Številka 272
TRST, v sredo 2. oktobra 1907
Tečaj XXXI!.
IZHAJA VSAKI BAN "M
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične šteTllke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink)
v mnogih tobakarnah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št Petru, Sežani, Nabrežini, Sy. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < EJfE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke lž*/m mm); za trgovineke in obrtne oglase po 20 Btotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi EdinoBtiu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
naročnina la leteilsko iziails .Edinosti' siace: celoletno £5 20« tolleta 2-60
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi ge ne Tručajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorfio G alat t i 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. — Natisnila tiskarna konzorcija
lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t 18. - Poštno-hranlluični račun št. 841-652. —-
===== Telefon štev. 1157	■
Mesečna priloga : „SLOVENSKI TE H N I K".
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijski ministri na Dnnaju.
BUDIMPEŠTA 1. Ministerski predsednik baron Beck, finančni minister dr. Kory-towski, železniški minister dr. Derschatta, sekcijski načelniki Spitzmliller, Gruber in Bernatzkv, ministerijalni svetniki AVimmer in Jonas in ministerijalni tajnik grof Attems so dospeli semkaj ob 1. uri in tričetrt popoludne.
Pasivna rezistenca železničarjev.
DUNAJ 1. Neka korespondenca poroča, da so včeraj uslužbenci družbe državna železnice in sevemo-zapadne železnice sklenili pasivno rezistenco, ki je pričela o polunoči. Brzovlaki obeli železnic prihajajo že s precejšnjo zamudo. Doslej je okolu 70.000 železničarjev v pasivni rezistenci.
Južna železnica.
DUNAJ 1. Pogajanja Južne železnice z osobjem radi ureditve plač so popolnoma vspela. Obrat se vrši popolnoma normalno.
Vojvoda Connaught.
DUNAJ 1. Vojvoda Artur Connaught je sinoči odpotoval.
Reški župan.
REKA 1. Cesar je potrdil izvolitev reškega župana dr.a Vio.
Potrjeni štatuti.
DUNAJ 1. Minister za notranje stvari je potrdil spremembo statutov, ki jih je sklenila skupščina delničarjev parobroduega društva „Avstrijski Lloydu v Trstu, ki se je vršila dne 30. decembra 1906.
Nagodbena pogajanja.
BUDIMPEŠTA 1. Danes popoludne so se v ogrskem ministerskem predsedstvu zopet pričela nagodbena pogajanja. Jutri zjutraj se bo posvetovanje nadaljevalo. Ruski glasovi o sestanku Izvolekega in Aehrenthala.
PETROGRAD 1. Del časnikov obširno tolmači točko z miirz3teškega programa. ..Slovo"*, „Novoje Vremja" in več drugih listov izraža nado, da nota pripomore v to, da se napravi konec krvoločnostim band, izlasti grških, ter hvalijo postopanje ruske in avstro-ogrske diplomacije.
Glasovi o izjavi avstro-ogrske in ruske vlade v Atenah. ATENE 1. Vsi listi so priobčili besedilo včerajšnje izjave avstro-ogrske in ruske vlade ter izražajo svoje zadovoljstvo, da so opomini velesil glede Macedonije naslovljeni na vse balkanske države. Nadejajo se, da se vsled tega pomirijo tekmujoči narodi, ki se vsi odkritosrčno in lojalno pokore politiki velesil. Požar.
PARIZ 1. V Clermont-Jerrandu je požar uničil tovarne in remize električne poulične železnice. Skoda je velika.
Ladij i tr£ili skupaj. PROVIXCETOWN 1. ( Massaclmssets) Križar „De Moine" je za časa nevihte trčil skupaj s transportnim parnikom „Glacier"*. En častnik je bil mrtev, mnogo mornarjev je s krova popadalo v morje.
Romunska narodna banka.
BUKAREŠTA 1. Narodna banka poviša z 2. oktrobrom diskont in obrestno mero za javne vrednostne papirje na 7°/0.
Maroko.
PARIZ 1. „Matin* poroča, da so vse v Maroku zastopane vlade privolile, da se izda odredbe glede vojne kontrabande ob morski obali. Ugovarjala je le Span&ka in ni hotela v to privoliti.
PARIZ 1. „Matin" poroča iz Rabata.: Sultan je vsprejel francoskega konzula ter se ie kazal nasproti njemu zelo ljubeznjiv in koncilijanten. Izjavil je, da je pripravljen ugoditi zahtevam Francije.
PODLISTEK.
PARIZ 1. O avdijenci francoskega konzula Leriche pri sultanu Abdul Azizu poročajo, da je sultan izrazil svoje zadovoljstvo o predstoječem prihodu poslanika Regnaulta ter je istočasno obljubil, da stori vse možno, da se francoskim zahtevam ugodi.
CASABLANKA 1. (Agence Havas\ Po-ročevalna služba potrjuje, da se je pred Satom j pojavila znatna mehala. Zdi se, da ne namerava marširati proti Casablanki, Ni dvomiti o namenih Mulej Hafida. — Poslanik Re-gnault je sultana obvestil, da se poda v Rabat, čim bo zamogel na pot. Z ozirom na neugodna poročila o zdravstvenih razmerah v Oranu sta francoski konzul in magzen izdala potrebne zdravstvene odredbe. — Neprestano se urojenci vračajo v mesto. Semenj je prilično še slabo obiskovan.
Roža in nagelj.
(Spisal N.)
Zagrmeio je votlo nad njim ia prebudil se je kakor iz sna. Tanek piš se je podil skozi drevje in tema je že bila. Prekri žao blisk je razsvetlil za hip okolico; nato pa se je bobnenje izgubljalo v daljavi. rPrav ti je", je-siknil. „Posegel si po bujnodišeči roži, a zavrgel ponižen nagelj..., ah, pri Sovrunovih je še luč,... tam dela Anica, trudi se, meči, revica; ohranila je značaj .preprostega dekleta, a jaz ga nisem mogel, norec, prav mi je. Tu je krepki živelj narodev, tam ga ni; le razposajena veselost in pchlost je, drugega nič. V besedah laž, za lepoto imiaza-nost, zdi se mi, pod vsako divno cvetko tiči strupena kača..." in zopet je hreščeoe udarilo nekje, nato pa zabobnelo mogočeo ter es izgubljalo pretrgano po nebeškem svodu...
Prišel je v vas. Tam pod oknom, kjer
Vipavska železnica.
x Po velikem naporu in še večjem trudu leta 1897 se je posrečilo tedanjima goriškima državnima poslancema pripraviti vlado do tega, da je postavila v državni proračun gradnjo železnice po vipavski dolini in se je na podlagi § 11. dopustilne listine od dne 26. oktobra 1897. leta, drž. zak. št. 254, podelila državnemu poslancu Alfredu grofu Co-roniniju v družbi z dr. Gregorčičem, Matevžem Saunigom v Biljah, Filipom Terpinom v Sv. Križu in Angelom Casagrande v Ajdovščini pravica za gradnjo in obrat loko-motivne železnice z goriške postaje železniške proge Nabrežina-Kormin c. kr. priv. južno-železnične družbe skozi Bilje in Ustje v Ajdovščino, katero je napraviti kakor pra-vilnotirno, glede na njeno smer in vzdigova-nje kakor glavno železnico druge vrste. Na to se je osnovalo delniško društvo, ki je vstopilo v vse imenovanim koncesijonaijem te železnice pristojne pravice in naložene za-veznosti.
Društvo ima svoj sedež na Dunaju, preloži se pa takrat v Gorico, kadar se vsled čistega donosa železnice skozi pet zaporednih let nikakor ni zahtevalo določenega državnega poroštva za čisti donos.
Društvena glavnica se je določila z zneskom K 300.000 ter obstoji iz 1500 na imetnika glasečih se delnic po K 200. Za gradbene stroške najelo je društvo prednostno posojilo K' 3,032.000, katero je vrniti v 76. letih od dneva, ko se je izdalo dopustilo za železnico. V zavarovanje 4°/0 obrestovanja z razdolžnim zneskom tega posojila daje država za čas, ko se je odprl obrat pa do preteka 76. leta dopustilne dobe, poroštvo za letni čisti donos v najvišjem znesku K 129.000, in sicer tako, da, ko bi letni čisti donos ne dosegel garantiranega zneska, doplača nedostatek državna uprava.
Delniško glavnico so vplačali: Dežela K 200.000 in K 100,000 občine v vipavski dolini ter nekateri zasebniki. Ker se je prvotni načrt proge spremenil, vrnile so se svote, katere so bile vplačale občine Standrež, Bilje in Renče, opekarna v Biljah in par drugih oseb.
