IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »Bt)RIS KIDRIČ« „ KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR Franc Meško —• predsednik, Stane Tonejo, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl. inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozođerjc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc VrliČ. Tisk CP Mariborski tisk Maribor Rokopisov in slik ne vračamo ŠT. 11 NOVEMBER 1969 LETNIK VII. PRED PRAZNIKOM REPI TRI .TKE Čeprav bo naše praznovanje tovarniškega praznika letos potekalo nekoliko drugače kot v prejšnjih letih, Saj praznujemo petnajsto obletnico obratovanja, pa kljub temu ne smemo mimo tudi drugega za nas zelo pomembnega praznika — DNEVA REPUBLIKE! Ta naš praznik bomo letos praznovali že šestindvajse-tič po osvoboditvi — bar je več kot dostojen jubilej naše nove socialistične Jugoslavije, v kateri danes resnično gospodari delovni človek naše socialistične družbe, prekaljen v narodnoosvobodilni vojni in v povojni izgradnji naše domovine. Ko torej letos ob novih delovnih zmagah našega delovnega človeka praznujemo 26. rojstni dan naše socialistične republike, nikakor ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki so takrat vplivala na današnjo ureditev. To pomeni, da je treba malce pogledati nazaj, ne glede na to; če že dodobra poznamo zgodovinski potek II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, ki je bilo odločilno za našo nadaljnjo usodo.' Zgodovinska pomembnost sklepov II. zasedanja AVNOJ je zares bila že tolikokrat opi- (Nadaljevanje na 8. strani) Prevoz aluminija (Foto; Stojan Kerbler) (Foto: A. Kozoderc) Posnetek z volilne konference ZK v našem podjetju VOLILNA KONFERENCA ZVEZE K0MÜNIST0V Osnovna organizacija ZKS v našem podjetju je imela 16. oktobra svojo redno letno konferenco. To je bila volilna konferenca, na kateri je dosedanje vodstvo skupno s člani pregledalo delo zadnjih dveh let in na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo osnovne organizacije. Konferenca se je pričela s precejšnjo!, žamjldo, ker ni bila sklepčna, .Ko je bilo navzočih več kot 50 odstotkov članov, je sekretar Franjo Gnilšek otvoril konferenco in pozdravil navzoče goste in člane. Med gosti so bili: Lojze Briški, sekretar medobčinskega komiteja ZKS Maribor, tovariša Oblak in Janže — predstavnika ZK tovarne dušika Ruše, in tovariš Masten — predsednik občinskega komiteja ZMS. Po izvolitvi konferenčnih organov je; sekretar Franjo Gnilšek prebral izčrpno in kritično poročilo o delu komunistov v zadnjih dveh letih. Kljub spremenjenemu načinu dela in reorganizaciji osnovne organizaci- je ZK v našem podjetju so komunisti znali pravilno oceniti vsak pomemben dogodek tako doma kot tudi v svetu. Čas, v katerem živimo, je politično tako razgiban, da se ne smemo prav nič uspavati. Komunisti so znali pravilno reagirati na izraelsko agresijo na arabske države, na vojaško intervencijo v Češkoslovaško, dali so vsò moralno podporo vietnamskemu ljudstvu pri njegovem boju za svobodo in neodvisnost. ' Poročilo o -skoraj 10 odstotkih izključenih članov ZK, kar sicer ni spodbudno, lahko osnovni organizaciji le koristi, saj se je tako rešila nedelavnih in sploh: slabih članov, ki ji niso bili v ponos. Med razpravo po poročilu so udeleženci konfèrence še marsikaj dopolnili in osvetlili. Imeli so kritične pripombe na kadrovsko struktùro v podjetju. Nikakor ni spodbudno, da smo glede strokovnih kadrov v mejah poprečja slovenskega gospodarstva. Dejstvo, da je to slovensko poprečje najnižje v Jugoslaviji, pa je za nas zelo slabo in zahteva nujne rešitve. Od množice sklepov in resolucij bo nujno treba preiti na izboljšanje kadrovske strukture. V zadnjem času ne sprejemamo več!:'ljudi, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, kar tudi zboljšuje naš kadrovski sestav. To pa je znatno premalo in bo (Nadaljevanje na 8. strani) SAMOUPRAVLJANJE OB 15. OBLETNICI OBRATOVANJA 1954 Zgodovina samoupravljanja v našem podjetju je bila že večkrat napisana. Kljub temu- so še vedno zanimivi določeni podatki od uvedbe samoupravljanja dalje. Če pregledamo statistične podatke za vsa leta nazaj, lahko ugotovimo, da se je upravni odbor sestajal poprečno vsakih 10 dni, delavski svet pa vsakih 20 do 25 dni. Seje svetov proizvajalcev delovnih enot so bile redkejše. Le-ti se sestajajo takrat, ko je potrebno rešiti konkretne zadeve, medtem.,ko sta upravni odbor in delavski svet mnogokrat razpravljala o načelnih za- devah ih tako sprejemala politiko poslovanja podjetja. Aktivnost organov upravlja-, nja se izraža tudi v množičnosti. V delavski svet je bilo do sedaj izvoljenih že 760 članov delovne skupnosti; v upravni odbor pa 152 članov, zraven tega pa je bil direktor podjetja ves. čas član upravnega odbora po položaju. Ob decentralizaciji samoupravljanja smo uvedli samoupravne organe tudi v obratih. V proizvodnih enotah, sedaj organizacijskih enotah, so bili izvoljeni člani.-svetov proizvajalcev proizvodnih enot, v ekonomskih enotah, sedaj delovnih eno-tah, pa člani svetov proizvajalcev ekonomskih enot. V svete proizvajalcev proizvodnih enot sta bila .izvoljena 302 člana, v svete proizvajalcev ekonomskih enot pa 105 članov. Mandatna doba tem članom je trajala vse do reorganizacije delavskega samoupravljanja. Samoupravljanje smo reorganizirali po sprejemu nove ustave, t. j. takrat, ko smo sprejeli statut podjetja. V svete proizvajalcev proizvodnih enot, ekonomskih enot in sedaj delovnih enot je bilo izvoljenih že 949 članov, v komisije teh organov pa 810 članoy. Bistvene odločitve vseh organov upravljanja smo objavljali sproti, tako da so bili narejeni izvlečki iz zapisnikov in razposlani vsem članom organov, vsem obratom in službam in izobešeni na oglasnih deskah; V zadnjih letih, ko Aluminij redno izhaja, objavljamo vse pomembnejše sklepe tudi v tem časopisu. Pomanjkljivost teh objav je v tem, da običajno zelo kasnijo. Aktivnost organov upravlja- nja in delo teh organov ocenjujejo člani kolektiva predvsem na sestankih, ki so ponekod češče, (Nadaljevanje na 8. strani) 1969 K PRAZNIKU NASE TOVARNE IN OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAJO ČLANOM KOLEKTIVA — samoupravni organi, — vodstvo podjetja, — družbenopolitične organizacije, -— uredniški odbor. Pojasnilo k obračunavanju dopolnilnega osebnega dohodka v letu 1969 (998,55 : 5). Delavec prejme torej štiri petine dopolnilnega osebnega dohodka od enomesečnega osebnega dohodka, ki znaša 598,85 din. Takšen izračun je popolnoma razumljiv, ker smo ga izvršili po možnih urah prvih petih mesecev letošnjega leta. Delavec prejme v tem primeru štiri petine poprečnega enomesečnega dohodka zaradi bolniškega staleža enega meseca. Ker smo že v začetku poudarili, da predstavlja vsak dodatni osebni dohodek, izplačan med letom, akontacijo na osebni dohodek v letu 1969, je potrebno ob koncu leta izvršiti dokončni obračun osebnih dohodkov. Kolikor bi delavec iz našega primera delal vse leto in bi imel ob koncu leta tudi samo en mesec manjkajočih ur, mu pripada enajst dvanajstin dodatnega osebnega dohodka (odtegne se mu le ena dvanajstina). Ker smo mu pri sedanjem izplačilu odbili eno petino osebnega dohodka, kar je več kakor ena dvanajstina (za približno 11,67 °/o), mu bodo na koncu leta po zaključnem računu, ko nam bodo znane vse izvršene ure, izplačali tudi ustrezni del odbitka ene petine, tako da bo imel dejansko odbitek v višini ene dvanajstine. V našem primeru bi izgledalo to takole: Celotna plača za 184 ur znaša 998.55 din, ena dvanajstina te plače znaša 83,20 din in tako pripada delavcu 915,35 din. Dne 13. junija 1969 je dobil izplačanih 798,85 din, pri obračunu mora torej dobiti izplačanih še 116,50 din. Kolikor bo konec leta po zaključnem računu izplačan še en dodatni osebni dohodek, bomo pripadajočo razliko odbitka ene petirié prvega dodatnega osebnega dohodka obračunali kar pri izplačilu drugega. Izračun bo naslednji: Obračunana dva enomesečna dodatna osebna dohodka za polne ure sta 1.997,10 din, od česar je potrebno odbiti eno dvanajstino, t. j. 166,40 din. Za izvršene ure mu pripada torej 1830,70 din, 13. junija 1969 je dobil že izplačanih 798,85 din; torej ostane za izplačilo 1031,85 din. Izplačilo dodatnega osebnega dohodka v znesku 1031,85 din predstavlja torej izplačilo enajst dvanajstin zadnjega dodatnega osebnega dohodka, t. j . 915,35 din, in ustrezni del razlike odbitka ene petine v znesku 116,50 din po prvem izračunu (915,35 + + 116,50 = 1031,85 din). Popolnoma enak izračun dobimo, če bi obračunali osebni dohodek že med letom po ustrezno višji vrednosti točke zaradi, dodatnega osebnega dohodka. Poprečna vrednost neto točke bi v tem primeru znašala 1,055,25 din. Delavec s 600 točkami bi prejemal mesečno 1165,00 din, sedaj prejema po neto vrednosti točke 0,9045 998,55 din, kar je za eno dvanajstino več in znaša 166,45 din. Letno bi prejel 166,45 X12 = = 1997,40 din, kar predstavlja dva dodatna osebna dohodka po 998.55 din, seveda samo v primeru, če bi delal vse leto. Ker pa je bil delavec mesec dni v bolniškem staležu, bi prejel le 116,45-X 11 = 1830,95 din, kolikor znašata seštevka obeh dodatnih osebnih dohodkov, in sicer: prvi dodatni osebni dohodek 798,85 din in drugi dodatni osebni dohodek 1031,85 din = skupaj 1830,70 din. Prikazani izračun velja samo v primeru, če omenjeni delavec po 31. maju 1969 ne bo več v bolniškem staležu. Kolikor bi z bolniškim staležem nadaljeval, se mu bo pri drugem dodatnem osebnem dohodku odbil še ustrezni del razlike od prvega dodatnega osebnega dohodka, ki mu je bil izplačan dne 13. junija 1969, in ta razlika ni bila odbita. V pojasnilo glede obračuna boleznin navajamo: Po osnovnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list SRFJ, št. 22/62, 53/62, 15/65, 29/66 in'23/66 — člena 55 in 56) se ugotavlja nadomestilo za boleznine po mesečnih poprečnih zneskih osebnega dohodka, ki ga je delavec prejel za preteklo leto, in po dokončnem obračunu po zaključnem računu. Glede na tako določilo izračunavamo poprečje za preteklo leto, ki še pri bolezninah do 30 dni upošteva za izračun nadomestila po našem pravilniku; kadar gre za boleznine nad 30 dni, pa to obračunava socialno zavarovanje na isti osnovi. Iz tega sledi, da je osnova za izračun poprečja obračunan in izplačan osebni dohodek po zaključnem računu. S tem je zajet celotni osebni dohodek, ki je izplačan kot akontacija za poslovno leto vključno z delitvijo, izvršeno po zaključnem računu. Ker se nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniškega