekočem proračunskem letu je bilo premeščenih precej učittljev in učiteljic, večinoma po svoji prošnji. Ob začetku šolskega leta je bilo v ljudskih šolah 93.615 učencev in 92.208 učenk, skupaj 185.823 otrok. Od teh je Jugoslovanov 182.970, Nemcev 2149, Madžarov 596, drugih narodnosti pa 108. Število učencev se je povcčalo za 2144 otrok. V enem oddelku je povprečno 40 otrok. Pri šolskem delu in pouku se je učiteljstvo predvsem pcčalo z vprašanjem, kako uveljaviti v praksi zahteve delovne šole. V banovini je 35 šolskih okrajev, torcj 6 več kot lani. Prosvetni oddelek je opozarjal učiteljstvo z okrožnicami na socialno delovanje med narodom, na enotno pozdravljanjc v šoli itd. V šolskem letu 1936./37. je bilo ukinjenih zaradi premajhnega števila učencev 5 nemških oddelkov. Število ncmške manjšine se stalno znižuje in je bilo v preteklem šolskem letu za 251 učenccv manjše kot v prcdlanskem letu. Vseh manjšinskih oddelkov je 37 s- 1413 učenci. Preglcd šolskih poslopij kaže, da je v banovini 859 šolskih poslopij, od katerih je 197 v prav dobrem stanju, 424 v dobrem stanju, ostala so pa slaba ali šolsko-higieničnim predpisom neustrezajoča. V proračunskem letu 1937./38. znašajo šolski proračuni za banovino 15,450.000 din, za podcžclske občine 7,332.024 din, za avtonomna mesta 5,519.566 din, skupaj 28,301.590 din. V primeri za proračunsko leto 1936./37. so narasli izdatki za ljudsko šolstvo v dravski banovini za 3,778.440 din. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, deško vzgajališče na Selu pri Ljubljani, zavod za slepe v Kočevju in krije stvarne potrebščine pomožnih šol v Ljubljani in Mariboru. V ljubljanski gluhonemnici je 125 otrok. Nad polovico prosilcev je bilo odklonjenih zaradi pomanjkanja prostora. V deškem vzgajališču na Selu je bilo samo 80 nedoletnikov, dasi je prostora v zavodu za 150 gojencev. Za božičnice je bilo 199.950 din izdatkov. Obstoja 70 šolskih kuhinj, 66 kuhinjam je bila razdeljena podpora v višini 37.000 din. 17 dijaških kuhinj je sprejelo 49.900 din. Meščanske šole. V banovini je 38 državnih in 8 zasebnih, skupaj 46 meščanskih šol, ki imajo skupaj 271 oddelkov. V državnih meščanskih šolah je bilo 8495 učencev in učenk, na zasebnih pa 1419 učenk. Število učencev na državnih šolah jc letos za 447 večji kot lani, na zasebnih šolah pa je ostalo neizpremenjeno. Na meščanskih šolah je še vedno precejšnje pomanjkanje učiteljstva. Na mnogih meščanskih šolah so šolski prostori slabi. Za najnujnejša popravila bi potrebovale šole okrog 13 milijonov din. Stroški za stvarne potrebščine in vzdrževanje vseh meščanskih šol znašajo okrog 2,500.000 din. Banovina prispeva samo 300.000 din. Nove meščanske šole se nameravajo ustanoviti v Konjicah, Kranju, Kamniku in Sevnici. Potrebna bi bila iz narodnostnih ozirov meščanska šola v Gornji Radgoni. Srednje in strokovne šole Postopno se je ukinil 6. razred na realni gimnaziji v Kočevju in 3. razred mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. S šolskim letom 1938./39. se odpre zopet popolna realna gimnazija v Kočevju. Državna realna gimnaizja v Murski Soboti se pretvarja v popolno. Samoupravna gimnazija v Murski Soboti obstoja letos iz šestega in sedmega razreda. Otvorjena je bila državna nepopolna mešana državna realna gimnazija v Mariboru. Tako imamo v sedanjem šolskem letu 14 državnih sredrijih šol, in sicer 10 popolnih, eno s šestimi razredi v Kočevju, eno s petimi razredi v Murski Soboti, eno s tremi razredi, to je ženska realna gimnazija v Ljubljani, in novo realno gimnazijo v Mariboru s štirimi razredi. Na teh zavodih se jc vpisalo v 266 oddelkih 7617 dijakov in 3625 dijakinj, skupno 11.242 srednješolcev in srednješolk. V primeri z lanskim letom je obisk porasel za 436 dijakov in 270 dijakinj. Na oddelek pride povprečno 42 učenccv. Na štirih nedržavnih srednjih šolah je v 31 oddelkih 395 učencev in 735 učenk, skupno 1130. En oddelek je več kot lani, učencev in učenk je 50 manj. Na vseh srednjih šolah v banovini je tedaj vpisanih 8012 učencev in 4360 učenk, skupno 12.372. Na državnih srednjih šolah potrebujemo za znanstvene predmete brez verouka 16 učiteljev, 2 učitelja veščinc, 6 honorarnih veroučiteljev in 8 honorarnih učiteljev za veščine. V prvi razred obeh državnih učitcljišč sc je smelo letos vpisati 20 učencev in 10 učenk. Na obeh šolah je 109 učcncev in 61 učenk, skupno 170. Učencev je 30 manj kot lani. Kar se tiče strokovne šole, so v ožji zvezi s prosvetnim oddelkom gospodinjske šole, teh je 6, in sicer privatna višja gospodinjska šola dr. Kreka v Šiški ter gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje v Ljubljani, samoupravna mcstna gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani in dekliški zavod »Vesna« v Mariboru ter gospodinjski šoli v Trbovljah in na Jesenicah.