Občine so si z dovoljenjem deželnega odbora izposodile potrebne zneske pri goriški hranilnici in zastavljalnici, od katerih morajo plačevati obresti, mej tem ko se vročene jim delnice ne obrestujejo, dokler se železniški dohodki ne povišajo tako, da se bo iz teh obrestovalo prednostno posojilo ; kar preostane pride še-le na glavnične delnice, kar pa se ne dogodi, dokler se proga ne zveže iz Ajdovščine s kako drugo železnico na Kranjskem.
Bohinjska železnica rabi od Šempetra do Prvačine tir vipavske železnice, a upravni
je šivala Anica, se je ustavil. Na oglu je gorela svetilka, kateri je veter vedno grozil, da jo ugasne. Oprezno je stopical, da bi ga kdo ne zapazil. Vse tiho. V krčmi je nekdo zaukal. Jablana pod oknom je ob vsakem pišu udarjala z vejami ob šipo, da se je Anica nehote večkrat ozrla proti oknu. Tedaj je pogledal skozi okno ob strani... Sedela je pri šivanju ; obraz ji je bil bled, toda krasen. Nehote se mu oglasi vest: „Vrni se, vrni v pravo življenje; lej, tu je sreča doma !u Toda nedolgo in kot uničevalen demon se mu vrne misel na sramoto, če bi se pokazal po dnevi v vasi. Kaj bi rekla mati županja, hči Faoica in pa gospod župnik, častitljiv starček, ki ga je podpiral v šob', d& bi postal tudi on, gospod ?! Kaj porečejo ljudje, ko ga ni bilo k pogrebu ma tere L »Ne, ne ; ne morem f* V možganih mu je kar kipelo. In odšel je, tekel je ▼ temno noč, v nevihto. Na vasi nekje je zalajal pes. Luč na voglu je ugasnil močan sunek vetra. Takrat pa so začele padati prve kap$£«
svet zadnje je bil tako moder, da je pozabil skleniti z državno železnico prevažno pogodbo. To ima za posledico, da državna železnica vozi po zasebni brez vsake odškodnine, kar gotovo ni lepo.
O gradbi Vipavske železnice je tedanja vlada zatrjevala, da se ta železnica v do-glednem času podržavi, sedaj se pa ne sliši nič več o tem, akoravno bi bil sedaj, ko teče tudi že Bohinjska železnica, najpriprav-nejši čas. Državi je malenkost, vrniti deželi, občinam in privatnikom po njih vplačano delniško glavnico. Da ni še storila tega, to je, po domače povedano : umazanost.
Sicer pa bi se moral za podržavljenje pobriniti predsednik železnice, kije ob enem tudi državni poslanec. Ako se za to odločno postavi, država gotovo ne bo prigovarjala. Prizadete občine naj to zahtevajo od njega, ker nikakor ni pravično, da morajo uboge občine državi tlačaniti ! Saj je Vipavska železnica, ako ne imenom pa taktično že od pričetka državna. Ganite se torej občine, ki ste prispevale glavnici! Pečeni golobi ne pri-frče nobenemu sami na mizo !
Shod „Narodne delavske organizacije" v Puli.
Po burni aklamaciji, ki je sledila dr. Mandićevemu govoru, prosil je za besedo podpredsednik „N. D. O." tov. Jaklič, ki je, pozdravivši v imenu tržaških bratov nove tovariše, povdaril krasne dosedanje vspehe N. D. O. v Trstu, ki šteje skoraj 3000 članov. To dejstvo dokazuje, da je bila N. D. O. potrebna. Da se pa N. D. O. socijalisti boje, to izvira iz sedanjih izletov jugoslovanskih socijalistov v Pulo, za katero se sicer do sedaj niso brigali. No, doživeli so zaslužen tiasko.
Tov. S u k s e r iz Pule je povedal, kako puljsko delavstvo stremi po organizaciji, radi česar z veseljem pozdravlja današnji shod.
Tov. S k e r 1 j, omenivši nedavne nedostojne socijalistične demonstracije v Trstu, je trdil, da so ravno te demonstracije prispele nemalo k občudovanja vrednemu vzrastu N. D. O, Drastično, — kakor vedno — je ožigosal govornik dozdevni internacij onalizem socijalistov in je označil njih ekonomično delovanje kakor enostransko. Temu se N. D. O. hoče izogniti. Ona se bo borila tudi proti neznosni konkurenciji, ki jo delajo laški podaniki našim domačim delavcem. Domače delo domačinom — je dejal govornik — in še le, ako primanjkuje teh, naj pride tujec na vrsto.
Državni poslanec dr. R y b a r, pozdrav-Ijon od množice z navdušenimi živijo klici, je spregovoril nato: „Morda bo mogel kdo vprašati, zakaj da jaz doktor in odvetnik skrbim za delavsko organizacijo in se s tem nekako vmešavam v posle delavcev. In zares je bilo čitati v raznih novinah, da so N. D. O. napravili odvetniki bogve v kake svrhe. Vi ste pa slišali, da so delavci sami zahtevali, da se osnuje organizacija, ki je povabila mene in druge naj jej pomagamo s svojim nasvetom. A ravno socijalisti, ki imajo v svojih vodstvih polno odvetnikov in drugih intelektuelcev, ne bi smeli na dan s takimi predbacivanji. Kar se mene samega tiče, ni moje sodelovanje pri N. D. O. le moja pravica, ampak tudi moja dolžnost. Jaz sem bil izvoljen v okraju, kjer večino prebivalstva tvorijo delavci, in naših volilcev v tem okraju je bilo nad 4000, več nego je imel glasov kak socialističen poslanec v mestu. Jaz trdim torej z večjo pravico nego oni,,da sem delavski poslanec. — Še nekaj o razlogih, zakaj je došlo do N. D. O. — Socijalisti imajo v Trstu in v Puli svoje organizacije,
katere so pod komandom italijanskih socialističnih prvakov in agitatorjev. Mi smo začetkoma, da-si so delavci zahtevali, naj se ustanovi narodno organizacijo, to odsvetovali, češ, da proti kapitalu treba skupno nastopati. A nada, da bodo socijalisti v skupnem boju spoštovali naš narod, nas je kruto varala. Izkoriščali so našega človeka, da so vprizar-jali veleitalijanske demonstracije in da so njegov glas izrabljali za italijanske kandidate. V tem obziru je posebno Pula podala nemalo dokazov, ko so šli socijalisti v boj za zastopnika kapitalistične stranke —laških „signoroV proti demokratu-Hrvatu. Svojo ljubezen do Slovencev so pokazali socijalisti tudi v tržaškem šolskem vprašanju in za časa zadnjega zasedanja tržaškega deželnega zbora, ko seje šlo za volilno reformo. Isto stališče pa zavzemajo sedaj glede volilne reforme za istrski deželni zbor. Plakati po puljskih ulica!i so povedali, da socijalisti že sedaj protestirajo proti „pretiranim zahtevam" slovenske manjšine, ki bi utegnile prepečiti retormo, dočim oni sami gl e d e p u 1 j s k e g a mandata napovedajo boj na nož!
Slovenski delavci, katerim so socialistični poslanci doma vse obetali, a dočim so na Dunaju spletke kovali proti njihovim narodnim interesom, nočejo biti več sužnji in zato so ustanovili svojo organizacijo. Poživljam tudi Vas, da se vpišete v organizacijo vsi, ker le v skupnosti je moč. Narodna delavska organizacija v Puli naj krepko vzraste in vzcvete! V to Bog pomozi sreča junaška!
Ko seje polegel aplavz, ki je sledil govoru dr. Rybara, vstal je g. Lacko Križ, puljski ljudski tribun, in držal govor, zabeljen z do-vtipom in perečim humorjem, kakor le zna g. Lacko Križ, Povedal je mnogo zanimivih epizod o internacijonalizmu puljske socijalne demokracije, n. pr. o rekurzu proti volitvi dr. Rizzija, rekurzu, ki ni bil nikoli poslan na Dunaj, ampak je ležal pozabljen (!) v predalu mize. Ko pa se je bivši sodrug Dorčič pritožil radi tega, so ga izbacnili iz stranke. Jako zanimive stvari je povedal g. Križ tudi iz nedavne volitve za bolniško blagajno.
Na predlog tov. Medića je bila enoglasno sprejeta lista članov pripravljalnega odbora.
V dodatek k dnevnemu redu jje predlagal g. L. Križ sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta enoglasno:
„Delavci slovanske narodnosti združeni na javnem shodu dne 29. septembra t. 1. v Puli v Narodnem Domu, zahtevajo od svojih zastopnikov v deželnem zboru istrskem, da porabijo vse sile v to, da se uvede splošna, tajna in direktna volilna pravica, in ako to ne bi bilo mogoče, naj se volilna pravica kar največ mogoče raziiri.
S končnim pozdravom s strani dr. Man-dića je bil zaključen ta prelepi shod.
Velika animiranost je vladala še ves dan v Narodnem Domu in v njegovi bližini. Ko so se pa tržaški gostje zvečer težkim srcem poslovili od svojih najnovejših tovarišev, je zbrana množica na peronu postaje priredila odhajajočim prisrčno ovacijo.
