Učenci iz Škofje Loke o svojem bivanju pri Sv. Ivanu Miloš Budin: Med slovensko komponento in vodstvom DS ni bilo sozvočja /3 Primorski NEDELJA, 9. MARCA 2008_ Št. 59 (19.149) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) na preizkušnji Dušan Udovič Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero bi moral biti marsikateremu naprednemu politiku v Evropi za zgled. Zlasti zaradi doslednosti, s katero je v prvem mandatu uresničeval svoj program. Od umika španskih vojakov iz Iraka, do številnih reform na več področjih in pogumnih potez, kot je bila legalizacija zveze med isto-spolnimi partnerji. Osmi marec je tudi njegov dan, saj je ženskam kot malokdo doslej izboljšal položaj v družbi, jim zagotovil večjo enakopravnost, varnost in zaščito. Pri svojih naprezanjih za modernizacijo španske družbe je ohranil odločno držo do konservativne katoliške hierarhije, kije njegove reforme na vse načine poskušala ovirati z neposrednim poseganjem v pristojnosti laične države. Ob tem je Špancem zagotovil visoko stopnjo gospodarske rasti, najvišje na evroobmočju. Ni torej slučaj, da je Zapatero na današnjih volitvah favorit, čeprav večina opazovalcev dvomi, da mu bo uspelo doseči absolutno večino. Tako bo v primeru zmage najbrž še vedno potreboval podporo avtonomističnih Kataloncev in Baskov, s katerimi je v minulem mandatu odprl dialog, ki pa ni bil kdo-ve kako uspešen. Zlasti to velja za Baske, kajti teroristična formacija ETA je prekinila pred dvema letoma razglašeno premirje in je ravno na predvečer volitev zopet stopila v ospredje s krvavim atentatom. V luči domačih težav s separatisti je tako razumljivo tudi Zapaterovo nasprotovanje samoodločbi Kosova. In vse kaže, da bo vprašanje avtonomije oziroma separatizma, predvsem Baskov, ostalo najtrši oreh tudi za naslednjo špansko vlado. mednarodni dan žensk - Priložnost za razmislek in javno opozorilo Dejanska enakopravnost med spoloma še daleč Predsedniškega sprejema na Kvirinalu se je udeležila tudi Stanka Hrovatin srbija - Kriza Premier Koštunica odstopil BEOGRAD - Srbski premier Vojislav Koštunica je včeraj odstopil in potezo utemeljil z ugotovitvijo, da srbska vlada ne funkcionira. Zato bo jutri srbskemu predsedniku Tadicu predlagal, da za 11. maj razpiše izredne parlamentarne volitve. Koštunica je pojasnil, da vlada nima enotne politike glede bistvenega vprašanja, tj. Kosova. »Če vlada nima enotne politike, ne more več funkcionirati in to pomeni konec sedanje vlade: zato vračamo mandat srbskemu narodu,« je dodal Koštunica in izrazil prepričanje, da padec vlade vsekakor ne bo privedel do nestabilnosti Srbije. Volitve bodo po njegovih besedah istočasno s pokrajinskimi in lokalnimi, čez dobra dva meseca. Na 2. strani Pisanega rimskega sprevoda se je udeležilo preko 30.000 ljudi ansa RIM - 8. marec je letos minil v znamenju ženskih praznovanj, a tudi številnih manifestacij in protestnih shodov, ki so se odvijali v Rimu, Turinu, a tudi Vidmu in drugih mestih. V središču pozornosti je bila neenakopravnost med spoloma, ki je žal še vedno več kot očitna, a tudi pravica do izbire med nosečnostjo in splavom, ki bi jo nekateri radi izbrisali. Predsednik republike Giorgio Napolitano je na Kvirinalu sprejel pisano množico žensk z vse Italije. Med okrog petsto povabljenkami je bila tudi Openka Stanka Hrovatin, kije ob koncu sprejema nagovorila predsednika. Povabila ga je, naj med bližnjim obiskom Trsta, sprejme tudi krajevno partizansko združenje VZPI-ANPI ter prisluhne tržaškim partizankam in partizanom: kdor je doživel osvoboditev Trsta, lahko pojasni, da jugoslovanski borci niso izvajali etničnega čiščenja, je še dejala nekdanja kurirka. Na 2. strani Slovesno odprli sodno leto Deželnega upravnega sodišča Na S. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it V Jamljah kulturni praznik Od Trsta do Števerjana Na 12. strani Ob 8. marcu posvet DS na Pomorski postaji v Trstu Na 4. strani Številna publika za Borisa Pahorja v centru Veritas Na 2. strani KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice in motokultivatorji, "spaccalegna" ■ cepilci, traktorji FERRARI) POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG IN KOSILNIC JONSEREDINALPINA Z NAJNIŽJO CENO V DEŽELI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica » V sadike oljk in povrtnin sadna drevesa \ vse za kmetijstvo olivno olje semena j velika izbira sadik in cvetja v topli gredi velika izbira umetnih in organskih gnojil TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli 2 Nedelja, 9. marca 2008 DNEVNE NOVICE / madrid 8. marec - Predsednik Giorgio Napolitano sprejel pisano množico žensk iz vse Italije Med petsto povabljenkami tudi D^mVe partizanska kurirka Stanka Hrovatin p španski Ob koncu uradnega dela je Napolitanu pojasnila, da Titovi partizani niso izvajali etničnega čiščenja parlament RIM - Z Opčin ...na Kvirinal! Neutrudna kulturna delavka Stanka Hrovatin je letošnji 8. marec preživela nič manj kot v družbi predsednika republike Giorgia Napolitana. Že pred časom je namreč iz njegovega kabineta dobila vabilo na sprejem, ki ga ob mednarodnem dnevu žensk prirejajo v rimski predsedniški palači. Zakaj je izbira padla tudi nanjo, ji ni znano. »Morda zato, ker sem tako na krajevni kot na vsedržavni ravni aktivna v Vsedržav-nem združenju partizanov Italije,« nam je povedala ob koncu včerajšnjega sprejema, »sicer ne vem, če razpolagajo s kakim drugim seznamom, v katerem je tudi moje ime.« Stanka Hro-vatin je vabilo sprejela in osmo-marčevsko srečanje s predsednikom republike »izrabila« tudi zato, da je z njim izmenjala nekaj besed in mu povedala nekaj, kar bi mu ta čas najbrž rade volje povedal marsikateri Slovenec in Slovenka. Prav gotovo vsi, ki so bili neprijetno presenečeni in prizadeti zaradi besed, ki jih je predsednik republike že dvakrat javno ponovil: da so maja 1945 jugoslovanski partizani izvajali etnično čiščenje na vzhodni italijanski meji. Stanka Hrovatin je včerajšnjemu posegu Giorgia Napolitana sledila iz enajste vrste, med približno petsto ženskami, ki so bile na Kvirinalu zbrane iz vse Italije. Prisluhnila je njegovim pomenljivim besedam o ženski neenakopravnosti, o njihovi nezastopanosti v državnih institucijah. »Cilj ni uravno-vešenost med spoloma, ampak dejansko priznanje ženskih pravic in njihove vloge,« je dejal predsednik in izrazil željo, da bi bilo na aprilskih volitvah izvoljeno čim več žensk. »V trenutku, ko je predsednik zaključil svoj poseg, sem se nemudoma napotila proti njemu, a so me kaj kmalu ustavili,« nam je pojasnila Stanka Hrovatin. »Povedala sem jim, da prihajam iz Trsta in da bi rada izmenjala nekaj besed s predsednikom. Pustili so me dalje. Predsedniku, s katerim sem se pred leti že srečala v Križu, sem pojasnila, da sem bila med letoma 1943 in 1945partizanska kurirka v okviru jugoslovanske armade: mi, ki smo doživeli tiste dogodke, vam lahko zagotovimo, da ob partizanski osvoboditvi Trsta nista zavladala sovraštvo in krvoločnost, da ni šlo za etnično čiščenje. Povabila sem ga, naj med svojim bližnjim obiskom Trsta prisluhne tudi krajevnemu partizanskemu združenju VZPI-ANPI. Obljubil je, da nam bo res.