staleža ugotavlja po poprečju preteklega leta, variiranje osebnih dohodkov v tekočem letu na višino ne vpliva. Zaradi tega menimo, da je popolnoma upravičeno, če se bolniške ure od dodatnega osebnega dohodka odbijejo, ker bi bil delavec tudi v primeru, če bi se osebni dohodek obračunaval sproti po višji neto vrednosti točke, obračunan po poprečju iz preteklega leta. Dokončni obračun bomo izvršili na koncu leta po zaključnem računu, ko nam bodo znane izvršene in bolniške ure za posamezne delavce. To pojasnilo objavljamo zaradi lažjega razumevanja izračuna dopolnilnih osebnih dohodkov v letu 1969. Nakladanje glinice OGRAJA, KI NE RJAVI Žične ograje so od nekdaj sodile med najcenejše. Žal pa imajo slabo lastnostMHžica, čeprav pocinkana, začne prej ali slej rjaveti, čiščenje in barvanje tisočev zank na žični mreži pa je zamudno in naporno delo. V zadnjem času so začeli izdelovati aluminijaste mreže, ki jih povrh lahko še eloksirajo in s tem obarvajo. Tudi nosilci ograj so aluminijasti. Proizvajalci trdijo, da bodo aluminijaste ograje kmalu in za marsikatero rabo izpodrinile železne. STEKLO — MATERIAL BODOČNOSTI Egipčani so že okrog 3000 let pred našo dobo proizvajali steklo, vendar sedaj govorimo, da bo steklo postalo material bodočnosti. Steklo in drugi keramični materiali imajo že sedaj veliko vlogo v novi tehnologiji, kot npr. material za ojačanje kovin, plastike in celo betona. Na oddelku za keramiko na univerzi v Lidsu že dalj časa delajo poizkuse z novimi vrstami stekla in ostalimi keramičnimi materiali. Pričakujejo, da bo razvoj keramičnih materialov pripomogel, da se bodo stroji pri delu lahko bolj segreli (imeli bodo zato večjo moč), dobili se bodo boljši industrijski safirji in rubini, keramični material se bo koristil za ojačitev betona itd. MRZLA LUČ IZ EVROPE ZA PROGRAM APOLLO V programu apollo so poleg ameriških sodelovale tudi številne vrhunske evropske firme. Ena izmed njih je zahodnonem-ški Siemens. Svetleče kondenzatorje na bazi cinkovega' sulfida, ki so jih razvili pri Siemensu, so uporabili za razsvetljavo skal instrumentov v kabini apolla. Ti kondenzatorji dajejo, če jih priključimo na izmenično napetost, enakomerno, hladno svetlobo, ki. ne slepi. RENTGEN ZA ISKANJE DIAMANTOV Sovjetski znanstveniki so izdelali avtomatsko napravo za iškanje diamantov v določeni količini zemlje. Naprava lahko v eni uri pregleda 20 ton zemlje. Naprava nadomešča zapleteno in težko ročno delo. Zemljo, za katero menijo, da vsebuje diamante, obsevajo z močnimi rentgenskimi žarki. Diamanti se pod vplivom žarkov začnejo svetiti, kar registrira fotografska naprava, ki potem avtomatsko sproži posebno žlico, ki zajame zemljo z diamanti in jo prenese v rezervoar za izpiranje. Poizkusi so pokazali, da v enem letu s tako napravo prihranijo 50.000 rubljev. Na seji delavskega sveta dne 3. junija 1969 je bilo dogovorjeno, da bo vodstvo podjetja pripravilo pojasnilo članom delovne Skupnosti o obračunavanju dopolnilnega osebnega dohodka v letu 1969. Takšno pojasnilo je bilo v mesecu juniju razposlano v vse obrate, kljub temu pa nekateri člani delovne skupnosti še želijo imeti razna pojasnila. Odločili smo se, da pojasnilo priobčimo v časopisu Aluminij, tako da bo lahko vsak član delovne skupnosti imel napisan in obrazložen način obračunavanja dopolnilnega osebnega dohodka. Vsa izplačila dopolnilnega osebnega dohodka predstavljajo akontacijo na osebni dohodek v letu 1969. Po sklepu seje delavskega sveta z dne 3. junija 1969 je potrebno izvršiti obračun dopolnilnega osebnega dohodka po dejansko izvršenih urah v času od 1. januarja do 31. maja 1969 za poprečno 184 ur, obračunanih po trenutni neto vrednosti točke, t. j. 0,9045 din za vse delavce. Kolikor je bil delavec v prvih petih mesecih letošnjega leta (od 1. januarja do 31. maja 1969) v bolniškem staležu ali pa če je imel opravičene ali neopravičene izostanke, dobi le procentualni del dopolnilnega osebnega dohodka na izvršene ure oziroma se mu odbije tisti odstotek od osebnih dohodkov, kolikor znašajo manjkajoče ure nasproti možnim uram prvih petih mesecev. Zaradi lažjega razumevanja si oglejmo primer s praktičnim izračunom: Delavec s 600 točkami na uro prejme za 184 ur 998,55 đin dopolnilnega osebnega dohodka. Če je bil delavec mesec dni v bolniškem staležu, se mu odbije ena petina dopolnilnega osebnega dohodka, kar znaša 199,70 din Montaža SPORED PROSLAVE TOVARNIŠKEGA PRAZNIKA PODJETJA OB 15. OBLETNICI OBRATOVANJA Letos slavi naše podjetje 15. obletnico obratovanja. Zaradi tega bomo imeli v podjetju obširnejši spored proslave, kot je bil ob drugih obletnicah. Proslava je tudi naš prispevek k praznovanju ob 1900-letnici Ptuja. Spored je takle: # V sredo, 19. novembra, ob 16.30 bo svečana akademija v restavraciji Kidričevo. Priredile jo bodo osnovne šole Kidričevo, Žetale in Leskovec ter DPD Svoboda Kidričevo, TVD Partizan in folklorna skupina iz Cirkovec. # V petek, 21. novembra, ob 9. uri bodo razdeljena spominska darila — ure — vsem članom delovne skupnosti, ki so v letos-; njem letu dopolnili 10 let delovne dobe v podjetju. — Ob 10. uri bo svečana proslava v strojni delavnici DE vzdrževanja za vse člane delovne skupnosti. # V soboto, 22. novembra, ob 20. uri bo v restavraciji Kidričevo priredila naša sindikalna organizacija zabavni večer za člane kolektiva in njihove svojce. NAGRAJENA FOTOGRAFIJA Fotografija Stojana Kerblerja „Sam“ je na mednarodni razstavi „24. salon international de arte fotografico“ v Buenos Airesu, na kateri je sodelovalo 553 avtorjev iz 34 držav, poleg prve nagrade dobila še posebno nagrado mednarodne fotografske organizacije Amerike za najboljšo fotografijo. To je izredni uspeh za avtorja in za jugoslovansko fotografijo nasploh. BOKSIT IZ WEIPE Poleg domačih boksitov uporabljamo letos v naši tovarni glinice tudi uvožene boksite. To so boksiti iz Indije in predvsem v večjih količinah tudi boksiti iz Avstralije. Pred štirinajstimi leti so v Avstraliji po naključja odkrili ogromna nahajališča boksita in Avstralija je čez noč postala stalen in pomemben dejavnik v svetovni proizvodnji boksita in glinice. Ta položaj ji je omogočilo dejstvo, da so v Weipi, v nenaseljenem in neraziskanem severnem področju države Queensland, našli kvaliteten boksit, katerega zaloge ocenjujejo na 2000 milijonov ton. V ilustracijo lahko navedemo, da so zaloge boksita v vsej Jugoslaviji ocenjene na približno 100 milijonov ton in da Jugoslavija zavzema položaj pomembnega proizvajalca in izvoznika boksita v Evropi. Weipa leži 12 stopinj pod' ekvatorjem, v monsumskem področju, kjer pade letno približno 1700 mm dežja. Pretežni del; teh padavin pade v štirih mesecih, dd decembra do marca. Poprečne temperature se gibljejo od 21 do 35° C, zime in zmrzovanja-skoraj ne poznajo. Področje je težko, dostopno, in praktično skoraj izolirano od dežele Queensland. Po kopnem je možen dostop samo g terenskimi vozili, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa, v času monsunskega deževja pa je tudi ta edina pöt neprevozna. Ljudi in material prevažajo v Weipo z letali in ladjami. Najbližje večje naselje Cairns (25.000 prebivalcev) je oddaljeno 550 km, vmesno področje je poraščeno z gostimi gozdovi. To je eno od najbolj rekdo naseljenih področij Avstralije, .le tu in tam najdemo kakšno farmo in čredo živine ali kako misijonarsko postajo. Področje, kjer kopljejo boksit,> je prepredeno s številnimi, rečnimi rokavi, vpliv plime in oseke na reke pa čutijo še v notranjosti; 50 km. Vse to je močno oviralo raziskovanje terena in. so v ta namen v glavnem uporabljali čolne, lahka letala in helikopterje. Boksit, ki ga kopljejo, je mešanica trihidrata (gibbsit) in mo-nohidrata (böhmit) in ga najdejo v plasteh, debelih od 1 do 12 metrov. Ponavadi je pokrit z zelo tanko plastjo zemlje, ki jo odstranjujejo strojno. Boksit je večinoma v obliki majhnih, okroglih pisolitov, s premerom od 1 do 20 mm. Če tak pisolit presekamo, vidimo, da je sestavljen iz več koncentričnih plasti. Ležišča tega zelo kvalitetnega boksita se raztezajo na površini več sto kvadratnih kilometrov in je Weipa verjetno eno od največjih ležišč boksita na svetu. Z geološkimi raziskavami in laboratorijskimi poizkusi so ugotovili, da znašajo zaloge kvalitetnega, za predelavo primernega boksita več kot 2000 milijonov ton. Kljub temu da so že prej vedeli, da se na tem področju nahaja boksit, je šele avstralski geolog H. J.,Ewans leta’ 1955 odkril in spoznal vso pomembnost in bogastvo tega ogromnega ledišča. Ewansa so sredi leta 1955 skupno še s tremi geologi poslali na to področje, da bi iskali nafto. Ugotovili so, da so izgledi zelo slabi in da nafte verjetno ni. Pri iskanju nafte so prehodili velika področja in skoraj povsod so naleteli na rdeče boksitne pisolite. Zbrali so nekaj vzorcev in jih posredovali tovarni glinice v Bell Bayü, kjer so jih analizirali. Dobra kvaliteta teh vzorcev in velika razprostranjenost bok- sitnih ležišč je dala., osnove za ,sklepe, da bi utegnila Weipa bi-jfgrtudi komercialno zanimiva. Sklenili so, naj se Ewans, ponovno vrne v Weipo in naj to pot išče samo boksit. Preiskal je 52 milj morske obale in prepotoval po kopnem več kot 180 milj. Videl je milje lin;;,'milje boksita in podvomil, da je verjetno s tem boksitom nekaj narobe, drugače bi ga morali gotovo že prej odkriti in koristno uporabiti. Kljub vsem dvomom je čast odkritelja pripadla Ewansu in je, za svojo izkušeV. nost in vztrajnost dobil priznanje v obliki najvišjih odlikovanj.. Preden so pričeli s komercialnim izkoriščanjem boksitnega rudišča, so zbrali več kot 10.000 vzorcev boksitov in jih preiskali v posebej za to pripravljenem laboratoriju. Da bi omogočili dostop tudi večjim ladjam, so zaradi plitvega morja morali izkopati več kot dva milijona kubičnih metrov materiala. Tako so šele leta 1961 poslali prve tri pošiljke boksita v Evropo, na Japonsko in v Bell Bay. Boksit kopljejo na dnevnem kopu z buldožerji in ga s specialnimi nakladalci nakladajo na 50-, in 100-tonské tovornjake. Vsak nakladalec lahko naloži 500 ton boksita na uro. Iz rudnika gre material na drobljenje, pranje in sejanje. Tako pripravljen in oplemeniten boksit uskladiščijo na odprtem skladišču zmogljivosti 300.000 ton, kjer čaka, da ga naložijo na velike tovorne ladje. Nakladalne zmogljivosti so tako dimenzionirane, da-lahko 60.000-tonsko ladjo naložijo v manj kot-24 urah. (Nadaljevanje na 7. strani) NAŠ INTERVJU FRANC ŠIMENKO O DELU RDEČEGA KRIŽA Po daljšem presledku se ponovno oglašamo z rubriko »Naš intervju«, vendar tokrat z izjemo — intervjuvali bomo zunaj tovarne. Odločil sem se namreč, da bi bilo vsekakor vredno spoznati tudi delo in probleme nekaterih naših družbenopolitičnih organizacij ter društev v naselju. Kot prvo smo si izbrali osnovno organizacijo Rdečega križa ali bolje rečeno njenega predsednika tovariša Franca Šimenko, ki je že dolgo časa zelo aktiven v tej organizaciji. Odločitev, da bom pričel s to organizacijo, ni hiti malo slučajna, ampak me je k temu pritegnila dosedanja aktivnost te humane, organizacije. Preden bo sicer stekel pogovor, je vsekakor treba poudariti, da je bila prav omenjena organizacija v letošnjem letu najbolj aktivna v svojem delu in: da ji torej povsem zasluženo gre tudi vsa pozornost. Že v prejšnji številki sem obljubil članom kolektiva, da bom pripravil; intervju, v katerem bo predsednik osnovne organizacije Rdečega križa.Kidričevo povedal kaj več o delu te organizacije. Čeprav sicer ni okleval, da ne bi hotel odgovoriti na postavljena vprašanja,i pa je vendarle bil nekoliko iznenađen ob vsem tem. Toda pričetna trema je bila hitro mimo in že sva lahko pričela. Pa poglejmo, kako so se vrstila vprašanja in odgovori: • ZNAN SI KOT ZELO AGILEN CLAN IN PREDSEDNIK OSNOVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA KIDRIČEVO. ZANIMA NAS, KAKO POTEKA DELO V ORGANIZACIJI IN S KAKŠNIMI PROBLEMI SE SREČUJETE? v nasi organizaciji ’ so skoraj enaki vsem ostalim problemom? drugih organizacij, kar bom morda lahko povedal še pozneje.