Deželni zbor istrski.
Včeraj je imel ta deželni zbor svojo 6. sejo. Navzočih je bilo edenindvajset poslancev. Vladnega zastopnika ni bilo. Predloženi sta bili dve interpelaciji. Poslanec Stangher in tovariši so interpelirali vlado, zakaj ni odobrila stavbenega reda za Opatijo, posl. Ben-nati in tovariši pa ministra za trgovino glede telefonske zveze med Trstom in Istro. Predlogi so bili prečitani trije : poslanca Benna-tija, da se že enkrat uredi vprašanje učite-
II.
Pred letom je bilo drugače. Takrat je Prednikov France študiral na Dunaju. Pri-kupljiv mladenič je dobil službo domačega učitelja v bogati hiši. Spominjal se je rad matere in Anice. Ko mu pa je nekega večera dala lepa domača hčerka krasno rožo, tedaj ni bil več tisti France. Omamile so ga njene čudovite oči. „Samo za vas sem jo hranila" je rekla Marija Eleonora — in on ji je vrjel. Nato je razposajeno stekla, kot nežnokrili angel j, h klavirju in igrala ; on pa je bil srečen... do tistega večera, ko je Šla z Waltherjem mimo njega. Prezirala ga je odslej.
V gostilni „Pri deteljici" so sedeli pozno po noči trije prijatelji Prednikovi. Star natakar se je nestrpno oziral na uro in zdehal. Pogovarjali so se ravno o Francetu in Eleo-nori, ki se je tako neusmiljeno igrala nekaj časa z njim, ko vstopi France. Bled mu je bil obraz.
„Ho, ho, Francevpil je Rikard, tisti, ki s svojimi tridesetimi leti srečno se ni bil
dovršil študij, „če hodi lisjak v golobnjak, se ga počaka ; ho, France, ne bodi šema !u Govorilo je vino iz njega.
Nato ni bilo Prednika več sem. Par tednov pozneje so zopet sedeli v isti krčmi. Hrupno se odpro vrata in Vladimir, najboljši prijatelj Francetov, vstopi.
„Zaprli so ga" izpregovori zasopljen.
,.Koga?u zavpije Rikard divje.
„I no, Prednika. Poslušal je menda
tvoj svet."4
Vsi so se spogledali.
„Udaril, praviš, da ga ]e?u vpije Rikard. ^Prav je storil; ali ga je, tistega dolgokrakega barona, ali ga je dobro ? ho, ho !a „Kopriva ne pozebe"4 je nadaljeval Vladimir. „V kratkem okreva in nato se bo obhajala zaroka z Eleonoro ; udaril ga je, ker ga je imenoval kmetskega psa, ko sta fie nekoč sporekla.
„Ubogi France !*
„Bog ga živi, Prednika, na njegovo | zdravje! Prokleti Walther !tt vpil je Rikard ! besneč, že dosti pjjan. (Konec prih.)
Stran II
»EDINOST« št. 272
V Trstu., dne 2. oktobra 1907
ljišča v Kopru, posl. dra. Matka Trinajstica, s katerim poživlja vlado, da se zavzame za razna vstavbena vprašanja v Opatiji, in poslanca Bellia, da se na namestništvu ustvari uradniško mesto za prevajanje. Dotični uradnik naj bi zastopal vlado v deželnem zboru.
Poročilo dež. odbora, ki predlaga deloo spremembo pravilnika za deželne uradnike, vežbenike in pomožno osobje, se je izročilo finančnemu odseku.
Zakonski načrt, tičoči se olajšav gradnje novih stavb s pomočjo popolnega ali delnega odpusta dotičnih doklad, se je izročil politično-ekonomskemu odseku.
V imenu agrarnega odseka je poročal posl. Davanzo o predlogu posl. Spinčića glede reje koz. Tu je bil vsprejet predlog, ki nalaga deželnemu odboru, naj stori primerne korake na namestništvu, da ta oblast naloži političnim oblastim, da bodo bolj popusljive na izdajanju dovoljenj za gojenje koz v onih krajih, kjer je absolutno dokazano, da se ne dela nikake škode poljskim in gozdnim nasa, dom. Držati se je načela, da bo število koz, ki jih sme držati pojedina družina, veče od sedanjega števila, ali ne veče od treh glav za družino.
Poročilo o delovanju dež. agrarnega sveta se je vzelo na znanje. Poslanec dr. M. Trinajstić je podvrgel ojstri kritiki delovanje agrarnega sveta, utemeljevaje svojo kritiko stvarnim razlaganjem. Pod dež. glavarjem Campitellijem niso naši poslanci mogli sodelovati na razpravah agrarnega sveta, ali tudi pod Rizzijem se prezirata hrvatski narod in njegov jezik. Tajnik dež. agrarnega sveta obiskuje samo italijanske dele dežele in ne pozna ne naših krajev, ne našega jezika. Deželni agrarni svet misli izdajati gospodarski list, a to zopet samo v italijanskem jeziku. Iz teh razlogov bodo hrvatski in slovenski poslanci glasovali proti poročilu. Večina je seveda vzela poročilo na znanje.
Na dnevnem redu je bilo potem poročilo deželnega odbora o proračunu zaklada za pogojzdovanje itrskega Krasa za leto 1908.
Deželni odbor je predlagal nastopni točki : 1) Da se vsprejme na znanje proračun zaklada za pogozdovanje krasa mejne grofije Istrske za leto 1908 in to s skupnim stroškom 62.700 kron. 2) Pod pogojem, da se to delovanje razširi na vso pokrajino in da ne bo vladni prinos nižji od 40.000 kron, da se za leto 1908 doprinese za pogozdovanje K 20.000, ki se imajo uvrstiti v proračun deželnega zaklada za pogozdovanje. Oba predloga sta bila vsprejeta. Na to je bil v drugem in tretjem čitanju vsprejet zakonski načrt, s katerim se spremene ij§ 8, 9, 10 in 11 deželnega zakona od 27. decembra 1903 o deželni dokladi na pivo.
Prihodnja seja v sredo 2, t. m. Na dnevnem redu bo mej drugim čitanje vladnega načrta o zaščiti ptic koristnih gospodarstvu ; prvo čitanje načrta o ureditvi pravnih odnošajev učiteljstva.
Dogodki na Hrvatskem.
Akcija hrvatskih socijalistov.
Hrvatski socijalisti prirede prihodnjo nedeljo 6. t. m. po vsej Hrvatski in Slavoniji okolu 150 shodov splošni volilni pravici v prilog.
Dogodki na Ogrskem.
Stranka neodvisnosti in kvota.
Kakor javljajo iz Budimpešte, se v tamošnjih političnih krogih odločno potrjuje, da stranka neodvisnosti ne pripisuje vprašanju povišanja kvote več onega pomena, kakor prej, in da bi primerno povišanje ogrske kvote ne zadelo več na nepremostjive ovire.
Prestolonaslednik in Ogrska.
Neki budimpeštanski list javlja, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand povodom zadnje avdijence grofa Andrassy-ja rekel istemu : Ogrska je tako močna politična narodnost, da ni nikakor navezana na papirnate ustavne garancije. V vojaškem vprašanju vstraja on trdno kakor prej pri jedinstvu vojske, ter ne ukrene — ko stopi na prestolje — nikakih sprememb na dosedanji organizaciji vojske.
Kar se tiče volilne reforme, ni tako optimističnega mnenja, ker se tudi v Avstriji niso izpolnile one velike nade, ki se jih je stavljalo v volilno reformo. Prestolonaslednik si ne more misliti Ogrske drugače, nego samo kakor jedinstveno narodno državo, a se prav radi tega boji, da prinese volilna reforma na Ogrskem ednako narodno borbo, ki besni že nekoliko desetletij v Avstriji. —
Dotični list pravi, da je treba vsprejeti to z rezervo. Tudii mi pravimo tako. Ta zaključna pripomba madjarskega lista ima menda od vsega, kar je napisal, realne podlage. Vse, kar se je čulo doslej o mišljenju predstolonaslednika, je v kričečem nesoglasju
M i /s-- 1____ * * _ 1_ i__JI	1io4-
netno in strankino vprašanje. On je baje mnenja, da v slučaju razcepljenja stranke neodvisnosti, ki šteje 170 poslancev, izstopi iz stranke k večemu 20—30 poslancev, ki so se posl. Ludoviku Hollo s častno besedo obvezali, da bodo glasovali za ogrsko notno banko. S tem je pa tudi zagotovljena večina za nagodbo v državni zbornici.
Dogodki na Ruskem.
Vojno stanje.
Iz Petrograda javljajo, da je rok poja-čenega varstva v Hersonu v Kazanskem okraju in v sosednjih velikih vaseh ter v Uralsku podaljšan na eno leto. V okraju Sakatali (gu-gubernija Tiflis) je bilo proglašeno vojno stanje.	_
Drobne politične vesti.
Deželni zbori bodo zaključeni dne 8. oktobra, ker se dne 10. ;t. m. snide državni zbor.
Statistika jezuitskega reda podaja vrlo zaBimive podatke. Po tej statistiki je v petero asistencijah v Italiji 1922 Jezuitov, na Angleškem 2754, na Francoskem 3087, na Španskem 3414, v Nemčiji 4336 Jezuitov. — Pri tem treba pomisliti, da asistencijo angleško obsega ne le Anglija, ampak tudi vse kolonije, asistenco špansko vsa Južna Amerika, dočim obsegajo asistenco nemško Nemčija, Avstro-Ogrska, Belgija in Holandska. Na Avstro-Ogrsko odpada 900 Jezuitov.
Guerilska vojna v Koreji. Glasom vesti, prihajajočih iz Vladivostoka in Tokija, vlada po vsej Koreji prava ustaja. Ustaške čete po 800 oborožanih ljudi operirajo po vsej deželi, ubijajo japonske častnike in redarje ter razdirajo železnice in brzojave. Najslabše se godi onim Korejcem, ki so pristaši Japoncev. Takemu ne le, da oplenijo hišo, ki jo potem zapalijo, ampak tudi njega in vso rodbino na najgrozneji način mučijo in ubijejo. Japonska vojska, poslana, da razkropi korejske čete, vrača se večkrat praznih rok, ker zbeže Korejci pred njimi v gore. Japonski general Hazagavi je izdal nalog, da se vsakemu Korejcu, ki je šel med ustaše, zažge hiša. Na ta način so japonski vojaki zažgali že več korejskih vasi. Na dveh mestih došlo je pa do hudega spopada z vojsko. Neki japonski oddelek, ki je bil poslan proti usta-šem blizu mesta Nondo, so Korejci zmamili v zasedo, ga obkrožili ter pričeli nanj streljati s puškami. Drugi japonski oddelek, ki je bil poslan na pomoč, zadela je grozna osoda. Korejci so japonske vojake ubili vse do zadnjega ter njih trupla grozno razmrcvarili. V neki drugi vasi je prišlo tudi do spopada, v katerem je palo nad tisoč korejskih ustašev. Nedavno temu so prišla iz Japonske pojačanja. Markiz Ito je pričel povuem resno vojaško zasedati Korejo. „Novoje Vremja" piše da ni več nikake tajne, da je Koreja že danes japonska gubernija._
Dnevne vesti
Na cenjene naročnike »Edl-nosti*'. Prosimo vljudno, da bi gg. naročniki abonnement pravočasno obnovili, da ne bo nikakega presledka v dostavljanju lista.
Cenjeni naročniki, ki so zastali z naročnino, naj blago vole poravnati zaostanek nemudoma, ker bi bili drugače — žal — primorani, ustaviti jim list.
Ker otvarja >Edinost« s pričujočim mesecem novo Čertrtletje, vabimo vljudno na naročbo in opozarjamo pri tem na ugodnost aboniranja na nedeljsko izdanje »Edinosti«, ki stane celoletno samo K 5*20.
Uprava „Edinosti".
Umrl je včeraj v tržaški bolnišnici obče znani rodoljub Anton Sosič po domače Matuc z Opčin. Pokojnik je bil tip pravega poštenega okoličana. Bil je vedno vesele naravi in do zadnjega zvest napreden narodnjak. Ko je bil v svoj čas vaški načelnik na Opči-nah, bil mu je blagor vaščanov najbolj na srcu. Z drugimi somišljeniki je bil ustanovil čitalnico v izobrazbo svojih soobčanov in je postavil s tem temelj zavednosti slovenske proti sovražniku. Kakor je bil tedaj, takov je ostal do zadnjega vzdihljeja: pošten, neomajen narodnjak.
Mož zapušča sina Antona — kremeni-tega značaja kakoršen je bil pokojnik — in eno hčer. V tolažbi ob tej britki izgubi naj jima bo zavest, da spremlja njiju očeta do groba spoštovanje vseh, ki so ga poznali! Pokojnemu Antonu bodi zemlja lahka!
rPiccoloM in naše šolsko vprašanje. rPiccolu" je bila deputacija italijanskih so-s tem, kar piše in trdi budimpeštanski list. cijalistov na namestništvu — o kateri smo Nam se vidi prestolonaslednik veliko prepa-1 govorili včeraj — t povod, da je obsul meten in moder mož, da bi se hodil tako! italijanske sodruge z očitanji radi pomanjka-eksponirat za madjarsko jedinstveno državo, j nja narodnega čutstva. To nas ne briga dalje Če kdo, ve tudi on, da večina prebivalstva v in se omejamo na pripombo, da bolj neopra-državi Ogrski ni madjarske narodnosti.	vičene obdolžitve si ne moremo misliti. Da
Razpor v ogrski koaliciji.
V budimpeštanskih političnih krogih se razširja nastopno senzacijonalno poročilo:
sta pa italijanska socialistična poslanca Oliva in Pittoni občutila potrebo govoriti na namestništvu tudi o nar,i šoli, temu je iskati
Trgovinski minister Košut je v krogu svojih vzroka povsem drugje, nego pa v pomanjka-intimnih prijateljev zavzel energično stališče' nju narodnega čutstvovanja. Ta vzrok je nasproti akciji Ludovika Hollosa in grofa povsem soroden onemu, ki je italijansko ve-Teodoija Bathyanya za ustanovitev samoatoj- i čino deželnega zbora istrskega dovel do tega ne ogrske notne banke. Tudi naučni minister da je začela kazati Slovanom nekoliko pri-Apponyi se je izjavil solidarnim s Košutom. ] jazneji obraz. Ni ga pa tako najivnega člo-Trgovinski minister je odločil staviti kabi-1 velu, ki bi verjel, da prijaznost v licu izraza
tudi notranje čutstvovanje. Strah je tu in tam, ki dela čudeže.
Toda imamo tudi poravnati svoj račun s „Piccolom** radi njegovega farizejskega vskUka proti vladi, ki da hoče vzdrževati slovensko šolo, dočim ne vzdržuje v Trstu nijedne italijanske šole ! To je res grdo fa-rizejstvo, kajti mi smo uverjeni, da bi oni z indignacijo odbili eventuvelno ponudbo vlade, da bi ona prevzela v svojo oskrbo kako tržaško italijansko ljudsko šolo. Sicer pa vsprašamo „Piccola" : kdo je kriv, da bo vlada slednjič prisiljena ustanoviti slovensko šolo na državne troške ?! M a r i ne tržaška občina, ki se v svoji zagriženosti trdovratno brani ustanoviti slovensko šolo da-si je potreba take šole eklatantno dokazana ?!! Mari na] radi tega, da so signori tako trdovratno sovražni nasproti slovenskim meščanom, da jim brezčutno in brezvestno odrekajo šolo, na ticoče slovenskih otrok ostane brez vsacili sredstev za naobrazbo v šoli, zasnovani na edino pametni in zdravi pedagogični podlagi ? ! Hvaležni naj bi bili državi, ako je ona pripravljena vršiti dolžnost, ki bi jo morali vršiti oni — gospodarji na naši občini!! Če vidi „Piccolo" v tem, da bo država vzdrževala eno šolo za Slovence, veliko krivico, kolika krivica je še le v tem, da morajo isti Slovenci, ki nimajo nikake svoje šole, se svojimi davki in dokladami prispevati k vzdrževanju italijanskih šol v mestu tržaškem!! Taki so pač ti gospodje od „Piccola" : penijo se od jeze, ako kdo drugi da kak novčič za slovensko šolo, prav ic- v redu pa se jim vidi, da morajo žepi drugih trpeti za njihove italijanske šole. Hinavci I Krivi čniki!!!
Simptomatično. Došli so dnevi, ko naši fantje odhajajo v vojake. Cele trume se jih vidi po tržaških ulicah. Včeraj popoludne jih je prišlo pred „Narodni domu skupno gotovo nad 100. Zapeli so en slovenski zbor ter odšli mahaj e s klobuki ter viharno vskli-kaje : Živio M a n d i ć !
Iz sv. Križa smo prejeli : V nedeljski številki „Edinosti" je napravil dopisnik iz sv. Križa iz mojega prijatelja — srednješolca tako karikaturo, da se sam več ne spozna in da bi dvomil, ako ne bi bil dotičnik edini srednješolec v Križu, ali je dopisnik res menil njega ali ne. Gospod dopisnik ! Vi pravite da je socijalist, da agitira za to stranko ter da strogo obsoja „Narodno delavsko organizacijo". Prosim povejte, kdaj in proti komu se je on izjavil, da obstoja N. D. O. iz samih „trebušarjev in odvetnikov", „ki ne delajo druzega, nego derejo ljudi ? !" Ne veste li, da on kakor dijak, niti ne sme agitirati in napadati nobene stranke ? !