« • ZANIMA NAS, KAKŠNO JE SODELOVANJE MED OO RK IN OSTALIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI TER DRUŠTVI V NASELJU? »Najbolje Sodelujemo s krajevno organizacijo Socialistične zveze ter mladinsko organizacijo. Enako tudi s pionirsko organizacijo na šoli, kjer imamo tudi pomladek Rdečega križa, kar je res velik uspeh.« • OO RK JE ŽE VEČKRAT ORGANIZIRAL RAZNE AKCIJE, TEČAJE IN PODOBNO. ZANIMA NAS, KAKŠEN JE BIL USPEH TEH AKCIJ IN TEČAJEV? »V lanskem in letošnjem letu smo po sklepu republiškega odbora RK izvedli akcijo za zbiranje oblačil. Pri tein moram predvsem poudariti in izraziti vso pohvalo vsem stanovalcem Kidričevega, ki so iz Svojih omar darovali več kot 2500 kosov raznih, še kar vrednih oblačil. V tem trenutku pa se želim še prav posebej zahvaliti mladinski organizaciji Franc Šimenko med krvodajalci . »Povedati moram, da si me malce presenetil s postavljenim vprašanjem, veridar želim biti konkreten. V odboru RK sem že od leta 1965 delal kot član, zadnji dve leti pa opravljam delo predsednika OO RK. Pripomniti še želim, da sem član te organizacije že od leta 1953, ko sem postal tudi krvodajalec. Delo naše organizacije poteka povsem zadovoljivo z nekaterimi manjšimi izjemami, kot je to pač povsod. V organizaciji RK imamo več komisij’, kot so komisija za krvodajalstvo, komisija za male asanacije in druge. Komisije si pač vsaka po določenem načrtu pomagajo oziroma prizadevajo, da bi Svoje naloge opravile čim bolje, čeprav jim to vselej ne uspeva. Problemi v naselju, ki. nam je največ pomagala pri zbiranju teh oblačil. Tudi letos nam je ob enako izvedeni akciji uspelo zbrati več kot 2000 kosov raznih oblačil. S tečaji in predavanji pa se ne moremo pohvaliti, predvsem ne zaradi tega, ker hi bilo obiskov in odziva, in zato tečajev tudi nismo mogli izvesti!« O KER SI ZELO AKTIVEN TUDI PRI ZBIRANJU KRVODAJALCEV, NAS ZANIMA, KAKŠEN USPEH DOSEGAŠ IN NA KAKE PROBLEME NALETIŠ OB TEM? »Kot veš, sem aktiven krvodajalec, sein pa tudi v komisiji za krvodajalstvo pri obein- (Nadaljevanje na 7. strani) RAZSVETLJAVA IN DE LO Pomen svetlobe za življenje je splošno znan. Brez sončne toplote in svetlobe - teh dveh eie mentarnih oblik energije - bi življenje na našem planetu popolnoma zamrlo. Vsak dan znova do življamo razkošje in obilje sončne svetlobe, ki poraja življenje in mu daje energijo. Pogostokrat se navaja, da je delo prava vsebina življenja. In dela ni brez svetlobe! Izobilje svetlobe je bistvena sestavina prirodnega okolja, v katerem živi in dela človek. V najboljših svetlobnih razmerah delamo podnevi. Ko se znoči in hočemo delati dalje, se pogosto zadovoljimo z zelo klavrnim svetlobnim nadomestkom. V tem ni logike: zvečer, ko je človek do neke mere že utrujen, mu nudimo v ogromni večini primerov mnogo slabše svetlobno okolje, kot ga obdaja dopoldne spočitega. Pri tem zahtevamo, da naj dela in naj bo delovni učinek enak ali vsaj blizu tistega, ki ga dosega podnevi, ne da bi pomislili, da nezadostna, pomanjkljiva in sicer slaba razsvetljava počasi, a zanesljivo škoduje očem in slabi vid. Takšno stanje je bilo mogoče do neke mere razumeti, dokler je bila svetlobna tehnika še na začetku svojega razvoja. Danes pa je napredovala že v toliki meri in ima že takšna tehnična sredstva in metode, da je mogoče z umetno razsvetljavo ustvariti takšne svetlobne razmere, ki se komaj ločijo od prirodnih. Zmotno mnenje, da boljša razsvetljava samo več stane, ne prispeva pa k dohodku, je žal še marsikje zelo močno. Takšno mnenje je v marsikaterem podjetju vzrok, da pri umetni razsvetljavi štedijo, kolikor je mogoče. Dobro in pravilno razsvetljavo se da urediti le na podlagi svetlobno-tehnične analize konkretnih razmer v prostoru, za katerega gre. Razočarano ugotavljanje, da v razsvetljavo ni vredno investirati, večinoma ni upravičeno. Težava je morda v tem, da je koristi, ki jih prinese ureditev dobre in pravilne razsvetljave, razmeroma težko meriti s finančnimi merili. Če bi hoteli te koristi dognati za vsak obrat posebej, bi morali za vsak obrat posebej opraviti dolgotrajna opazovanja, merjenja, preizkušanja ljudi itd. in dobljene rezultate strokovno in kritično obdelati. Takšna raziskava je znanstveno delo, ki ga ne gre opravljati za vsak obrat posebej. Lahko pa se okoristimo z že opravljenimi znanstvenimi raziskavami na tem področju. Te so pokazale, da dobra, pravilna in smotrna razsvetljava odločilno prispeva k zdravim in ugodnim delovnim razmeram in da se njen ugodni vpliv lahko pokaže tudi v povečanju delovne storilnosti. Ureditev razsvetljave v industrijskem obratu je v interesu tako zaščite pri delu kot dviganja delovne storilnosti. Svetlobna tehnika je lep primer za trditev, da je pravilna zaščita pri delu eden izmed prvih pogojev za dvig produktivnosti. Razsvetljava v pretežni meri določa, kakšne so v danem prostoru svetlobne razmere v nočnem času. Pravilno je, da v zvezi z razsvetljavo v industriji govorimo o svetlobnih razmerah v obratih in na posameznih delovnih mestih, ne pa izključno o osvetljenostih. Osvetljenost je sicer osnovnega pomena za razsvetljavo v nekem prostoru, vendar je le ena od mnogih komponent, ki so rezultat svetlobnih razmer v tem prostoru. Potrebujemo ne samo močno osvetljenost, ampak tudi kvalitetno razsvetljavo! M Elektroliza A Za ustvaritev ugodnih svetlobnih razmer v raznih industrijskih prostorih in na raznih delovnih mestih ni mogoče dati univerzalnih receptov, temveč le splošne smernice. Prav ravnamo, če naloge razsvetljave ne rešujemo po šablonah, temveč vsak primer obravnavamo individualno. Z upoštevanjem' najpomembnejših vidikov ločimo v svetlobni tehniki naslednje stopnje zahtevanosti: izredno velike zahteve, zelo velike zahteve, velike zahteve, srednje velike zahteve, male zahteve in zelo male zahteve. Pri urejanju razsvetljave za neko določeno delo je treba najprej vedeti, v katero od navedenih stopenj zahtevnosti sodi. Primerjalno klasifikacijo del in opravil najdemo v jugoslovanskem standardu U. C9.100 »Dnevno i električno osvetljenje prostorija u zgradama«, ki je obvezen od 1. februarja 1963 dalje. Tam najdemo tudi, za vsako stopnjo zahtevnosti najmanjše dovoljene poprečne osvetljenosti. Na podoben način so osvetljenosti predpisane v mnogih državah. Da bi prikazali primerjalno sliko, so v tabeli zbrane osvetljenosti, kakor jih zahtevajo v raznih državah. Pri pregledovanju tabele opazimo, da v različnih deželah predpisujejo za .ista dela različne osvetljenosti. Na prvi pogled se zdi to dokaj čudno. Natančnejše preučevanje pa pokaže, da utegnejo za to obstajati dokaj utemeljeni razlogi. Osvetljenosti pri umetni razsvetljavi so po tabeli še vedno veliko manjše od osvetljenosti, kakršnih smo vajeni podnevi v stanovanjskih in delovnih prostorih. Prirodne dnevne svetlobe je na pretek in prihaja skozi okna popolnoma zastonj. Umetno svetlobo pa je treba plačati. V naših delovnih prostorih bi najraje imeli toliko prijetno porazde-. ljene umetne svetlobe, kolikor je le mogoče. Pri tej svetlobi si želimo videti tudi barve takšne, kakršnih smo vajeni v prirodni dnevni svetlobi. V teh stvareh lahko človek svoje želje in stremljenja realizira le v neki določeni meri, ki je podana z vsakokratnimi finančnimi zmožnostmi. Vidimo, da je višina osvetljenosti, ki jo standard zahteva, na neki način odraz življenjskega standarda. Sodobna svetlobna tehnika je sposobna v notranjih prostorih ustvariti tako velike osvetljenosti, kot smo jih vajeni podnevi. Privoščimo pa si jih lahko le, če moremo plačati ustrezno električno instalacijo in potrebno električno energijo. Če tega ne moremo, potem moramo postaviti standard za osvetljenost ustrezno nižje. Po tej < razlagi sledi, da naši današnji predpisi za najmanjše dovoljene osvetljenosti predstavljajo kompromis med objektivnimi potrebami človekovega očesa oziroma našimi željami in gospodarskimi oziroma finančnimi zmožnostmi, ki jih imamo. Zato je razumljivo, da se tovrstni predpisi spreminjajo. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi predpis za najmanjše poprečne osvetljenosti v jugoslovanskem standardu U. C9.100 postavili na nekoliko višji nivo. Pogosto morajo zaposlene osebe zapuščati svoj delovni prostor in stopati v druge pro-• store z drugačno osvetljenostjo. V zvezi s tem je umestno priporočilo, naj osvetljenosti sosednjih prostorov ne bodo bistveno različne od osvetljenosti delovnega prostora. S tem prihranimo očem zaposlenih nepotreben , napor pri zaporednih adaptacijah. Osvetljenost, ki jo zahtevamo v nekem delovnem prostoru oziroma ki je potrebna na nekem delovnem mestu, se ne favna le po delu," ki še tam opravlja, temveč tudi po starosti človeka, ki tam dela. Z leti oči pešajo in so zato za isto delo pri starejših ljudeh potrebne večje osvetljenosti. Videli smo, da osvetljenost, ki je potrebna za neko delo, izberemo v odvisnosti od svet-lobnotehnične zahtevnosti tega dela. Vendar primerna osvetljenost sama po sebi še ne zagotavlja, da v resnici tudi dobro vidimo. V ta namen morajo biti izpolnjene še druge zahteve. Vedeti moramo, kakšno nalogo imajo oči pri različnih delih. Pri raznih delih je naloga gledanja različna, čeprav sodijo ta dela v isto stopnjo zahtevnosti. Skupno učinkovanje svetlobe in barv moremo imenovati svetlobne razmere. Samo po sebi bi moralo biti razumljivo, da je treba razsvetljavo vsepovsod prilagoditi delu: tako v pisarni kot v delavnici, tako v risalnici kot v tovarniški hali. Prilagoditev razsvetljave delu ali delovnemu postopku pome- 3000 1500 Nemčija 4000 600 do do ||1£§SS| 1000 ZDA 1000 1000 do do . 