Človek, ki čita Vaš dopis, bi mislil, da živi dotični dijak samo od Vaše miloščine. — Prosim povejte, kdaj je dobil on od križkih „narodnjakov" le en vinar podpore? Kdaj je dobil podporo od slovenskih dijakov ? Kdaj je zahajal brezplačno v dijaško kuhinjo ? Zahajal je, a samo 5 mesecev enkrat ali dvakrat na teden in zato je tudi pošteno plačeval mesečno 1.20 K. Pravite, da je bil 4—5 let v konviktu. To ni res ! Bil je le eno leto, a pomislite vendar, da konvikt ni ustanova takih „narodnjakov", kakor ste vi, ampak ustanova pok. škofa Dobrile. Čitatelj bi mislil, da ste hoteli pokazati s svojim dopisom, do kake meje more človek lagati. Edine podpore namreč, ki jo je dobil od pravih narodnjakov, niste niti omenili. Koncem zadnjega šolskega leta je dobil 60 K od „Dij. podp. društva". Oprostite, gosp. dopisnik, mislil je, da je to društvo za revne slov. dijake sploh, ker je podpirajo tudi delavci (medtem ko Vi, gosp. dopisnik, morda niti podporni ud niste. Ce je s tem grešil, Vam obljublja, da ne bo nikdar več nadlegoval tega društva s prošnjo ter da v prvem letu, ko dobi službo, tisti denar tudi povrne.
Pravite, da zasramuje prave slovenske narodnjake. To ni res ! Prosim povejte, kdo je bolj naroden, ali Vi gosp. dopisnik, ki pri vsem svojem „narodnjaštvu" in „rodoljubju" niste prišli še do zdaj na idejo, da bi ustanovili v velikem sv. Križu javno ljudsko knjižnico, ali dotični srednješolec, ki je sprožil to misel in se tudi pošteno trudi zanjo ? Zakaj niste vendar podpisali svoje obtožnice ? Ali Vas je morda sram očito lagati ? Kdo ste ? Ste-li morda med tistimi, ki ste nasprotni ustanovi javne ljudske knjižnice, eden tistih, ki nočejo prodajati užigalic družbe sv. Cirila in Metodija, ali eden tistih, ki so dotičnemu srednješolcu nevoščljivi, ker študira vedno z odliko? Žalibog, da imamo take „narodnjake" v Sv. Križu.
Prijatelj dotičnega dijaka. Lep uspeh N. D. O. Pred petimi dnevi se je naša N. D. D. zavzela v posebni spomenici za dosedaj najbolj zanemarjeno in od samih socijalistov prezirano kategorijo uslužbencev južne železnice, to so provizorični težaki (subakordanti). Že v nedeljo je bil eden odbornik N. D. O: pozvan na tukajšnji inspektorat, kjer so mu prijavili, da je ravnateljstvo na Dunaju sklenilo ugoditi popolnoma trem od štirih to ček spomenice. Zlasti glede plačil je spomenica N. D. O. dosegla v petih dneh več nego vsi dosedanji napori socijalne demokracije tekom mnogih let. O podrobnostih spregovorimo, Čim djbimo pismeno rešitev v roke.
V imenu omenjene delavske skupine pozdravljamo ta uspeh N. Đ. O. z največjim zadoščenem. Ista je pokazala sjajno, kako zna vršiti svoj socijalno nalogo.
„Narodna delavska organizacija'
vabi vse državne železničarje, naj se vsi ude* ležijo važnega zaupnega shoda, ki se bo vršil jutri, v četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani „Tržaškega podpornega in bralnega društva" Via Stadion 19, vstop dovoljen le proti izkazu knjižice, oziroma pristopnega potrdila.
Predavanja, ki jih priredi „Narodna delavska organizacija" svojim členom počnejo prihodnjo nedeljo. Predmet predavanja in podrobnosti priobčimo v prihodnjih dneh. Istotako priobčimo program predavanja za mesec oktober in november.
Imenovanje. Včerajšnja „\Viener Zei-tung" javlja, da je cesar imenoval kancelarja tržaškega škofijskega Ordinarjata, Karola M e c c h i a. kanonikom stolnega kapitelja v Trstu. Novi kanonik je rojen v Miljah 2. ja-nuvarija 1870.
Ženski vežbeniki na tukajšnji okr. sodniji. Mestni časoP*si bo se začeli zanimati za vprašanje o stanju ženskih vežbenikov na tukajšni okrajni sodnji za civilne stvari, katero vprašanje smo sprožili mi pred kratkim v neki notici, ker se je pa začelo pretiravati in prikazivati stvari v drugi luči, se je naš poročevalec informiral na kompetentnem mestu in je dobil sledeče informacije: na okrajni sodniji prakticira 5 ženskih va/.benikov kakih 7—8 mesecev. 2 dobivata že od teh več časa dnino, dočim morajo druge brez plače prakticirati tako dolgo, dokler se izprazni kako mesto diurnista, kakor je to navadno ne samo pri ženskih, ampak tudi pri moških pisarniških in pravnih vežbenikih. Pred kratkim je tretja vežbenica prišla do plače, in četrta pride prihodnjega meseca do plačila, tako. da bo od 5 vežbenic le ena brezplačno delala, dokler se ne izprazni kako plačano mesto.
Zimski vozni red za 1907/1908. leto.
Zimski vozni red c. kr. avstrijskih državnih železnic, — veljaven od 1. oktobra 1907 naprej — stopi na vseh črtah c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu ob polnoči med 30* septembrom in 1. oktobrom 1907 v veljavo.
Ta vozni red ima proti sedaj veljavnemu sledeče premembe :
Proga Jesenice-Trst c. kr. drž. žel. : Brzovlak št. 1, 2, 7 in 8 kakor do sedaj.
Vlak št. 16. (do sedaj odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 9'05 zjutraj) bo 20 minut poprej vozil in bo v Gorici drž. žel. nekaj manje časa stal, tako, da bo, kakor je resnično potreba, v .Jesenicah še zvezo na vlak 1716 proti Trbižu dosegel.
Vlak št. 17 (do sedaj prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 5*25 zjutraj) bo iz Jesenic 7 min. kasneje odhajal in v Trst c. kr. drž. žel. ob 5*30 zjutraj prihajal.
Vlak št. 18 (od sedaj odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 5. uri popoldne) bo 5 min. kasneje odhajal.
Vlak št. 41 (do sedaj odhod iz Jesenic ob 5'10 zjutraj) bo 5 min. kasneje odhajal ic bo iz Gorice drž. žel. do Trsta c. kr. drž. žel. podaljšan, kamor bo ob 10. predpoldne prihajal. S tem se je napravila nova jutranja zveza iz Trbiža v Trst.
Vlak št. 42 (do sedaj odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 6. zjutraj) bo 15 minut prej odhajal in bo že ob 7*37 zjutraj v Gorico drž. žel. prihajal.
Nedeljski viak št. 44 (do sedaj odhod iz Trsta drž. žel. ob 1*25 min. popoldne) bo 1 uro kasneje, nasprotni vlak št. 45 (do sedaj prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 9*50 zvečer) iz Gorice drž. žel. 30 minut prej vozil. (Prihod v Trst. c. kr. drž. žel. ob 9.24 zvečer).
Pri drugih osebnih vlakih na tej črti so samo na posameznih delnih progah majhne premembe.
Proga Herpelje-Kozina-Trst c. kr. drž. žel.: Vlak št. 212 (do sedaj odhod iz Tr3ta c. kr. drž. žel. ob 5*30 zjutraj) bo zaradi zveze na vlak št. 17 proge Jesenice-Trst 5 minut kasneje vozil.
Proga Gorica drž. žel.—Ajdovščina : Vlak št. 852 (do sedaj odhod iz Ajdovščine ob 5*20 zjutraj) bo 5 min. kasneje vozil.
Nedeljska in prazniška vlaka 858 in 859 po zimi ne bosta vozila.
Proga Ljubljana drž. žel.—Kamnik: Kakor vsako leto vozita vlaka št. 2158 in 215« samo meseca oktobra in samo ob nedeljah in praznikih.
Proga Trst c. kr. drž. žel.—Poreč: Vlak št. 952 (do sedaj št. 912 dohod v Trst c. kr. drž. žel. ob 9*20 predpol.) bo 7 min. prej vozil, zaradi Česar ne bo imel samo zveze na vlaka št. 16 proge Jesenice-Trst c. kr. drž. žel. in 216 proge Herpelje-Kozina-Trst c. kr. drž. žel., ampak bo tudi za sej-marje mnogo ugodnejši.