10000 Jugoslavija —- 300 do 600 ni, da je treba ustvariti pravilno osvetljenost s primenicr krajevno, enakomernostjo in s primerno senčnostjo, da morajo biti barve deiu primerno izbrane in da ne sme biti niti direktnega niti refleksnega bleščanja. Svetlobnotehnični problem industrijskega obrata, izbiro opleskov za strope in stene, za nosilce in podeste, za žerjave in predvsem za stroje je mogoče pravilno pregledati in rešiti šele, če se svetlobni tehnik ali inženir .posvetuje z upravo obrata, z mojstri, z delavci in delavkami, predvsem pa, če se sam zadržuje dalj časa v obratu in si ob delovnih mestih sam ustvari jasno predstavo o vrsti in načinu dela, o delovnem postopku, o delovnih in drugih razmerah. Le tako je mogoče napraviti svetlobno-tehnično analizo nekega določenega dela. Največkrat pa je tako, da inženir na papirju izračuna za določeni objekt, koliko lx (luksov) potrebuje, da je v normah standarda, toda žal nato vse poveže z dinarjem (Nadaljevanje na 7. 'strani) 300 150 70 30 do do * do do 700 300 150 70 250 120 60 30 do do do do 500'. 250 — — 500 300 100 50 do do do do 150 80 50 30 do do do do 300 150 80 50 Zahteve O 0 Država Ö 0 0 0 73 M m M M 0 .al zelc veli 0 > 0 U To B osvetljenost v luksih Francija 1500 700 do do ČESTITKE OB NAŠEM PRAZNIKU OB PRAZNIKU NAŠE TOVARNE ISKRENO ČESTITAMO VSEM ZAPOSLENIM, KI SO DOPOLNILI 10 LET NEPREKINJENE ZAPOSLITVE V NAŠEM PODJETJU • IZ DE GLINICE: Anton Arnuš, Jurij Anžel, Franc Koser, Anton Lesjak, Klotilda Letonja, Franc Notersberg, Jože Poharič, Franc Podgoršek, Stanislav Rašl, Jakob Tement, Jakob Vindiš, Janez Zupanič. • IZ DE VZDRŽEVALNI OBRATI: Anton Fištravec, Martin Milošič, Marija Slešič, Anton Sukanec, Anica Šalamun, Majda Strafela, Franc Tomažič, Stjepan Vesenjak. • IZ DE ALUMINIJ: Anton Auer, Franc Fišer, Franc Fajfar, Ludvik Gajski, Franc Kores, Marija Kozoderc, Franc Kosec, Ciril Kumer, Anton Kukovič, Janez Koren, Friderik Kmetec, Anton Levičnik, Franc Merc, Avguštin Murko, Anton Murko, Anton Murko, Nežika Mohorko, Alojzija Mesarič, Ignac Murko, Janez Napast, Alojz Petrijan, Jože Predikaka, Šerif Puškar, Franc Podgoršek, Janez Rozman, Anton Šprah, Jože Škerget, Janez Štumpf, Ivan Tacinger, Štefan Vidovič, Josip Vučkovič, Janez Vidovič, Martin Vukovič, Jože Zajšek, Štefka Žnidarič, Anton Vidovič. • IZ DE PROMET: Franc Bokša, Anton Golob, Franc Gerečnik, Jakob Jagarinec, Jože Kmetec, Janez Mlakar, Janez Majhen, Janez Ovčar, Jože Spevan, Alojz Sladnjak, Ivan Zadravec. • IZ DE ENERGETIKE: Mirko Ivančič, Jože Majcen, Hedvika Pulko, Bogomir Petek, Edvard Šeruga, Franc Tašner. • IZ DE OSREDNJE SLUŽBE: Jože Brglez, Janez Fajt, Daniel Golob, Franc Hudžar, Marija Jeza, Dragica Jurič, Alojz Kokot, Milan Longhino, Ivica Majačič, Edita Plej, Jože Predikaka, Hilda Rojs, Jože Skrbinšek, Nežika Skačej, Cilka Trstenjak, Imre Varjü. Franc Žižek, Simon Pešec, Anton Dogša, Franc Štumberger, Ivan Ko-pajnik, Franc Zadravec, Anton Stucl, Janez Pernat, Stanislav Ivanuša, Vincenc Kovačec, Janez Metli-čar, Janez Jus, Matilda Ačimovič, Jakob Spolenak, Karl Spolenak, Martin Bevc, Stanko Hanželič, Ludvik Repec, Rudolf Marušek, Janez Šprah, Alojz Zupanič, Franc Merkiiš, Martin Turk, Vincenc. Verlek, Franc Intihar, Franc Bogme, Jože Žibrat, Alojz Šegula, Marko Prepelič, Franc Emeršič, Štefan Hadler, Franc Petek, Franc Vindiš, Edi Kirbiš/ Andrej Merc, Janez Turk, Franc Petek, Mirko Smrtič, Stanislav Erbus, Ivan Poplatnik, Maks Svenšek, Martin Hameršak, Vinko Murko, Ivan Ratajc, Alojz Slatič, Ivan Herman, Jožef Frigi, Franc Zagoršek, Ivan Ko-Zoderc, Stefan Žnidarič, Jože Braun-štajn, Anton Žerak, Otmar Vedlin, Jernej Širovnik, Alojz Kmetec, Janez Vertačnik, Franc Štajner, Ivan Kokol, Franc Leben, Ludvik Ostro-ško, Viktor Jus, Franc Hertiš, Stanko Bogme, Stanko Svenšek, Ciril Jazbec, Alojz Vtič, Ivan Kokol, Franc Kozel, Anton Pal, Alojz Janžekovič, Justin Repič, Franc Leskovar, Jakob Smiljan, Ivan Malek, Franc Kozoderc, Ivan Ivančič, Viktor Prelog, Ivan Petrovič, Stanko Klinc, Franc Muzek, Štefan Kiselak, Franc Zajc,- Jože Rožman, Franc Klajnšek, Srečko Premužič, Rudolf Emeršič, Peter Gegič, Stanko Sok, Alojz Kajzersberger, Janez Pulko, Marija Gradišnik, Stanko Goričan in Feliks Pišek. 15 let: Franc Auer, dipl. inž., Elfrida Kac, Vili Detiček, Darinka Kolarič, Justina Kovačič, Sava Kuret, Frida Cui-brk, Franjo Terbunc, Metka Krajnc, Anton Vrabl, Anton Kamenšek, Jože Murko, Jože Vidovič, Franc Kokol, Ferdinand Koletnik, Franc Lončarič, Franc Ekart, Anton Hertiš, Ciril Martinčiči Janez Gojkošek, Anton Žerak, Viktor Klep, Avgust Rozman, Franc Krivec, Lovro Klajnšek, Sta-' nislav Kmetec, Anton Anžel, Štefan Hanžekovič, Štefan Vodušek, Rudolf Mohorko, Ludvik Kramberger,; Ivan Kozel, Anton Topolovec, Franc Valentan, Blaž Turk, Ivan Repec, Franjo Ceci, Mirko Žuran, Ciril Kužner, Tomaž Kolar, Mirko Žnidarič, Jakob Zajšek, Janez Hertiš, Martin Skledar, Jože Širec, Dušan Hriberšek, Stanislav Zemljič, Franc Kajzersberger, Jože Berger, Franc Kozel, Ivan Hrenko, Feliks Vajdič, Stanko Horvat, Ivan Grahi, Jožef Zajc, Janez Pšajd, Josip Krojsl, Franc Junger, Miroslav Cigler, Anton Sluga, Rudolf Kozoderc, Martin Cančar, Štefan 'Gunžer, Franc Slameršak, Franc Sa-•kelšek, Janez Jerenko, Mirjan Vedlin, Jože Plajnšek, Ludvik Sukič, Janez Lubàj, Vladimir Kajžovar, Anton Prigl, Stanko Pišek, Stanislav Černenšek, Jurij Zupanc, Jože Emeršič, Franc Bauman, Alojz Levanič, Jože Rogina, Angela Rudolf, Franc Horvat, Janez Pišek, Franc Jurič, Ludvik Perger, Franc Rodošek, Mihael Jeza, Jurij Kurbus, Franc Fili-, pič, Ciril Korže, Franc Turk, Franc Grabar, Venčeslav Petrovič, Janez Mihelič, Franc Hriberšek, Jože Ogrizek, Peter Kolarič, Anton Kaučevič, Jože Ostroško, Vincenc Zver, Marija Murko, Ivanka Tašner, Antonija Ščurič, Geza Vitez, Franc Krajnc, Stanislava Huzjan, Alfonz Kozel, Angela Primožič, Franc Zupanič, Janez Smigoc, Jože Vaupotič, Štefan Košir, Ignac Kolarič, Rudolf Lazar, Anton Ferlež, Janez Horvat, Jože Jagarinec, Franc Koren, Maks Korpič, Ivan Mesarič, Edi Menoni, Emil Piž-moht, Ivan Polajžar, Jože Šplcar in Avgust Zemljič. Kotlarna 14 let: Alojz Bek, Janez Bračič, Martin Cafuta, Anton Dvoršak, Valentin Dominko, Vinko Dovečar, Jakob Drevenšek, Franc Fric, Jakob Gojkošek, Ivan Hertiš, Jože Horvat, Janez Horvat, Stanko Irgl, Jože Kokovnik, Franc Kozoderc, Štefan Kreslin,-Alojz Krajnc, Franc Kojc, Vinko Kokol, Janko Krajnc, Rudolf Kur-bas, Martin Lovrenko, Vinko Lepej, Ludvik Mlakar, Jakob Mesarič, Jurij Mohorko, Stanko Munda, Martin Merc, Franc Meško, Štefan Mlinarič, Jože Marušek, Karl Podgoršek, Vincenc Pšajd, Anton Repinc, Mihael Rojko, Jože Selinšek, Stanko Seidl, Anton Sakelšek^ Franc Štumberger, Anton Štumberger, Franc Šmid, Franc Šimenko, Martin Turk, Franc Topolovec, Peter Vrbnjak, Anton Žumbar, Franc Žlahtič, An- ton Žolger, Franc Arnuš, Franc Bezjak, Ludvik Bedrač, Albin Bombek, Maks Dovečar, Franc Drevenšek, Ludvik Forstnerič, Anton Fajfarič, Stanko Feguš, Janez Gajzer, Janez Hebar, Franc Jelen, Mihael Jeza, Janez Jurič, Konrad Jäkel j, Anton Kozoderc, Marjan Kuret, Milan KulČbc, Stjepan Krikovič, Franc Murko, Jože Mlakar, Franc Meznarič, Ivan Falfy, Maks Planinc, Anton Pulko, Jože Pauko, Franc Petrovič, Anton Pižmoht, Rudolf Petrovič, Jože Pihler, Anton Perger, Anton Pišek, Ivan Sok, Franc Šegula, Vlado Šerc, Franc Širovnik, Alojz Smigoc, Janez Tašner, Jurij Topolovec, Jože Turk, Ivan Voglar, Janko Zajšek, Ferdo Zupančič, Evgen Andrejek„ Stanko Bedenik, Rudolf Bedenik, Blaž Bed-nički, (Stanko Bezjak, Anton Belšak, Franc Ciglar, Viktor Copak, Janez (Nadaljevanje na 6. strani) 24 let: Ivan Gerjovič, Franc Godec, Božena Zorec, Franc Muhič, Mirko Špo-ljar in Janez Lajh. 23 let: Stane Tonejc, dipl. inž., Simon Frangež, Ivan Horvat, Mirko Kon-drič, Franc Lenart, Jakob Murko in Friderik Koser. 22 let: Marjana Toplek, Rudi Majcen, Ivan Jakomini, Sonja Petrovič, Boris Gorup, dipl. inž., Angela Zadnik, Franc Vratič, Stanko Kovačič, Angela Kranjec, Janez Bezjak, Rudolf Bezjak, Ludvik Bur j an, Ivan Colnarič, Matija Frččc, Ivan Gašpar, Ivan Kampi, Franc Klajderič, Anton Kokol, Jakob Kornet, Anton Karo, Franc Koren, Stanko Kovačec, Maks Lačen, Emil Mojzer, Franc Petrovič, Štefan Skledar, Jože Srpčič, Franc Sajovec, Jože Zupanič, Franc Vrabl, Ferdinand Zalar, Andrej Toplek, Janez Lenart, Dominik Karlovšek, Tomaž Milošič, Kristina Muršec, Alojz Karo, Alojz Horvat, Valter Kolarič in Franc Hojnik. 21 let: Karl Antonič, Maks Kmetec, Stanko Brglez, Jože Car, Franc Duh, Anton Draškovič, Štefan Frangež, Jakob Fakin, Jože Frčeč, Štefan Fuks, Ivan Firbas, Jakob Galun, Franc Kosi, Anton Leskovar, Jože Mikec, Štefan Nežmah, Anton Nadelsber-ger, Zdravko Zavrtanik, Jože Zelenko, Martin Žerak, Ivan Juriševič, Martin Mojzer, Ivan Pulko, Stanko Hertiš, Franc Meznarič, Franc Kolarič, Ernest Jamer, Zora Težak, Ludvik Mesarič in Vili Hohnec. 20 let: Ljubo Komel, Štefka Hmelina, Bogoljub Hmelina, Angela Kampi, Franjo Grünfeld, dipl. inž., Stanislava Mesarič, Mihael Emeršič, Anton Furman, Rudi Hlušička, Maks Strafela, Franc Koletnik, Anica Plajnr šek, Štefan Dončec, Ivan Kostanjevec, Franc Prešiček, Srečko Kramberger, Franc Vidovič, Matevž Skok, Franc Gotvajn, Miha Princi, Franc Galun, Franc Žohar, Helena Ahec, Maks Mele, Ernest Janžekovič, Ivan Jus, Franc Bergles, Janez Fridauer, Albert“ Zajšek, Stanislav Praprotnik, Feliks Breščak, Stanislav Meglič, Stanislav Pal, Rudolf Arnejčič, Jože Gradišnik, Janez Cafuta, Štefan Verbek, Jakob Šohar, Oto Težak, Janez Munda, Franc Kokot, Franc Ja-kab in Janez Žuran. 19 let: Franc Vreže, Mirko Adamčič, Jože Zelen jak, Stanislav Gajšt, Janez Pal, Anton Mohorko, Jože Zamuda, Alojz Jerenko, Stanislav Pondrk, Ludvik Anžel, Silvester Kovačič, Maks Ja-bločnik, Jože Toplak, Viktor Haza-bent, Jože Šegula, Janez Jeza, Anton Slešič, Ivan Cafuta, Marija Špo-ljar, Anton Rampre, Alojz Svenšek, Rudolf Celan in Kristina Drevenšek. 