Vlak št. 954 (do sedaj št. 952 odhod iz Poreča ob 5*10 zjutraj) bo iz Poreča 5 min. prej odhajal in doseže s povečano hitrostjo v Trstu c. kr. drž. žel. zvezo na vlak št. 14 proge Jesenice-Trst c. kr. drž. žel.
Vlak št. 957 (do sedaj Št. 913 odhod iz Trsta c. kr. drž. žel- ob 6*15 zvečer) bo 55 min. kasneje vozil, zaradi česar je zveza na vlak št. 15 proge Jesenice-Trst c. kr. drž. žel. zagotovljena.
Pri drugih vlakih so samo neznatne premembe.
Na vseh drugih tukaj neimenovanih progah v okrožju ravnateljstva drž. žel. y Trstu ostane do sedaj veljavni vozni red tudi od 1. oktobra 1907 naprej nespremenjen.
Samo pristni Mačkov Kaiser Bora* je najboljši prah za otroke, hribolasce in vo-
V Trstu dne 2. oktobra 1906
>EDIXOST« štev. 272
Stran III
ake. Ker je ta izdelek izvršen jako skrbno in ker ne vsebuje nikakih rastlinskih snovi, ne povzroča odpretja ali zapretja por. Posebno blagodejen je ta prah. ker je jako hladilen in zato se ga lahko uporabi za otroke, odrasle z nežno kožo ter je £tudi uporabljiv kakor sredstvo proti potenju nog.
TBŽAŽKA Mi*XA KBONIKA.
Atentat na brzovlak v Nemčiji. 5000 mark nagrade. Dne 2. septembra t. 1. je bil ob 11. uri zvečer izvršen atentat na brzovlak mej postajama Rehfelde in Straussburg. Dva neznana zlikovca — sodi se namreč, da sta bila dva — sta odvila vijake z ene tračnic. in ko je prišel vlak na dotično mesto, se je tračnica izpodmaknila, vsled česar je bilo innogo potnikov več ali manje težko ranjenih, a eden njih je bil vbit. — Berolinsko državno pravdništvo je sedaj razpisalo nagrado 5000 mark za onega, ki bi vedel kaj povedati o teh zločincih ter je dne 27. septembra obvestilo o tem tudi tukajšnjo policijo.
Ker je grozil se smrtjo svoji ljubici Adeli K., je bil predsinočnjim aretovan v njenem stanovanju v ulici di Donota 21-letni težak Angelj de R., ki nima nikakega stalnega stanovanja. Rekel je bil namreč pred dvema pričama, da jo hoče ubiti.
Poskus svetoskrunske tatvine. 60-
letni težak Simon S., stanujoči v ulici sv. Vida, je bil predsinočnjim zasačen, ko je plezal preko železne ograje pred kapucinsko cerkvijo. Bil je ž njim še neki drugi ptiček, a ta je še pravočasno odletel, dočim je bil S. aretovan in djan za druge vrste ograjo v znani hiši v ulici Tigor.
Pretep mej mesarji. 22 letni Ivan Cescutti, stanujoči v ulici Chiozza št. 16, in 32 letni Renato Oruardiancich, stanujoči v ulici deila Oereria št. 6, sta se predvčerajšnjim popoludne^ sprla v nekem Bkladišču v ulici Chiozza. Sla sta tako daleč, da sta se začela pretepati in v pretepu je hotel Guar-diancuh zabosti Cescuttija z mesarskim nožem. a mu je vendar to zabranil veki Martin-ganro, ki je bil tam. Na to je pa Cescutti pograbil neko železno orodje in je z istim vdaril Guardiancicha po glavi in ga precej težko ranil. — Cescutti je bil vsled tega aretovan in odveden na policijo ter pridržan v zaporu. (Tuardiancicha so pa spremili na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejo pomoč in mu na to svetoval, naj gre v bolnišnico, a on ni hotel iti. Sel je od tam na policijo, kjer so ga zaslišali, in ker je tam tožil, da vsled dobljenega vdarca jako trpi, so ga od tam spremili v bolnišnico. A on je takoj pobegnil iz bolnišnice.
Mej regnicoli. 42 letni zidar Fran D Aprile, 25 letni Jakob Lovecchio in 24 letni Mihael Papirio, vsi doma iz Bari v Italiji, so včeraj predpoludne vložili na policiji ovadbo proti svojemu sodeželanu, 27 letnemu čevljarju Petru Gasparo, pri katerem so stanovali do predsinočnjim. Predsinočnjim je namreč ta poslednji v svojem stanovanju v zagati dei Coppa št. 1 pretepal svojo ženo in svojih šest otrok (najstaiejši teh je 14 ,a najmlajši 6-leten). Ker so se pa Papirio, Lo-vecchio in D'Aprile vmešali, da bi branili otroke in ženo, jim je Gasparo zagrozil z revolverjem, ki pa ni bil nabasan. — Gasparo je bil pozvan na policijo, kjer so mu zaplenili revolver in gajpotem izpustili.
Poskus samomora. Približno 30-letni m agi s trat ni uradnik Karol O. se je včeraj popoludne na cesti pod Kontoveljem vstrelil z revolverjem v usta, oziroma mimo ust, ker si je le nekoliko ranil in osmodil ustnice. Bil je k njemu pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal odvesti v bolnišnico. Karol O. je bil jako vinjen.
Rudolf Gačnik. o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, da je bil dne 9. m. m. aretovan, ker je bil na sumu, da je vmoril ko-čijaža Praznika in Mohoroviča, je bil včeraj izpuščen. Bil je v zaporu 22 dnij.
Smežnlca. 1'amet barona '/.. je bila precej -labo razvita Imel je svojega slugo, ki ga je — >ereda sluga njega — vsaki večer slačil in vsako jutro oblačil. Nikdar ni baron Z. tega storil sam. Nekoč je bil brzojavnim potom pozvan radi jako nujne stvari v bližnje mesto. Mislil je, da se bo lahko se istega večera vrnil domov. A ni > ':\<< tako. Zamudil je bil zadoji vlak in je moral čez noč ostati v mestu. Šel je v hotel, a ko je bil v odkazani mu sobi, je začel premišljevati, kako naj bi storil. Njegovega sluge ni bilo, da bi ga slekel. Zaspan je bil jako in ni hotel prečuti vso noč. Oblečen pa tudi ni hotel spati. Tu mu je šinila v glavo izvrstna misel. Snel je najprej ciiinder. ga položil na stran in ga zaznamoval se -•.evilko 1, zatem je slekel frak in ga zaznamoval se številko 2. potem telovnik številko 3, čevlji -tevilko 4. nogovice 5. hlače f>, spodnje hlače 7 in srajco 8. Na to se je vlegel in kmalu zaspal ob misli: Jutri se bom s pomočjo številk popolnoma lahko oblekel. — Ko je drugo jutro vstal je vzel najprej ciiinder (št. 1) in ga djal na glavo, zatem frak (št. 2.). telovnik (št. 3). čevlje (št. 4), vrh čevljev nogovice (št. D), zatem hlače (št. ti) vrh hlač spodnje hlače (št. 7) in vrh vsega srajco (št. 8). A kako se je začudil, ko je na to stopil pred zrcalo : „Vraga — je vskliknil — sinoči je bila moja obleka črna. danes je pa bela !u
Koledar in vreme. Danes : Leodegar. mu-čenec : Miran ; ('udislava. — Jutri: Kandid. mu-< enec ; Vitomir : Petna. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 2j ° Celzius. — Vreme včeraj : oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Podpisani odsek „TržaŠk. Sokola"
javlja cenjenim bratom in prijateljem plesa, da pričnejo plesne vaje v soboto dne 5. okt. ob 9. uri zvečer, in da se bodo iste vršile vsako soboto od 9—12 zvečer skozi celo plesno sezono. Vstopnina za člane 50 stot. za nečlane 1 K, za gospice 30 st. Plesove dj a brat prof. I. Umek. Gospice, ki pomo*
toma niso dobile vabil, so naprošene, da pri-! dej o po nje k prvi plesni vaji — Na zdar !
Plesni odsek.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : y.Slovensko krščansko-socijalno izobraževalno društvo'" v Trstu._
Vesti iz Goriške.
Novi volilni red in „Gorica". Od
številke do številke se zaganja „Gorica" tudi v „Edinost", ker je izrekla o goriški volilni reformi sodbo, kakoršnjo ta „reforma" edino zaslužuje. Prinašamo tu po -Soči" nekoliko citatov iz iste „Gorice", da je to delo, ki je Edinost" graja, nedolgo temu obsojala tudi — „Gorica"!!
Spomladi smo čitali v protestu „Sloge" (polit, društva, ki mu je „Gorica" glasilo) proti novemu volilnemu redu med drugim to-le •*
„V § 4., odstavku IV. novega deželnega reda je določeno, da dež. zbor naj šteje šestero poslancev iz splošne volilne skupine. V ij 10. volivnega reda navajata se dva volivna okraja v tej skupini, in § 12. volivnega reda določuje, da vsak volilni okraj te skupine voli tri poslance.
V tej določbi tiči velika krivica, ki se godi enemu volilnemu okraju v primeri z drugim; kajti prvi volilni okraj šteje po uradni štetvi z dne 31. decembra 1900. domačega prebivalstva le 88.600, drugi pa 137.000 duš, a obema je namenjeno enako število poslancev namreč 3, tako da v prvem volivnem okraju bi prišel na 29 300 prebivalcev en poslanec, v drugem pa na 45.700. Za to razliko in krivico ne navaja nori vo-livni red nikakega razloga, ker ga tudi ne more navesti. A opomniti je, da v prvem volivnem okraju je z 88.000 Italijani pomešanih 5600 Slovencev v mestu goriškem, v drugem volivnem okraju pa biva 137.000 Slovencev brez znatne italijanske primesi.
Oči vidno je torej, da po novem volivnem redu se godi velika krivica slovenskemu življu
v prilog italijanskemu, ne da bi mogel kdo trditi, da imata na tem svojo korist avstrijska misel ali državni interes. Slovenski živelj je oškodovan po sedanjem volivnem redu v vseh volivnih skupinah; a novi voiivni red prizadeva mu krivico še v splošni volilvni skupini. Tu ni govora o tem, da se uvaja splošna in enaka volivna pravica, marveč poostruje se stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico le še bolj občutno in kričečo, nego je bila do zdaj".
Tako spomladi — sedaj jeseni pa pravi „Gorica" glede novega volilnega reda v številki 77. tako-le : „Čemu ta divji krik ? Kaj je pa tu tako groznega? Kaj se je spremenilo na slabše?"
Spomladi prej je pripovedovala o veliki krivici, povedala je, da se poostruje stara krivica z določbami, ki jo delajo še bolj ob-čutno in kričečo, sedaj pa ne ve nič več o tej krivici, marveč celo vzdihuje nekako ogorčena : ..Kaj se je spremenilo na [slabše ? Kaj je tu tako groznega?"
Že iz tega vidi vsak razumnik, kako grdo sleparsko igro igra „Gorica" glede volilnega reda. Spomladi jej je kazalo obsojati volilni red, sedaj jeseni jej kaže braniti ga. In res ga brani ter se celo zgraža nad onimi, ki ga še vedno obsojajo, spomladi in jeseni.
Kaj se je obrnilo na slabše, vsklika „Gorica". Mi pa odgovarjamo: hvala lepa za tako „reiormo", pri kateri se ni obrnilo nič na slabše! Vsaka reforma mora imeti vendar ta namen, da se kaj zboljša !! Reforma, ki nič ne boljša, jednostavno ni nikaka reform a! To je le pesek v oči! Kaj se je obrnilo na slabše ? Mari ni najhuje zlo že to, da novi volilni red konservira staro krivico, da obsoja večino v deželi v majšino v deželnem zastopstvu ?! Vsaki volilni red, ki ne daje večini v deželi večine v deželnem zboru, ki torej ne odgovarja temeljnemu konstitu-cijonelnemu principu, bi morali slovenski poslanci brezpogojno odkloniti, In ker je večina slovenskih poslancev zanemarila to elementarno zahtevo, se je neodpustno zagrešila na žizljenskih interesih slovenskega prebivalstva na Goriškem. Tako je in nič drugega. In te resnice ne spremeni nič vse rohnenje v „Gorici".	_
Vesti iz Istre.
Občinske volitve v Boljunu. V petek in soboto so se v Boljunu vršile občinske volitve, na katerih je v vseh treh razredih zmagala hrvatska stranka. Učitelj hrvatske šole Martinčič je glasoval za italijanaše.
Vesti iz Kranjske.
Imenovanje. Sodna svetnika sta postala okrajna sodnika Ivan Pogačnik v Kranju in Rudolf Perše v Cerknici.
Tujci v Ljubljani. Meseca septembra 1907. je dospelo v Ljubljano 4958 tujcev — ( 238 manj nego prejšnji mesec in 215 več nego lani meseca septembra. ! Razdelitev ljubljanske 1. gimnazije. Kakor poročajo z Dunaja, je ljubljansko
Podpisani se srčno zahvaljuje členom in znancem „Narodne čitalnice" radi obilne udeležbe zabavnega večera, katerega so mu priredili zadnjo nedeljo.
Posebno pa se zahvaljuje g. podpredsedniku Jazbarju za njegov iskreni govor, kateri je napravil podpisanemu veliko veselja in ob enem tudi žalost, kajti tri leta biti oddaljen od tako vesele družbe prijema posebna žalost, pa pri vsem tem naj bo še tako oddaljen ne bo pozabil zabavnega večera.
Pa tudi svoje prijatelje oziroma tamburaše noče pozabiti, kateri so nabijali tako lepe komade, posebno pa „Valzer de Venise", katerega si je sam izvolil, da ga pleše „solo" z g.čno B.
Bog živi „Narodno čitalnico".
T. Uršič.
Skladišče koles, šivalnih strojev itd.
rio Srnin
se je preselil
iz ulice Cassa di Risparmio štev. 6
v ulico delle Poste št. 6
Ideal vseh vonjav je
Kolonijska voda št. 4711
Dobi se v lekarnah, mirodilnicah in parfimerijah Edini izdelovalec
Ferdinand Miilhens, c. Kr. dvorni zalagatelj KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3
MACHNZS & C°.
Koncesijonirana pisarna za
trgovske informacije
W in iztirjeVanja
ulica Molin piccolo štev. 8
Dopisniki v vseli mestih syeta.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo In nos)
ordinira na svojem stanovanju
ulica Giulia štev. 3
od 11.»/, do l.1/, TELEFON 1268
Velika izbera
Pohištva I
lo In temno, spalne In Jedilne
Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne posteije, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi.
Trstf via Chiozza 8
(Radeče table)
VITTORIO DOPLICHER
Najnižje cene.
3	I
I M. U. Dr. Ant. Zahorsky i
S . ... ulica Torre Bianca Ste v. 8 ■ y.
^ Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. £ ^	Telefon štv. 1384.	f
Tovarna pohištva
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II
VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce'za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske* in moške in konfekcijonirano blago za delavce.
Komisijsko in ngentursRo podjetje
VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst
I
: ulica 6aetano Donizetti št. 5	=
Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške gnjati ter raznili drugih predmetov.
: : fiova zastopstva še vedno sprejemajo : :
Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljivcje informacije iz trgovskih krogov.
I
Materijal »»jj«*"^
Lodovico Bastiancig
TRST, ulica Solitario 2 ~ Tel. 1654
Shtadišče tehničnih potrebščin.	-
DOBIVA SE
VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu in protinu
TFtfnrikJB rnniMfl prirejena T Trstu Bafula 6*diaa, lekaru „Jlla JfaJonna kila Satata" pri ]e 1 Ll\UUnn uUUinn Od lekarnarjev: sv. Jakob« ia Josipa SoJiia, lekarn ,/ir Finieto 4
Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošilja maiye od 4 steklenic proti poŠt. povzetja ali proti anticipatni pošiljat vi zneska 7 K franko poŽt, in zavoja.
Stran IV
>EDIXOšTc štev. 272
V Trstu dne 2. oktobra 1
jj" 7® t&ktr. razsvsčsjava, 5 Cm zserns.	&
ealea

gimnazijsko vprašanje rešeno. I. Gimnazija se razdeli v dva oddelka — v Blovenski in nemški. Vsak oddelek bo imel svojega ravnatelja. Kavnatelja še nista imenovana.
Vesti iz Štajerske.
Za konjiški okraj ustanove Nemci v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. v Konjicah nemško politično društvo.
Pri občinskih volitvah v Ptuju je zopet zmagala nemčurska stranka, kateri je na čelu dosedanji župan Ornig. Polovica vo-lilcev se ni udeležila volitev.
Grad VVurmberg nad Ptujem s krasnimi gozdovi in sadonosniki je na prodaj.
Sto let stari gostac Matija Perko je te dni umrl v Slov. Bistrici. Perko je bil do zadnjega čil in zdrav ter zelo delaven mož.
Pomiloščenje. Brata Poredoš, ki sta bila obsojena na smrt, ker sta letos spomladi pri Št. Petru pod Mariborom ubila mlinarja Koronika. je cesar pomilostil. Janez Poredoš je dobil osemnajstletno, njegov brat pa dosmrtno ječo. _
Vesti iz Koroške.