18 let: Branko Mlinarič, Albin Tomše, Katica Stupan, Jože Klaneček, Mihael Bednički, Edvard Ferenčič, Ivah Kota, Janez Kores, Branko Kolarič, Zvonimir Klajderič, Franc Markeš, Ivan Vnuk, Anton Tomanič, Franc Gojčič, Janez Erbus, Jože Robič, Vinko Cuš, Fridolin Krneža, Boris Solovjev, Mihael Veit, Stane Lampič, Ludvik Sluga, Stjepan Pavlinek, Anton Kirbiš, Viktor Brglez, Stanislav Godec, Jožef Gajzer, Ivan" Ha vlas, Janez Mohorko, Franc Lah, Peter Rudolf, Anton..Zafošnik, Jože Kuret, Janez Mesarič in Viktor Žnidar. 17 let: Rudi Belšak, Ivan Lah, Antonija Murko, .Slavko Janžekovič, Franjo Drobnjak, Anton Kurilič, Franc Krajnc, Ivan Krajnc, Štefan Zupanič, Ferdo Lepej, Vinko Knez, Stanislav Kokot, Franc Korpar, Adolf Vo-duSèk, Rudolf Kokol, Konrad Kramberger, Karl Tomanič, Vlado Martin-kovič, Janez Kiseljak, Rudolf Tili, Jakob Kuhar, Mirko Zaspan, Alojz Menoni, Avgust / Vrabl, Roman Harlamov, Franc Paveo, Štefan Frčeč, Matevž Metličar, Franc Korošec, Bogomir Toplak, Martin Ozmec, Janez Preložnik, Ludvik Vorina, Jožef Medved, Franc Krajnc, Ernest Vrečar, Karl Pignar, Miroslav Hrenko, Alojz Mikulec, inž. Karl Levanič,. Anton Kancler, Albin Špehonja, Jože Hliš, Jože Repec, Stanko Zupanič, Maks Potočnik, Jože Žnidar, Franc Ceh, Franc Vehovar, Franc Novak, Franc Rašl, Franc Bratuša, Stanislav Pulko, Anton Arnuš, Feliks Čuček, Rudi Mlinarič, Franc Visenjak,-Franc Šterbal, Jože' Frank, Janez Verbančič, Ivan Pišek, Martin Lah, Janez Pulko, Vida Resnik, Ivan Bur j an, Janez Štumberger, Rudolf Golc, Pepca Firbas, Miran Gotvajn, Ladislav Fajt, Franc Jevševar, ATnton Klajnšek, Jože Turk, Anton Brglez in Stanislav Šegula. 16 let: Franc Skaza, Lovrenc Kiseljak, Franc Petelinšek, Milan Lamot, Viktor Zupanič, Dragoljub Ačimovič, Upravno poslopje ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI, KI SO OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKI TGA 21. NOVEMBRA 1969 DOPOLNILI NASLEDNJO NEPREKINJENO DELOVNO DOBO Skladišče aluminija Prevzem odlitkov NEKAJ S SEJ TOVARNIŠKEGA ZBORA SINDIKATA PREMALO SMO OBVEŠČENI 0 DELO SINDIKATA Danes članom kolektiva ponovno predstavljamo nekaj materiala iz arhiva sindikalnega dela tovarniškega zbora in predsedstva tovarniškega zbora,, da bi tako člani bili kar se da dobro obveščeni o vsem, kar se dogaja na področju sindikalnega dela, kajti še vedno namreč prevladuje mnenje, da sindikat spi in nič ne dela. Morda bi takšna mnenja bila drugačna in o tem ne bi pisali, če bi vsi člani tovarniškega zbora ter predsedstva sproti obveščali svoje ostale sodelavce o vseh dogodkih v okviru sindikalnega delovanja. Prav gotovo je zanimivo to, da so na eni izmed sej TZ med drugim razpravljali tudi o tem, kako se ne obnese nova organizacijska shema sindikata glede sindikalnih grup v delovnih enotah. Nekateri so menili, da je sedaj mnogo manj povezave, kot je je bilo prej, in podobno. Menijo tudi, da je sindikalno delo povsem zaspalo in da ni več tistega pra-'vega sindikalnega duha v celotni organizaciji. Osebno namreč menim, da je to delno res, vendar pa ni treba sedaj iskati krivde za slabo sindikalno delo v tem, da smo formirali sindikalne grupe po delovnih enotah, ampak predvsem v tem, kako so se kje sploh lotili dela, ker je končno le vseeno, ali se te enote imenujejo sindikalne grupe ali pa sindikalni pododbori. Namen vsega je bil predvsem, da bi se grupe mnogo lažje sestajale in reševale določene probleme v okviru svoje izmene in podobno. Krivde, da delo ni steklo tako, kot smo pričakovali, pa ni treba iskati le v formiranju grup, ampak v naši skupni nezaintéresi-ranosti in pa v tem, da ni skoraj nikjer občutiti vpliva sindikata ha celotnem področju dela v naši tovarni. Mnogo še namreč razpravlja in sklepa le na tovarniškem zboru, vse pa potem ostane le v arhivu, ne da bi člani kolektiva izvedeli kaj več o tem delu, ker posamezni člani zbpra to držijo menda le zase. In čemu se potem sprašujemo, zakaj ni zanimanja za sindikat in njegovo delo in zakaj se člani kolektiva ne udeležujejo sestankov, in tako dalje. Mnogi tudi menijo, da je iskati vzrok slabega dela sindikalnih grup v tem, ker so vsi boljši sindikalni aktivisti v tovarniškem zboru, grupe pa smo prepustili ljudem, ki še nimajo dovolj izkušenj ter prakse na področju sindikalnega dela. Res pa je tudi to, da se za tako slabo delo niti najmanj ne zanima naša organizacija ZK, ki bi prav tako morala mnogo več pozornosti in svoje moralne pomoči posvetiti delu sindikata. Na tovarniškem zboru sindikata. so razpravljali tudi o beni-fikaciji delovne dobe;rker pa je o tem že nekaj napisal tov. Klemenčič, ne bi ponavljal stVari; omenil bi le to, da prav gotovo nobena stvar ni tako draga, da se nè bi izplačala, ko že gre za našega delovnega človeka in za njegove koristi. Vsi vemo, da je zares dokumentacija za vse! to draga in da zahteva mnogo dela, vendar je treba v tej smeri delo nadaljevati, da bi končno rešili tudi to vprašanje. To pa seveda ni le naloga sindikata, ampak vseh nas, ki v tem kolektivu živimo in delamo. Mnogo zanimanja je bilo tudi za izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, vendar je tu bilo poudarjeno, da obstaja pri delavskem svetu komisija za pripravo novega pravilnika, v kateri so zastopani člani iz vseh delovnih enot. Sprejet pa je bil sklep, da se zadolži komisijo za gospodarstvo in samoupravne odnose pri predsedstvu TZ sindikata, da pripravi, ustrezen predlog za organe upravljanja v zveži z analitsko oceno delovnih mest in v zvezi z izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Kot je znano, je imel upravni odbor na svoji seji dne 29. juli-,-■ja na dnevnem redu tudi odstranitev vikend hišic v Crikvenici, ki se morajo odstraniti, ker imajo tamkajšnji urbanisti drugačen plan za tisti del zemljišča. Sindikat je bil mnenja, da ne bi bilo v redu, da bi te hišice prodali, ampak jih je treba prestaviti v drug kraj, kjer bi lahko še naprej rabile članom našega kolek- tiva. Prav bi namreč bilo, če bi omenjene hišice postavili nekje v bližini Kidričevega, bodisi na Pohorju ali pa pri Varaždinskih ali Krapinskih Topiicah, ne bi pa kazalo prezreti tudi Banovcev ali Petišovcev pri Lendavi, kjer so že lepa termalna kopališča, ki pà že preraščajo v zdravilišča. O tem bi morali vsekakor dobro razmisliti in se odločiti za korak, ki bi bil najbolj ustrezen in koristen, pa čeprav je vse to povezano s precejšnjimi stroški prevoza in podobno. Kar zadeva delavski klub, je jasno le to, da je slednji vedno bolj izgubljal svoj pravi namen, ker ima že skoraj vsakdo svoj televizor, radio in časopis ali kakšno revijo. O tem je že prej razpravljalo predsedstvo tovarniškega zbora in pozvalo vse predstavnike, da s svojilni predlogi ali pripombami skušajo nekako urediti, da se ta klub ne bi zaprl, ampak naj bi sé vnaprej rabil svojemu namenu. Vendar je interes do tega problema pokazala le mladinska organizacija, medtem ko ostale organizacije niso pokazale zanimanja zanj. Delavski klub je zaprt oziroma ne rabi več namenu, za katerega je bil ustanovljen,. po drugi strani pa še vedno tožimo, da nam manjka prostorov za razvedrilo in oddih. To je le delček nakazanih problemov, o katerih so razpravljali na sindikatu, vendar pa o mnogočem člani kolektiva niso bili obveščeni. V bodoče bo potrebno več neposrednega obveščanja s strani članov sindikata, ki aktivno delujejo, kajti drugače bó sindikat izgubi! še tiste nekaj veljave, ki jo še ima. Zapiski s sej tovarniškega zbora sindikata TGA naj, bi ne bili le arhivska dokumentacija v predalih pisarne, ampak morajo priti po najkrajši poti do članov ko7.1 lektiva. M. F. ZAHVALA Vsem, ki so ob prerani smrti na zadnji poti spremljali mojega moža in očeta JANEZA LESKOVARJA in mu s tem izkazali poslednjo čast, se iskreno zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici TGA za vso pomoč in organizacijo pogreba z godbo in pevci DPD Svoboda. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Zena Marija s sinom Francem in hčerko Ireno ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI, KI SO OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU TGA 21. NOVEMBRA 1969 DOPOLNILI NASLEDNJO NEPREKINJENO DELOVNO DOBO (Nadaljevanje s 5. strani) Drevenšek, Anton Eržen, Martin Emeršič, Konrad FladUng, Jožef Fi-deršek, Ivan Fištravec, Štefan Fras, Jože Frank, Janez Fleis, Franc Ger-dak, Jakob Gajzer, Leopold Horvat, Jurij Horvat, Stanko Hojnik, Alojz Habjanič, Viktor Ivanuša, Franc Jus, Franc Junger, Adolf Kosi, Ivan Krajnc, Jože Koletnik, Avgust Kise-lak, Matija Kosi, Matija Klep, Franc Kokol* Ivan Kirbiš, Karl Kelc, Štefan Kocmut, Ivan Kukovec, Jože Ko-vačec, Viktor Klasič, Zvonko Kelc, Stanko Kosi, Janez Kristovič, Feliks Kmetec, Stanko Kosec, Ivan Ko j c, Jože Kardinar, Avgust Kirbiš, Anton Levičnik, Anton Lovrenčič, Ivan Leben, Ivan Lebar,-Janez Lovrčnčič, Alojz Milošič, Rudolf Mislovič, Ivan Majoško, Ludvik Mlinarič, Janez Meznarič, Stanislav Majcen, Franc Potočnik, Janez Pukšič’, Stanko Puk-šič, Albin Ranfl, Anton Rodvanj, Ivan Reich, Stanko Senjor, Jože Sagadin, Jože Spevan, Lovrenc Smo-linger, Avguštin Skledar, Anton Ša-beder, Janez Spol j ar, Ivan Perot, Martin Šimenko, Ivan Šef,' Ivan Tušek, Josip Trstenjak, Vincenc Topolovec, Štefan Tašner, Jože Vtič, Anton Vidovič, Andrej Vidovič, Anton Vaupotič, Leopold Valh, Viktor Vogrinec, Jakob Vindiš, Franc Vuk, Anton Veselič, Janez Zavec, Stanko Zamuda, Ferdo Zavratnik, Franc Zinko, Ivan Bračko, Janez Bauman, Franc Černivec, Jakob Drobnak, Franc Felicijan, Ivan Kramberger, Franc Kumer, Ivan Lozinšek, Štefan Levanič, Josip Murata, Franc Mlakar, Franc Planinšek, Franc Pepelnik, Jože Perkovič, Maks Rozman, Mihael Šamprl, Avgust šoštar, Alojz Zorec, Ivan Zelenjak, Franc Žunko-vič, Anton Bratuša, .Silvo Fijavž, Janez Gobec, Ciril Hrovat, Anton Kolar, Anton Kmetec, Davorin Meško, Janez Potočnik, Ivan Pintarič, Franc Pišek, Dominik Rumež, Janez Ver-lak, Anton Zadravec, StankoJŽnidar* Alojz Andrašič, Martin Arnuš, Majda Babnik, Franc Borovnik, Lovro Beranič, Ana Maloič, Jože Catorič, Vera Dobijekar, Terezija Galun,--Katica Gegič, Zlata Hazabent, Jože Henghelman, Ivanka Ha vlas, Stanko Jurgec, Anica Lah, Vida Lončarič, Ljudmila Mojzer, Roman Majer, Alojz Majcen, Janez Primožič, Drago Petkovič, Martin Ranfl, Martin Šprah, Franc Vuk, Nada Zaspan, Rozika Klančnik, Jože Operčkal, dipl. inž., Janez Topolovec, Konrad Ferk, Ivan Ivanuša, Franc Žlavs, Kristina Gulin, Franc Panikvar, Franc Svenšek, Konrad VoČanec, Stanko Vinter ih Martin Zagoranski. 