Iz Malnica nam pišejo dne 30. septembra : Danes je aretovalo tukajšnje redarstvo, oziroma orožništvo nekega Antona Trunkelj z Dolenjskega zaradi hudodelstva po paragrafu 85. Ovadil ga je čevljar Fe-dricci, da je v torek dne 25. pr. m. okoli polunoči metal kamenje skozi okno in je tudi eno steklo razbil. Trunkelj se je sicer branil, da je bil on že ob 11. uri 33 m. doma, ali priče, zaslišane o tem momentu, so izjavile da je prišel po polunoči. Na to pa je sam priznal, da je bil ponoči pri tisti baraki. Ko mu je orožnik naznanil aretovanje v imenu zakona, se je branil, da on ne gre in da pojde še-le, ko pridejo delavci iz predora. Orožnik ga je še enkrat posvaril, naj bo miren ter da se ne sme makniti z mesta. Na to pa je Trunkelj zavihtel roko nad orožnikom in ga sunil s pestjo v prsa. Ko pa je orožnik na to nastavil bajonet, je hotel Trunkelj pobegniti in je zmerjal orožnika. In res se je spustil v tek. Orožnik seveda za njim in dohitevši ga mu je zabodel bajonet v zgornje stegno, na kar se je begunec ustavil. Orožniku sta prihitela na pomoč še drug orožnik in redar. Hoteli so ga vkleniti, ali tudi sedaj se je upiral in vsi opomini so bili brezvspešni. Slednjič so ga vendar odveli v tukajšnjo bolnišnico, kjer mu je zdravnik obvezal rano. Še istega dne so ga oddali v Celovec v bolnišnično ječo. V Celovcu se bo vriila razprava in sodba. Aretovala sta ga orožnik Krogelnik in redar Grossar.
NAŠE GLEDALIŠČE.
Sezona se otvori v nedeljo 6. t. m. s tridejansko burko A. Neidhardta „Prvi!"	______
Razne vesti.
25-letnica djakovske stolne cerkve. Včeraj je minulo 25 let, kar je bila posvečena velečastna djakovska stolnica. Posvetil jo je tedanji škof senjski in sedanji nadškof zagrebški dr. Juraj Posilović.
Čuden štrajk. V Schirmeku, majhnem mestu v Alzaciji, je pred tedni izbruhnil čuden štrajk. Doslej je francosko prebivalstvo tega mesta imelo župnika, ki je pri mašah izgovarjal latinski jezik s francozkim naglasom, tu pa je prišel novi župnik, ki izgovarja latinski z nemškim naglasom. Vsled tega so župljani pozvali novega župnika, naj izgovarja latinsko, kakor oni zahtevajo, namreč s francoskim naglasom, ali naj pa odstopi. Ker novi župnik ni mogel ali pa ni hotel ustreči tej želji, stopili so župljani v štrajk. Pevci v cerkvi ne odgovarjajo pri maši, sploh pa v cerkev ne prihaja noben prebivalec Schirme-ka, ki je radi tega čudnega štrajka postal glasovit.
— lO.OOO bnteljk šampanjca.
V Budimpešti so konstotovali, da je tvrdka „Adler" v zadnjih dneh stavila v promet 10.000 steklenic šampanjca. V tem „šampanjcu" ni bilo ni kaplje vina. Adlerja in njegove sokrivce so zaprli.
Prodajo se stavbe	Prilika!! Okoristite se!!
denarja na I. in II. vknjižbo od 4do 60,o obresti.	.	- ~ a
Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci. — Trst, |f UIICB DGCCliePie ST6V. O
najdete v -veliki izberi
okvirje vsake vrste in delalnico---
za povečanje fotografij
Korso štev. 3.
Posode za vino novo
v Trstu, ulica Paduina štev. 21.
rane Budan 1243
»T>TT»THTTHTTT»TT*n»T;t>nmm>>mimTmTTt"''""""
-	M meterskih stotov -
-	lepih namiznih jabolk -
proda se v poljubnik množinah.
Vprašati:
-	MILAN ZHIDERSIČ HATENJAVAS -
-	pri Prestranku na Notranjskem -
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne i. oktobra:
Schlesinger E., potovalec. Gellner F., uradnik, Plasser E., uradnik, Ackermann F., inž., Scholler L, posestnik. DUNAJ ; Rybak F., uradnik. Vojaćek I., dijak, Branberger £., inženir, Buhi R.. inženir, Kojeckv F., inženir, Petrla V., inženir, Lang E., posestnik. Sykora V-, inženir, PRAGA; Novotnv R., potovalec, GRADEC ; Hauger A., častnik. Jug R., častnik, PULA; Dominis J. uraduik, ZADAR.
Tiskarsfiega učenca
sprejme »TISKARNA EDINOST« v
Trstu. — Zahteva se dva razreda srednjih šol.
Pf*nrio o o okvirje za vrata vsake velikosti, rruud oc vrata in parkete. Trst, ulica Sette Fontane št. 29.	1230
PntPohllSo DO pomočnikov izučenih pri ■ U U CUUJC . oc elektriki, tudi znanjem slovenskega jezika. Naslov pove Inseratni oddelek Edin osti.	1250
Ivanka Dorejhini ^
TRST - ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohištva, mani fakt ur, ur, slik,
zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. m
ZZ^* po najniž ih cenah.
GUERINO MARCON
:: ulica ttvarnella štev 3. ::
Priporoča svojo
zalogo oglja in drv
ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.	Telefon št. 1664.
VAV KJIGO VEZNIC A AVA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Via delia Sam:
Avuiffff en obešala, postelje, opra-riuvU iE vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu 'i in okolice, da sem odprl svojo prodajalnico
klobukov in kap
katere bom prodajal SflgF" po ugodnih cenah Imel bom v zalogi vedno
:: dobro in fino blago. ::
Priporočam se za obilen obisk ter bilježim štovanjem
Matej Schmidt
Trst — ulica Barriera vecchia štev. 31
Samo pristen
r^HMACKov
Za vsakdanjo uporabo v umivalni vodi. Pristni MACKov EAI6EB BOBAZ je že
mnogo let temu naj milejše in najzdraveje lepo-tilno sredstvo za kožo. Isti dela vodo mehko in kožo čisto, nežno in belo, in je priljubljeno antiseptično sredstvo za negovanie ust in zob v medic, uporabi. Pazite pri nakupovanju. Pristno samo t rudečem kartonu z gornjo varst. znamko po 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. Nikdar goli. — Edini izdelovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, Dunaj m
ulica S. Giovanni št. 6 in 12
Podružnica v Zadru
SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica
maj dičnih peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kopelji in kuhinje.

1F
ir
■tr
■ip
Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je i
prodajalnica jestvin
in kolonijalnega blaga
preskrbljena z vsakovrstnimi jedili In vedn> svežim blagom :
ulica Belvedere št. 2
Toplo se priporoča lastnik
NIKOLA ERCEGOVAC
V trgovino z vinom
kot Compagnon
z več iooo kronami, želi vstopiti Slovent s Hrvatom ali Slovencem. Zmožen je neruskega in nekoliko hrvaskeg-a in italijanske^ jezika ter bi vpeljal domače, istrsko in dalmatinsko vino v alpske dežele, kater dobro pozna. — Ponudbe je vposlati na upravništvo „Edinosti« pod šifro:
Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TBST, Largo S&ntorio Santorlo št. 5 v začetku ulice Farne to
Hopelinuo elektr. zvonceu, brzojavou, telefonov in strelovodov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje.
a*- Delo se izvršuje hitro in natančno. - CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.
53
Zanesljivost" ::
HOTEL
Prodajalnica manifakturnega blaga

IS. RUDAN
Trst, ulica Ponterosso štev. 10
VELIKA IZBERA volnenega in platnenega blaga, zgotovljenoga in svilenega perilaza moške in ženske.
Lanena in tkanena pogrinjala trliž, zavese in pregrinjala, robci, moderei, ovratniki, ovratnice, pletenine, nogoviee in druge potrebščine.
G—■
\ Pri zlatem jelenu
= v GORICI. =
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah.
Za preč. duhovščino separatna soba ra razpolago.
Za mnogobrojen obiak se toplo priporoča udani	DEKLE VA.
mi
I
-A. i
PO NAJZMERNEJSIH CENAH
VERA
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Bobi si plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenioa 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI
mammmm—mmmmmmmm FoiUJatve po poitnem povsetjn. mmmhmmh
Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja
Restavracija piano
Ulica Stadion štev. IO
BV danes zvečer ob 7. uri
Veliki koncert dunajskih dam.
Tapecirarska delavnica
Alberto Sencic!:
£rstf via liziano Vecellio št. 4
v sprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja.
; CENE NIZKE. =====
65 kr. predpasniki 80 „ ženske srajce 130 „ „ hlače 160 ., ionska spodnja krila 40 „ ena peča čipk
Vse po tovarniških cenah
176 kr. spodnje hlače za molke 150 ,, srajce lz zsfirja barvane 180 „ >, is surove Ude za molke 170 „ rjuha z robom sa eno osebo 130 „ beli prti z robom.
Zdravljenje krvi
i Čaj „TisoČerni cvet ' (Millefiori fl
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim Blućajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „fi\ dne JKori" trst, veliki trg