13 let: Vinko Bombek, Franc Cajnkar, Simon Cafuta, Franc Horvat, Jože Hiiš, Jože Kolarič, Ivan Letič, Maks Milošič, Zora Mlinarič, 'Jakob Ma-lek, 'Anton Nahberger, Franc Skledar, Ludvik Arnuš, Jože Brumec, Ivan Bezjak, Jože Cafuta, Jože Ciglar, Alojz Čuček, Janez Druzovič, Franc Ferčič, Anton Fakin, Alojz Gašparič, iStanko Golob, Jože Huzjan, Karl Hofman, Vinko Holc, Franc Irgl, Franc Jeza, Alojz Kumer-, . Janez Lesjak, Janez/Lesjak, Franc Ma-lek, Franc Mesareč, Stanislav Mlakar, Martin Malek, Janez Majcen, Stanko Matjašič, Zvonko Miljančič, Jože Matjašič, Franc Majhen, Mirko Kocuvan, Janez Mlakar, Slavko Marguč, Jože Menoni, Franc Novak, Jože Nemec, Ivan Ogrinc, Stanko Predikaka, Franc Purg, Alojz Sagadin, Gabriel Senj or, ’ Stanko Skrbinšek, Jože Štrucl, Janez Šalamun, Franc Tomažič, Marjan Trampuš, Stanko Zemljak, Jože Smolinger, Vinko Budja, Franc Breg, Jakob Bratec, Jože Beranič, Andrej Bedrač, Franc Debelak, Franc Drobnič, Franc Flajs, Jože Gajzer, Stanislav Golob, Jože Gajzer, Anton Horvat, Franc Hergula, Marija Horvat, Janez Horvat, Franc Hernec, Jože Habjanič, Franc Huzjak, Franc Jerič, Franc Jazbec, Janez jerenec, Ivan Jakolič, Štefan Knaus, Stanko Kovačič, Alojz Krajnc, Maks Kaučevič, Alojz Kirbiš, Alojz Krajnc, Franc Kodrič, Franc Letonja, Jože Lepej, Alojz Leskovar, Jože Lešnik, Martin Muršec, Ludvik Milošič, Josip Maloič, Martin Meznarič, Franc Na-delsberger, Stanislav- Polanec, Martin Petroviči Marjan Primc, Franc Pukšič, Božidar Premužič, Ivah Pečnik, Ludvik Rodošek, Jakob Svenšek, Franc Štrucl, Feliks Šterbal, Janez Šmigoc, Jože Šmigoc, Filip Topolovec, Janez Topolovec, Stanko Toplak, Jože Vek, Franc Vajda, Franc Vidovič, Slavko Višinski, Franc Zavec, Konrad Zelenik, Maks Zorko, Branko Arklinič, Aleksander Blaž, Štefan Beranič, Franc Cajnko, Janez Feguš, Martin Godec, Štefanija Letonja, Vincenc Megla, Janez Samastur, Florjan Trebovšek, Janez Ficko* Anton Kaučič, Alojz Marin, Danilo Mihelič/ Jože Slana, Ivan Škrjanec, Anton Vedernjak, Jože Voglar, Anton Cenar, Vida Detiček, Ivan Gregorec, Marija Hliš, Franc Javernik, Ignac Krajnc, Alojz Kapun, Alojz Krušič, Kristina Kostanjevec, Janez Primožič, Ivan Sekolj, Rudi Štelcer, Janez Vidovič, Štefan Zafošnik, Franc Rajh, Alojz Kornik in Jože Kokot. 12 let: Franc Bratuša, Franc Bratec, Ciril Brunčič, Maks Bezjak, Jože Drevenšek, Štefan Ferčec, iSrečko Gojkovič, Franc Golob, Anton Hertiš, ..Franc Kmetec, Albert Klajderič, Jože Kaj-zersberger, Martin Majcenovič, Janez Plajnšek, Janez Rozman, Alojz Rožman, Maks Sakelšek, Franc Šel, Anton Tomašino, Martin Tominc, Anton Volgemut, Štefan Zorec, Alojz Zorec,. Jernej Zelenik, Rudolf Bogdan, Dominik Bračko, Franc Ciglar, Anton Frangeš, Franc Gašper-, šič, Ignac Golob, Ivan Hvalec, Anton Ivanuša, Martin Jurič, Helena Jelen, Vinko Klemenčič, Franc Klemenčič, Marjan Lovrenčič, Janez Lampret, Alojz Mlinarič, Anton Malek, Janez Marinič, Ivan Ozimek, Rastislav Predikaka, Franc Pišek, Vinko Plej, Janez' Širovnik, Janez Šoba, Franc Šegula, 'Anton Tomažič, Milan Tominc, Milan Ules, Jože Vidovič, Avgust Vraz, Jože Zajšek, Jože Zèmljak, Janez ‘Šprah, Stanislav Bokša, Stanko Belšak, Anton Bezjak, Franc' Drevenšek, Drago Dodlek, Franc Hergula, Simon Habjanič, Anton Horvat, Franc Habjanič, Jožef Kozel, Franc Klajnšek, Feliks Krajnc, Ludvik Kurež, Ludvik Klajnšek, Jakob Krajnc, Štefan Lozinšek, Maks Merkuš, Franc Mur- ko, Rudolf Mlakar, Mijo Novak, Franc Ozmec, Jožef Plajnšek, Jànez Princi, Miroslav Petrovič,, Stanislav Rožman, Franc Selinšek, Karl Skrila* Franc Šmigoc, Franc Trafela, Alojz Veber, Anton Valentan, Venčeslav Veselič, Franc Zorec, Martin Jagarinec, Konrad Visočnik, Viktor Cajnko, Martin Podpadec, Martin Sori, Franc Žnidar, Cveta Ađamčič, Marija Bizovičar, Nevenka Drobnjak, Marija Gerečnik, Olga Klajnšek, Anton Kozoderc, Frančiška Lesjak, Stanislava Menoni, Nadežda Ne-šič, 'Frančiška Repič, Vera? Sukič, Jožica Sabath, Marija Venta, Zvon-* ko Letonja, Anton Purg in Peter Jur jaševič. 11 let: Janez Bezjak, Ivan Herkovič, Alojz Horvat, Janez Jus, Štefan Petek, Ja^ nez Selinšek, Maks Satler, Viktor Tramšek, Anton Vuk, Janez Sukič, Rudi Horvat, Ivan Horvat,, Marija Kerček, Anton Korés, Franc Lah, Jože Pišek, Jože Vajsbaher, Mira Verbančič; Jože Belšak, Martin Coki, Franc Kirbiš, Drago . Kovačič, Mihael Krušič, Anton Moliorko, Jože Petrovič, Franc Rožman, Janez Reš, Franc Repec, Janez Skledar, Rajko Topolovec, Vladimir Unuk, Stanko Vindiš, Franc Vindiš, Stanislav Zavec, Anton Fideršek, Stanko Kokol, Franc Ljubeč, Franc Mohorko, Alojz Brglez, Jože Emeršič, Vinko Maroh, Janez S vršnjak, Irena Draškovič, Ivan Fajt, Anica Klajnšek, Marjana Kurež, Ivana Kropeč, 1 Marija Leš-r nik, Janez Merc, Marjeta Mlakar, Gabrijela Primožič, Štefka Šprah in Sabina Valentinčič. . ' -TL- Količinsko rentgenografsko določanje alfa glinice Pri študiju fazne sestave gli-1 ničnih surovin se vse večje zanimanje posveča vprašanju količinske vsebnosti korunda v industrijskih boksitih. Dejstvo je, da v sedanjem času kristalo-optične in kemične metode določanja a— AI2O3 ne morejo vedno zadovoljiti. Kristalooptič-ni metodi povzroča največ težav visoko disperzen dèi vzorca, ki ga ne moremo določiti pod mikroskopom. Kemična analiza v v vrsti primerov tudi ne da zanesljivih rezultatov, če so v vzorcu razen korunda še drugi minerali, ki vsebujejo glinico (diaspor, hidrargilit, bemit, kao-linit). V tem članku je opisana metoda kvantitativne rentgenograf-ske določitve korunda z uporabo ionizacij skega difraktometra URS-50 I. Metoda temelji na dejstvu, da je intenzivnost difrakcijskih črt komponente odvisna od njene vsebnosti v vzorcu. Z ocenitvijo sorazmernih intenzivnosti črt dveh faz na difraktogramu, od katerih 'je lahko ena dodana v znani količini preiskovanemu vzorcu, lahko določimo 'vsebnost iskane faze v vzorcu. Matematično je ta odvisnost izražena s formulo If Cx = f----- 1st kjer pomeni Cx — težo iskane faze v odstotkih, If H- intenzivnost ene od črt faze, 1st E- intenzivnost ene od črt primerjalne snovi. V tem primeru dobimo premočrtno odvisnost, ker sprememba absorpcije v vzorcu enako deluje na intenzivnost iskane in primerjalne 5aze; njun odnos se torej ne menja. Osnova dane analitične metode je grafikon, ki je napravljen z rezultati preizkušeno pripravljenih zmesi, ki vsebujejo različne količine korunda na eni strani in primerjalne komponente na drugi strani. Poskusi so bili izdelani na že prej omenjenem rentgenskem aparatu URS-50 I s Cu katodno cevjo in Ni filtrom. Kot detektor rentgenskega sevanja je rabil Geigerjev števec itipa MSTR—4. Za zmanjšanje možne napake merjenja intenzivnosti, kije zvezana z omejitvijo števila kristalov, ki sodelujejo pri .odboju, je vzorec rotiral s hitrostjo: 20 vrt./min. Vsi vzorci so bili snemani pri temle režimu difraktometra: napetost na rentgenski cevi 35 kV ; tok, ki teče skozi cev, 10 mA. Pri količinski določitvi korunda je bila izbrana črta d = = 1,599 A. Kot primerjalna snov (standard) je bil uporabljen amonijev bromid, ki je bil dodan vzorcem v količini 10 %. Primerjalna črta NHUBr je d = •= 1,653 A. Snemanje difraktogramov je bilo izvršeno v območju kotov = 27° 21’ do 29° 30’. 2,Odi 2,541 Na sliki 2 je prikazan grafikon za količinsko določitev korunda (na abscisi je vsebnost iskane komponente v odstotkih, na ordinati pa srednje razmerje intenzivnosti črt korunda in črt amonijevega bromida). Dobljene točke se dobro skladajo s premico. Neznaten odklon od premočrtnosti pojasnjujemo s tem, da je hitrost rentgenskih kvantov izpod 200 imp./sek. 0 10 20 30 iO 50 60 70 % Sl. 2 — Grafikon za količinsko določitev — AI2O3 Preizkus opisane metode je bil napravljen na. vzorcih korund-nega boksita. Po rentgenografski raziskavi so bili vsi vzorci še kemično analizirani. FRANC ŠIMENKO O DELU RDEČEGA KRIŽA (Nadaljevanje s 3 strani) skem odboru RK Ptuj, tu v Kidričevem pa 'Organizator vseh. krvodajalskih akcij, pri čemer mi seveda pomaga tudi celotni odbor RK. Opažam, da v zadnjem času upada število krvodajalcev. Menim, da je osnovni vzrok v tem, ker je odpadlo že precejšnje število starejših krvodajalcev zaradi starosti in bolezni. Žal moramo pri tem ugotoviti, da je vse premajhen interes . in odziv mladih ljudi za dajanje krvi. Ne razumem, zakaj se mladi ljudje bolj ne prijavljajo za dajanje krvi, ki rešuje dragocena življenja! O zbiranju krvodajalcev v tovarni pa zares nimam nobenih bistvenih problemov, ker mi pri tem pomagajo.« ® ALI MENIŠ, DA BI V NAŠEM KOLEKTIVU LAHKO BILO VEČJE ŠTEVILO KRVODAJALCEV, KOT JIH JE, IN KAJ BI MORALI STORITI ZA VEČJI ODZIV? . »Kot sem že omenil, v tovarni nimam posebnih problemov pri zbiranju krvodajalcev. Znano je že, da se morajo vsi, ki se želijo vključiti med krvodajalce, prijaviti, najmanj tri dni pred odvzemom krvi, da se lahko zanje uredi pri delovnih enotah 'prosti čas.. Prav tako je znano, da ima vsak krvodajalec, ki da kri med delom, pravico do štirih plačanih ur, nikakor pa mu ne more biti priznan celi šiht, kot temu pravimo in kot nekateri mislijo. Prostih ur ne more dobiti tudi tisti član, ki je kri daroval pri drugi organizaciji RK. Za večji odziv bi bilo potrebno več konkretnega dela in propagande za to humano delo, ker se mi zdi, da niso vsi seznanjeni za kako humano delo gre.« © ALI BI V TEJ SMERI LAHKO KAJ POMAGALE NAŠE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V TOVARNI S SINDIKATOM na Čelu? »Družbenopolitične organizacije s sindikatom na čelu bi nam lahko zares mnogo koristile, predvsem tudi z raznimi predlogi za boljše delo v tej smeri in podobno. Poudariti pa moram, da so nam le-te že večkrat pomagale, in upam, da nam tudi še bodo. Prepričan sem, da bomo pri naslednjem občnem zboru predlagali in izvolili .tudi člane drugih organizacij v naš odbor, ker bi bila tako povezava mnogo boljša in bi skupno delo dalo še večje rezultate in uspehe.« ® ALI SE LAHKO V TO AKCIJO VKLJUČI TUDI NAŠ TOVARNIŠKI LIST, KI BI VEČKRAT OBJAVLJAL SESTAVKE O KRVODAJALSTVU IN DELU OO RDEČEGA KRIŽA? »Brez dvoma nam bo ta pomoč.zelo koristna, ker naš list dobivajo in berejo vsi člani kolektiva. Tako se- bodo lahko bolje seznanili z našimi napori in uspehi pa tudi s problemi, ki mnogokrat niso majhni, lahko pa bi jih odpravili s skupnimi močmi. Naš odbor (in tudi jaz osebno) se bo potrudil, da bomo redno poročali o vsem, in že sedaj prosim sedanji in bodoči uredniški odbor, da nam pri tem pomaga. Za pomoč v imenu organizacije RK že vnaprej hvala.« REZULTATI RENTGENSKE IN KEMIČNE ANALIZE VZORCEV Številka Razmerje IAI2Q3-. . a — AI2O3 v »/o Razlika AS vzorca rentgenska kemična -analiza analiza v odstotkih INHiBr 24 A 0,77 36,2 41,0 4- 4,80 ■ 25 A 0,31 14,2 14,4 Ü 0,20 26 A 0,19 9,4 12,2 + 2,80 27 A 0,37 17,3 17,0 — 0,30 28 A 0,33 15,5 17,3 + 1,80 29 A 0,62 32,4 28,6 — 3,80 30 A 0,99 46,7 49,0 + 2,30 31 A 0,23 11, i 13,2 + 2,10 32 A 0,54 25,0 25,9 + 0,90 33 A 0,51 23,9 1,23 — 22,67 Kot je razvidno iz tabele, razlika med obema vrstama analiz v glavnem ne presega ’it 4 Vo. Izjema je bil vzorec 33 A, vendar se je izkazalo, da je imel ta vzorec boksita precejšnje količine pri- mešanega kalcita.' Zaradi prekrivanja črte kalcita d = 1,601 À in črte korunda d = 1,599 A je rezultat prikazal neresnično vsebnost a —AI2O3 v vzorcu. (Cvetnie metali 6/69) © ALI NAM LAHKO POVEŠ, KAKŠEN JE VAŠ PROGRAM DELA? GA BOSTE LAHKO IZPOLNILI IN KAKO? »Že prej sem omenil, da je naš program dela precej obširen. Nobenih izgledov ni, da bi ga v celoti realizirali, čeprav smo pri našem ' dosedanjem delu zares dosegli že dokaj lepih uspehov, vendar pa s tem ne mislimo in ne želimo biti zadovoljni. Eden izmed bistvenih vzrokov za to je v tem, ker ni povsod zadostne udeležbe, in tako pač ne moremo v celoti realizirati postavljenih nalog.« © IN KAJ PREDLAGAŠ KOT CLAN KOLEKTIVA ZA IZBOLJŠANJE VSEBINE NAŠEGA TOVARNIŠKEGA GLASILA ALUMINIJ? »Jaz osebno sicer nimam bistvenih pripomb k vsebini, čeprav bi le-ta lahko bila boljša, seveda s pogojem, da bi imeli več sodelavcev. Ko si mi prej omenil, s kakimi težavami se ukvarja uredniški odbor, sem mnenja, da je v takih razmerah naš list še kar v redu. Če bi bilo še kaj prostora, ne bi bilo napak, če bi objavljali morda še novice o novih iznajdbah v svetu, želel bi si morda kaj več pestrega humorja in kakšno križanko, vsekakor pa največ o našem skupnem delu v tovarni in tudi v naših organizacijah. Želel bi tudi, da bi se’ na straneh našega lista še pojavila kaka druga organizacija in povedala kaj o svojem delu.« © TAKO SVA S TOVARIŠEM ŠIMENKOM POGOVOR KONČALA V UPANJU, DA SO ČLANI KOLEKTIVA DOBILI VSAJ BEŽNO SLIKO DELA ENE IZMED NAJBOLJ AKTIVNIH ORGANIZACIJ V NASELJU. O DRUGIH PA KAJ VEC PRIHODNJIČ! M. F. RAZSVETLJAVA IN DELO (Nadaljevanje s 4. strani) ter ugotovi in mirno pojasni, da je to predrago. Doslej smo govorili o razsvetljavi pri delu predvsem s stališča funkcionalnosti. Razsvetljava in barve pa nedvomno vplivajo tudi na človekovo počutje, Ne bi bilo prav, če bi prezrli psihološki vpliv svetlobe in barv na človeka. Prijetna svetloba in prijetne barve pripomorejo, da se prijetno počutimo, večajo skrb za snago in lajšajo delo. Prednosti, ki jih prinaša ureditev svetlobnih razmer v industrijskem obratu, ni mogoče v nekaj mesecih preračunati v dinarje. Gotovo pa je tole: v svetlobno in barvno urejenem prostoru se človek počuti prijetneje, ni zlepa utrujen; s tem se zmanjša odsotnost zaradi bolezni, manjši je izmeček pri delu, naraste veselje do dela in s tem delovna storilnost. Ako se zazremo v naše hale in obrate, dobimo dokaj klavrno sliko razsvetljave v domala vseh prostorih naše tovarne. Meritve razsvetljave so pokazale, da ta ni v mejah standarda, ki je že tako skromen. Mnenja sem, da je po tej plati bilo do 'sedaj zelo malo storjenega, in prepričan sem, da se da dokaj teh stvari urediti. Torej ne odlašajmo preveč, kajti zakonski predpisi so tu! -RP- BOKSIT IZ WEIPE (Nadaljevanje s 3. strani) Vse te zmogljivosti, zgrajene leta 1966, pa so se že leta 1968'pokazale kot premajhne, zato so jih v tem letu razširili. Tako-razširjene zmogljivosti omogočajo, da lahko na leto nakopljejo in naložijo več kot sedem milijonov ton oplemenitenega boksita. V rudarskem naselju v Weipi stanuje okrog 350 prebivalcev, od tega 55 .družin in 150 samcev. Ob predvideni razširitvi rudnika, računajo, da bi imelo to naselje okoli 1250 prebivalcev, zato gradijo še 250 družinskih stanovanj. To so udobna stanovanja s tremi spalnicami in grajena tako, da tudi v hudih tropskih razmerah nudijo stanovalcem maksimalno možno udobnost. To novo rudarsko naselje je popolnoma samostojno, ima svojo šolo, trgovino, pošto, policijo, bolnico, letališče, športni 'stadion in plavalni bazen. Glede na tako bogate zaloge boksita so razširili tovarno glinice v Bell Bayu na zmogljivost 1,200.000 ton glinice na leto. Zgradili so novo tovarno glinice v Gladstonu z enako letno proizvodnjo in razmišljajo o njeni razširitvi na 2,000.000 ton glinice na leto. Pripravljajo pa se tudi na gradnjo nove tovarne glinice v sami Weipi, prav tako z zmogljivostjo 1,200.000 ton glinice. Danes gredo velike ladje iz Wei-pe in vozijo boksit v evropske tovarne glinice, na Japonsko in še v druge dele sveta. Verjetno ni daleč čas, ko bodo s še večjimi ladjami razvažali glinico po vsem svetu. sj PO KOPNEM DO GARAŽE Zima je blizu, zato si firme, ki izdelujejo najrazličnejšo opremo in pripomočke za mrzli letni čas, skušajo zagotoviti pozornost kupcev. Prav zanimive so grelne mreže, ki jih izdeluje neka angleška firma. Položimo jih v pasovih, ki sp po 35 cm široki, na dovoz od ceste do garaže ter jih priključimo na električno napeljavo. Poizkusi so dokazali, da ostane dovoz do garaže kopen tudi v najhujši zimi. Firma ne daje podatkov o ceni in porabi električne energije. VOLILNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV (Nadaljevanje s 1. strani) strokovna usposobljenost še dolgo eden izmed poglavitnih problemov. Člani ZK so v samoupravnih organih v vseh pomembnih zadevah pravilno razumeli pomen in vlogo ZK. Z dobrim poznavanjem samoupravne problematike in zastopanjem načelnih stališč naše organizacije bomo lahko tudi v prihodnje —I kljub manjšini (ki je pri tem številu članov nujna) — prodrli. V razpravi so tudi poudarili, da moramo pri kadrih paziti še na eno stvar, in sicer na sposobnost kadrov. Nujna je strokovna izobrazba, kar da tudi potrebno dokumentacijo. Vprašanje pa je, če ti kadri poleg diplome tudi kaj prispevajo, kje so vidni njihovi strokovni posegi v podjetju. Strokovna izobrazba je osnovni pogoj za vsakega sodelavca, ni pa edini. Sposobnost in delovni elan ter še kaj sodi h kvalifikaciji. Kritične pripombe so izrekli tudi na račun sindikalnega dela, ki ga je bore malo, in na obveščanje kolektiva. Večina članov kolektiva pozna vse delo (samoupravnih organov, sindikata, itd.) samo iz tovarniškega časopisa, ki pa prinaša te vesti z najmanj enomesečno zamudo in še to zelo skrčeno. Med razpravo je bilo izrečeno mnenje o delavskem klubu, ki ga je tovarniški odbor sindikata ukinil. Zakaj se ta edini prostor, ki je bil namenjen delavcem, ukinja? Ali res le zaradi pomanjkanja denarja? Je nekaj tisoč dinarjev na leto tako breme za delovnega človeka, ko pa vemo, da je gostinskih lokalov v Kidričevem več kot dovolj. Tovariš Lojze Briški, sekretar medobčinskega komiteja, je menil, da bi razprava lahko in mo- rala biti bolj živahna, ker bi potem bolj osvetlila dosežene uspehe, nekatere temeljne in vsebinske probleme, ki so na področju gospodarjenja, samoupravljanja, kot tudi pri uveljavljanju vloge ZK. Vsekakor bi kritična razprava nakazala še marsikatere pomanjkljivosti in napake, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri delu v podjetju. Taka razprava je v tem politično razgibanem času toliko bolj zaželena in potrebna, saj smo v zadnjem času imeli vrsto zelo pomembnih političnih dogodkov pri nas, kot so seja predsedstva ZKJ, seja izvršnega biroja, zadnja seja CK ZKJ. Vsi ti forumi so razpravljali o mnogih idejnopolitičnih problemih v naši družbi in delovanju ZK. Vsakdo je prepričan, da je bila reorganizacija ZK nujna in koristna. Vprašuje pa se, kakšne cilje smo s tem dosegli. Osnovni cilj je bil predvsem, da se ZK afirmira v novih družbenih razmerah v vse bolj razvitem sistemu samoupravljanja in seveda v učinkovitosti dela ZK na novih osnovah. Skromna udeležba na volilni konferenci ni preveč spodbudna za organizacijo ZK v TGA. Res da sestanek ih udeležba na njem ni edino merilo za aktivnost člana ZK, vendar je volilna konferenca, ki je enkrat v dveh letih, tako pomemben mejnik, ki ne bi smel mimo nas. Vsak član, ki je v času konference delal, je lahko opravičeno izostal, vendar je bila njegova dolžnost, da se predhodno opraviči. Precej je bilo odsotnih, za katere ne moremo trditi, da iz opravičenih razlogov; med njimi so bili tudi taki, ki so bili kandidati za novo vodstvo organizacije in za občinsko konferenco. V razpravi so člani posegli tudi v gospodarjenje in likvidnost v podjetju. Na željo navzočih je bilo prikazano stanje, v kakršnem smo trenutno. Člani ZK so zvedeli, da je vprašanje likvidnosti pri nas po letu 1967 mnogo manj pereče kot drugod oziroma da tega vprašanja praktično ni. Vsekakor je k temu precej pripomogel izvoz naših izdelkov na svetovno tržišče, kjer dosegamo 20 do 25 odstotkov višje cene kot doma. Strokovne službe pripravljajo koncept bodočega razvoja, po katerem naj bi se zmogljivost tovarne od leta 1972 podvojila, kar bi dosegli z odpravo ozkih grl na eni srani in preureditvijo elektrolitskih peči na .drugi strani. Delamo lahko le toliko, kolikor zmoremo z lastnimi močmi, bodisi v finančnem kot tudi v strokovnem pogledu. Konferenca je sklenila, da lahko kandidirajo v forume ZK le tisti člani, ki so bili na volilni konferenci. Zato je morala kandidacijska komisija pripraviti kandidatno listo z le. navzočimi člani oziroma opravičeno odsotnimi. V novo vodstvo so bili izvoljeni naslednji člani: Filip Dolinar — sekretar, Vaclav Vrabič, inž. — namestnik sekretarja, Stanko Meško, Franc Kolarič, Franc Meško, Katica Bed-njički, Ivan Tušek, Milan Tkal-čec, Vlado Peternel. Za občinsko konferenco so bili izvoljeni: Anton Fajfarič, Peter Gegič, Ivan Gerjovič ml., Franjo Gnilšek, inž., Maks Ja-bločnik, Franc Klemenčič, Janez Kostanjevec, Konrad Kramberger, Stanko Kovačec in Viktor Prelog. Novemu vodstvu želimo pri njegovem delu mnogo uspehov. SAMOUPRAVLJANJE OB 15. OBLETNICI OBRATOVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) ponekod pa zelo poredko organizirani. Sestanke organizirajo vodstvo delovne enote ali pa sindikalni pododbori. Oceno samoupravljanja podajo letne konference osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov, ki poskušajo nakazati tudi smer in nadaljnji razvoj samoupravljanja. V težnji, da bi samoupravljanje v našem podjetju, vedno izpopolnjevali in ga prilagajali konkretnim potrebam, so člani vseh samoupravnih organov vedno spodbujali k ureditvi posameznih zadev s splošnimi akti. Na ta način smo v dosedanjem obdobju dobili mnogo pravilnikov — splošnih aktov, iz katerih izhajajo pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti in kjer so opisani postopki za uveljavljanje pravic. Organi upravljanja so sprejeli tudi poslovnike, to je predpise procesualnega značaj a* ki obvezujejo predvsem organe upravljanja, kako morajo poslovati. Tudi v sedanjem obdobju težimo za tem, da bi uskladili statut in druge splošne akte z ustavnimi spremembami in novimi zakonskimi predpisi. Delavski svet je imenoval posebno komisijo, ki pripravlja osnutke teh splošnih aktov. Pri najnovejšem izpopolnjevanju in razvijanju samoupravljanja bomo morali upoštevati sprejeto zakonodajo in politične smernice, ki so bile sprejete na VI. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na VI. kongresu Zveze komunistov Slovenije in na IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Na teh zborih je bilo izraženo stališče, da samoupravljanje uveljavljamo v naši družbi kot temeljni družbenoekonomski in Še posebej proizvodni odnos, ki pomeni podlago za razvoj družbenopolitičnega sistema nepo- sredne demokracije, v katerem se uresničuje politična oblast delovnih ljudi. To je temeljno skupno izhodišče reševanja različnih interesov in integracije vseh družbenih slojev. Razvoj samoupravljanja omogoča in spodbuja procese osvobajanja delovnega človeka in s tem odpravlja ločevanje ljudi na vladajoče in vladane. Zato je nemogoče gledati na samoupravljanje kot na politično konstrukcijo in politični interes, izdvojen od osnovnih družbenoekonomskih odnosov. Družbeni razvoj iri uveljavljanje reforme terjata bolj razvite samoupravne odnose in učinkovitejšo organizacijo samoupravljanja. Izhodišče so delovni človek v združenem delu ter njegovi materialni, socialni in kulturni interesi. Zato moramo uveljaviti takšno organizacijo samoupravljanja, v kateri bo delovni človek neposredno odločal in vplival na vsa bistvena vprašanja svojega življenja in dela ali po svoji samostojni odločitvi razvijal oblike neposrednega samoupravljanja v interesu delovne skupnosti kot celote. Hitrejši napredek proizvajalnih sil je zgodovinski interes delovnih ljudi. Njegova neločljiva komponenta je sodobna organizacija dela. Zato ne more biti dileme med samoupravljanjem in sodobno organizacijo dela. Tudi za delovno disciplino se mora v praksi docela utrditi spoznanje, da je visoka stopnja delovne discipline brezpogojna nujnost sodobne proizvodnje, ki terja natančno in skladno delovanje vseh udeležencev delovnega procesa. Komisija, ki pripravlja spremembe statuta in drugih splošnih aktov, bo torej morala kritično preučiti samoupravne odnose in organizacijo samoupravljanja v naši delovni organizaciji in izvršilne funkcije samou- pravljanja glede ha to, koliko omogočajo smotrno sodelovanje vseh zaposlenih pri reševanju skupnih zadev im učinkovitost poslovanja delovne organizacije. Pri tem si moramo prizadevati, da se odločanje o posameznih vprašanjih prenese na tisto raven in tiste organe samoupravljanja, ki bodo zagotavljali najuspešnejši način in odgovorno reševanje posameznih samoupravnih zadev. Težnji po centralizaciji moči v rokah centralnih organov moramo -postaviti nasproti interese delovnega človeka z njegovimi pravicami in dolžnostmi, ki temeljijo na njegovem položaju v združenem delu. Za tehnološko modernizacijo podjetja je potrebna sodobna organizacija dela, ki pomeni programiranje, načrtovanje, usmerjanje in nadzor visoko specializiranega in koordiniranega dela. Zato je temeljna značilnost sodobne organizacije dela, da jo morajo oblikovati in voditi strokovnjaki raznih strok kot posebno delovno funkcijo. V sodobni organizaciji dela delavci niso pasivni in podrejeni izvrševalci, marveč enakopravno sodelujejo v skupnem opredeljevanju in uresničevanju ciljev. Bistvena vloga strokovnih funkcij * je ustvarjati možnosti in metode za organizirano sodelovanje v skupnem združenem delu. Zato je treba organizacijo dela tudi v našem podjetju obravnavati in uresničevati kot izvršilno funkcijo samoupravljanja, ne pa kot funkcijo, ki naj omogoča upravljanje oziroma oblast posebni, morda elitni skupini strokovnjakov. Naša akcija mora biti tudi usmerjena v oblikovanje dolgoročnega interesa delovnega človeka, povezana z njegovimi kratkoročnimi interesi. Zato je potrebno razvoj delitve dohodka v samoupravnih razmerah do- PRED PRAZNIKOM REPUBLIKE (Nadaljevanje s 1. strani) sana, da k temu ni več moč dodati kaj pomembnega in izvirnega. Brez dvoma pa je treba poudariti to, da so ti sklepi toliko pomembnejši za vse nas, ker so že takrat, sredi vojne vihre in najhujših bojev z okupatorjem, predvideli bodoče obrise osvobojene Jugoslavije in predvsem utemeljili toliko pričakovano težnjo do svobodne in humane skupnosti, v kateri bi se naj porajali in razvijali pravi socialistični odnosi. Seveda taki sklepi niso bili sprejeti brez osnove; take sklepe je lahko sprejelo le vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja na čelu s Komunistično partijo in tovarišem Titom, in to po realni oceni notranjih in mednarodnih odnosov. Čeprav je teklo šele 1943. leto, je bilo že povsem jasno, da si je Komunistična partija izbojevala politično zmago in da je ob njej bilo zbrano vse naše delovno ljudstvo, ki je po tolikih letih prestanega trpljenja nestrpno pričakovalo dokončno zmago pravice nad krivico, ki je stoletja tlačila izmučeno in izčrpano ljudstvo. To gorje je seveda prišlo do popolnega izraza šele s prihodom fašističnih sil na naša tla, ki so prišle le z eno edino zamislijo in ciljem, kako čimprej pokoriti uporno delovno ljudstvo in ga spraviti povsem na kolena. Ta njihova zamisel bi bila popolnoma uresničena po izdaji takratne vladavine kralja in njegove klike, če ne bi prav v tistem trenutku stopila v akcijo Komunistična partija Jugoslavije pod modrim vodstvom tovariša Tita, človeka, ki je edini slutil, kakšna strašna usoda čaka to ljudstvo, in da ni nobene druge poti in izbire kot edino neusmiljeni in neenaki boj proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem. Štiri leta krvave in hude borbe so končno le prinesla stoletja pričakovano svobodo Jugoslovanskim narodom, čeprav smo morali za svobodo žrtvovati več kot milijon sedemsto tisoč najdragocenejših življenj, takrat ni bilo časa misliti na to, ampak je bilo potrebno kreniti v novo borbo za obnovo porušene in požgane ter do tal uničene domovine. Tako je dokončna zmaga socialistične revolucije leta 1945 na široko odprla vrata naši ljudski demokraciji, nacionalizacija in agrarna reforma pa sta dali temu razvoju tudi gmotno osnovo. Malokdo je takrat pričakoval, da bo v naslednjih nekaj letih iz nič izraslo nekaj, kar je danes svetel vzgled mnogim narodom po vsem svetu, ki gledajo na Jugoslavijo kot na edino in resnično borko za mir in enakopravnost na svetu. Prav posebna in zanimiva so bila ta minula leta, še zlasti pa moramo omeniti leto 1952, ko je bila z zakonom razširjena in utrjena samoupravnost ljudskih odborov in uveden odnos med gospodarskimi organizacijami in krajevnimi ljudskimi odbori. S tem se je začela uresničevati ena izmed temeljnih idej znanstvenega socializma, da je komuna oziroma občina kot družbenoekonomska in politično-teritorialna 'skupnost delovnih ljudi podlaga vse države in naše družbene ureditve. S tem se je pričel proces odmiranja države, saj so bile mnoge funkcije prenesene z državnih organov na uprave samoupravljanja, ki se vse bolj uveljavljajo in so v zadnjih nekaj letih dosegle zares pomemben korak naprej. Potrebno je v tej smeri seveda storiti še marsikaj, toda že to, kar smo naredili doslej, presega vsa pričakovanja, saj se s takim sistemom ne more postaviti niti največja socialistična država-na svetu. Naše izkušnje s pridom spoznavajo in uporabljajo delovni ljudje v vsem naprednem svetu, ki so — kot sem že omenil — našli v socialistični Jugoslaviji največjega branilca in zagovornika osnovnih človekovih pravic, zaradi česar tudi dajejo naši državi za to vse priznanje. Lahko smo ponosni na vsa ta priznanja, ki dajejo naši državi toliko ugleda in možnosti, da se še bolj uveljavi na vseh področjih mednarodnega sodelovanja. Ko torej praznujemo v tem mesecu kar dva za nas pomembna praznika, ne pozabimo, da v našem kolektivu ne bi nikoli dosegli take dinamike in takšnega razvoja podjetja, če ne bi z vsem tem upravljali naši delovni ljudje — člani kolektiva — prek svojih samoupravnih organov. Ob vseh teh uspehih, ki smo jih dosegli, se krepko zamislimo nad prehojeno potjo naše socialistične revolucije in razvojem našega podjetja ter sklenimo, da bomo prihodnji praznik rojstva naše socialistične države praznovali in dočakali še z večjimi delovnimi uspehi. Vsem članom naše delovne skupnosti ob našem dvojnem prazniku iskreno čestitamo vsi člani uredniškega odbora z željo, da bi prihodnje praznovanje dočakali še z večjimi delovnimi zmagami, ki naj naš veliki praznik napravijo še večji in še bolj slavnosten. Ob tovarniškem prazniku pa prav tako iskreno čestitamo z željo, da bi z našimi skupnimi napori dosegli postavljene planske naloge in tako kar najbolj dostojno proslavili 15-letnico obratovanja naše tovarne. polnjevati s takšnimi sistemskimi rešitvami, da bosta potekala oblikovanje in delitev dohodka na akumulacijo in osebno potrošnjo pod pritiskom objektivnih ekonomskih zakonitosti, na temelju programov dolgoročnega razvoja in na temelju medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Na tem področju si moramo prizadevati tudi, da bomo v praksi uresničevali pravice in dolžnosti, ki jih daje temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, saj ta prepušča samoupravnim delovnim skupnostim dosti več pobude in samostojnosti pri urejanju notranjih in medsebojnih odnosov pri ustvarjanju in delitvi dohodka. V podjetju si moramo jasno opredeliti cilj, ki ga želimo doseči s posrednim ali neposrednim odločanjem, saj je z ustavo in zakoni tudi določena pristojnost delovnih skupnosti, da z vidika specifične proizvodnje, tehnološke in ekonomske organizacije strukture podjetja, skladnosti razvoja podjetja kot celote v sistemu samoupravljanja samostojno odločamo, koliko in kakšne oblike združenega dela bomo uvedli in razvili. Tu gre za proces, ki ima samoupravno, tehnološko, ekonomsko in politično dimenzijo, za proces, ki so zanj odgovorni samoupravni organi, vodilni, strokovni in politični dejavniki našega podjetja. Ugotovimo lahko, da so strokovni sodelavci in organi upravljanja doslej vedno pravilno razumeli hotenja kolektiva, smernice družbenopolitičnih forumov in intencije zakonitih predpisov in to vse uspešno uresničevali v zadovoljstvo vsega kolektiva. K.-n.