« (pd) Predsednik Napolitano z nekaterimi italijanskimi županjami, zgoraj pa Stanka Hrovatin, ki se je prav tako udeležila sprejema na Kvirinalu ansa MADRID - V Španiji bodo danes parlamentarne volitve, na katerih bo 35,1 milijona volilnih upravičencev izmed 1131 kandidatov volilo 350 predstavnikov v spodnjem domu španskega parlamenta. Zadnje javnomnenjske ankete govorijo v prid zmagi socialistov pred Ljudsko stranko (PP), čeprav obenem kaže, da jim zopet ne bo uspelo doseči absolutne večine. Že na volitvah leta 2004 so namreč socialisti pod vodstvom Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera z 42,64 odstotka glasov le za pet odstotnih točk slavili pred PP Mariana Rajoya. Socialisti, ki so imeli v tem mandatu 164 od 350 poslanskih sedežev v spodnjem domu španskega parlamenta, so tako oblikovali manjšinsko vlado in bili skozi celotno štiriletno obdobje odvisni od podpore manjših parlamentarnih strank, med drugim tudi nacionalističnih strank iz Katalonije in Baskije. Kljub temu se je Zapatero vsa štiri leta svojega mandata trdno obdržal v sedlu ter vodil Španijo skozi obdobje krepke gospodarske rasti, kije bila ves čas najvišja med članicami območja z evrom. Uspelo mu je izvesti tudi nekaj korenitih družbenih reform. (STA) srbija - Dva meseca po parlamentarnih volitvah Premier Vojislav Koštunica odstopil Izredne volitve predvidoma 11. maja BEOGRAD - Srbski premier Vojislav Koštunica je včeraj odstopil s položaja. Dejal je, da srbska vlada ne funkcionira in da bo v ponedeljek srbskemu predsedniku Borisu Tadiču podal predlog, naj razpiše izredne parlamentarne volitve, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Na izredni novinarski konferenci je Koštunica pojasnil, da vlada nima enotne politike glede bistvenega vprašanja - vprašanja Kosova. »Če vlada nima enotne politike, ne more več funkcionirati. To pomeni konec sedanje vlade. Mandat vračamo srbskemu narodu,« je na novinarski konferenci dodal Koštunica. »To je najboljša rešitev. Bile so volitve in po volitvah smo sestavili vlado, ki je funkcionirala določen čas, v ključnem trenutku in pri bistvenem vprašanju pa ni več mogoče najti enotne politike«, je svojo odločitev še enkrat utemeljil Koštunica in dodal, da ponekod vlade padajo zaradi bistve- no manj pomembnih razlogov. Dejal je, da bo v ponedeljek Tadiču podal obrazložitev in predlog za razpustitev parlamenta in za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Ta bi po njegovih besedah lahko potekale 11. maja, skupaj z že razpisanimi pokrajinskimi in lokalnimi volitvami. Parlamentarne volitve v Srbiji so sicer nazadnje potekale januarja lani, vladni kabinet pa so Koštuničevi konservativci in prozahodni Tadičevi demokrati po večmesečnih pogajanjih oblikovali šele maja lani. Srbski premier je negativno odgovoril na vprašanje, če se je pred to odločitvijo morda s Srbsko radikalno stranko (SRS) posvetoval o podpori manjšinski vladi ali o oblikovanju nove večine. Koštunica je ob tem povedal, da je od koalicijskih partnerjev pričakoval podporo pri zahtevi, da se EU jasno opredeli, katere meje Srbije sploh priznava. «V vladi glede tega ni bilo soglasja, zato je prišlo do preglasovanja,» je povedal. Predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica ansa Srbska vlada je namreč v četrtek glasovala proti predlogu resolucije skupščine, v skladu s katero naj bi Srbija zamrznila svoje približevanje EU, če ta ne bi priznala njene ozemeljske celovitosti oziroma Kosova kot sestavnega dela Srbije. Negativno stališče do resolucije je zavzelo zunanje ministrstvo, pozitivno pa ministrstvo za Kosovo. Na včerajšnji novinarski konferenci je Koštunica še izrazil prepričanje, da padec vlade ne bo privedel do nestabilnosti Srbije. Kot je pojasnil, za to ni razlogov, saj vse državne inštitucije delujejo normalno, volitve pa bodo po njegovih besedah najverjetneje istočasno s pokrajinskimi in lokalnimi, čez dobra dva meseca. Na od stop Koš tu ni ce se je že od -zval predstavnik Srbske radikalne stranke (SRS) Dragan Todorovič, kije ob tem dejal, da je bila taka poteza Koštunice pričakovana in logična, glede na to, «da je premier že v petek izjavil, da nima več zaupanja v koalicijski partnerici Demokratsko stranko (DS) in stranko G17 plus». Predsednik Socialistične stranke Srbije Ivica Dačič je v odzivu na Koštuničev odstop poudaril, da sklep o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev ni najboljši, saj bi s tem utegnili biti ogroženi državni in nacionalni inte-re si. ( STA) celovec - Zahteva sosveta Koroški Slovenci za podvojitev sredstev CELOVEC - Člani narodnostnega sosveta za Slovence v Avstriji, svetovalnega organa pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kateremu predseduje predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marijan Sturm, so na svoji seji pretekli petek v koroški prestolnici sklenili zahtevati podvojitev finančnih podpor s strani R Avstri-je,ki sredstev ni povišala že 13 let (!). Kot je povedal Sturm, je finančno pospeševanje koroških in štajerskih Slovencev (a tudi ostalih, v Avstriji živečih in uradno priznanih manjšin) v tem zadnjem, skoraj poldrugem desetletju padlo za skoraj 30 odstotkov. Zahteva po podvojitvi sredstev je zato povsem upravičena. Koroški Slovenci iz Dunaja prejemajo približno 1,2 milijona evrov letno oz. skoraj dve tretjini manj kot jim daje Republika Slovenija! Kot je predsednik sosveta za Slovence Marjan Sturm po seji še dejal, so pri razdelitvi podpornih sredstev za koroške in štajerske Slovence za leto 2008 kljub temu dosegli kompromis, čeprav nekatere postavke niso bile deležne podpore vseh članov sosveta. Le-ti so - kot vsa leta prej - Predsednik narodnostnega sosveta Marjan Sturm tudi letos bili soočeni s situacijo, da z razpoložljivimi sredstvi, ki jih daje na razpolago R Avstrija, zdaleč ni mogoče izpolniti želja društev in ustanov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kot je nadalje povedal Marjan Sturm, naj bi bilo vprašanje financiranja manjšin v Avstriji predvidoma meseca aprila predmet razgovora predsednikov vseh šestih narodnostnih sosvetov z zveznim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem. Sturm pa je še namignil, da bo treba preučiti tudi sistem razdelitve podpornih sredstev. Ivan Lukan velja za obdobje od 8. marca do 15. aprila Obvestilo uredništva v zvezi z bližnjimi volitvami Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik v času od 8. marca do 15. aprila ne bo objavljal: - pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali uprave, v katerih bodo volitve oziroma so kakorkoli povezane z volilno kampanjo; - avtorskih člankov sodelavcev, ki kot kandidati nastopajo na volitvah. Članke, ki jih bomo iz navedenih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Prav tako v omenjenem obdobju Primorski dnevnik ne bo objavljal oglasov, malih oglasov ali obvestil, ki bi zadevali volitve ali kandidate, ki nastopajo na volitvah. Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volit- vah, omogoči, da se predstavijo volivcem in jim obrazložijo glavne točke svojega programa, daje uredništvo Primorskega dnevnika možnost enkratne objave programskih smernic s fotografijo, in sicer: - za kandidate za poslansko zbornico in senat v obliki intervjuja, s pisnimi odgovori na vprašanja, ki jih bo zastavil poverjeni novinar, največ 4000 znakov, vključno s presledki; - za kandidate za deželni svet v obliki poziva volivcem največ 2500 znakov, vključno s presledki. V primeru, da kandidat kandidira za več funkcij, mu je omogočena ena sama predstavitev za funkcijo, ki jo sam izbere. Kandidate, ki se želijo po-služiti te možnosti, vabimo, da nepreklicno do nedelje, 23. marca dostavijo uredništvu v Trstu (oziroma v Gorici za kandidate v goriški po- krajini) fotografijo in besedilo v slovenskem jeziku, po možnosti v elektronski obliki. Za kandidate, ki zgoraj navedenega gradiva ne bodo dostavili v predvidenem roku, bomo sklepali, da ne nameravajo izkoristiti te možnosti. Kandidate za poslansko zbornico in senat bo kontaktiralo uredništvo in jim dostavilo vprašanja; rok za dostavo odgovorov je nepreklicno nedelja, 30. marca. Uredništvo si pridržuje pravico, da besedila, ki bi presegala zgoraj navedeno dolžino, primerno skrajša. Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. / ALPE-JADRAN Nedelja, 9. marca 2008 3 pogovor - Miloš Budin o izpadu iz kandidatne liste, politiki in odnosu DS do Slovencev »Iz te zgodbe gremo tako rekoč brez kreditov« »Pod vprašajem ni samo odnos strank do nas, pod vprašajem smo vedno tudi mi sami« Gospod podtajnik, vas je prizadelo dejstvo, da vas Demokratska stranka ni vključila na kandidatno listo za parlament? Poglejte, približno tako, kot si lahko sami predstavljate. Kaj naj vam še rečem? Prav gotovo to, da sem zadovoljen, da sem tak, kot je večina ljudi. In da sem lahko zadovoljen z vsem, kar sem dosegel doslej. Podprla vas je strankina slovenska komponenta, v javnem pismu pa tudi vidne tržaške osebnosti, vse skupaj pa ni zaleglo. Kje se je po vašem mnenju zataknilo? Eno so kandidatne liste, drugo podpora tržaških osebnosti, še tretje je to, čemur vi pravite, da "se je zataknilo". a) Kandidatne liste so iz vidika stranke, ki ji prepričano pripadam, očitno najboljše možne in so rezul-tanta več ravnovesij. Kajti stranke morajo pri sestavi kandidatnih list s težavo kombinirati, uskladiti celo vrsto kriterijev, potreb, karakteristik, ciljev... b) Drugo je vprašanje podpore številnih tržaških osebnosti. To predstavlja zame veliko zadoščenje. Za gesto se vsem tem osebnostim iskreno zahvaljujem. Taka podpora je za politika izredno priznanje, morda najbolj kvalitetno, kateremu lahko primerjaš denimo široko osebno podporo volivcev s preferencami. Ta podpora me razveseljuje tudi zato, ker pomeni, da bom lahko z vsemi temi osebnostmi sodeloval še naprej, kot doslej, saj uporaba osebne iskušnje ni odvisna samo od funkcije. c) Tretje je tisti "zataknilo" s kandidaturo. Liste sem sicer že ocenil zgoraj; tu bi rad dodal, da ne bi govoril o "zatikanjih" kajti stvari ne gre postavljati na osebno raven. Seveda, vedno so interesi tudi osebni, ampak v politiki ne smejo mimo splošne koristi! In to je najtežje. Nisem poklican, da sam sodim, koliko je recimo meni uspelo v politiki usklajevati splošne koristi z osebnimi, vem pa, da je važno zavedati se, da osebna zmaga ni vedno tudi Miloš Budin: »Ne moremo ravnodušno sprejeti dejstva, da tokrat ni bilo sozvočja med slovensko komponento in vodstvom stranke.« kroma zmaga interesov skupnosti, ki jo zastopaš; kot tudi osebni poraz ni nujno tudi kolektivni poraz. Zato je treba presojati specifično. V tej zgodbi pa je vredno pozornosti drugo dejstvo, in sicer to, da stališče Slovenske komponente ni sovpadalo s končno izbiro strankinega vodstva. Bo vodstvo DS moralo rešiti vprašanje slovenske komponente oz. bo treba razmisliti o vlogi Slovencev v strankah, kot menita Tamara Blažina in Igor Dolenc? Iz razumljivih razlogov moj odgovor tokrat morda ne bo verodostojen ali ne-sumljiv. Pa vendar moram povedati, da se mi zdi, da ne moremo kot aktivisti, voditelji, člani, somišljeniki ali volilci DS ravnodušno sprejeti dejstva, da tokrat ni bilo sozvočja med slovensko komponento in vodstvom stranke. To ni bilo ne prvič ne zadnjič, v tem primeru pa izstopa dejstvo, da gremo po mojem Slovenci tokrat iz te zgodbe tako rekoč brez kreditov. Strinjam se z Igorjem in Ta- maro, a bojim se, da naše današnje besede o vlogi Slovencev v strankah niso dovolj težke, ker imajo za seboj samo teoretično načelno podlago in ne dejanj. Pod vprašajem namreč ni samo odnos strank do nas, pod vprašajem smo vedno tudi mi sami, naša drža! Tudi v politiki, kot druge, ni pot od misli, prepričanja ali želje do njihovega ude-janjenja vedno lahka in enostavna. So tudi zelo zahtevni trenutki, v katerih pa ne smejo zmanjkati ne tvoje besede ne tvoja dejanja. Takrat so na izpitu tvoje znanje, priprava, živci, značaj itd. In ker se ti pred obveznim nastopom tresejo noge ter čutiš vozel v grlu, to premagaš, če misliš na širši interes skupnosti - slovenske in celotne, ki ju zastopaš. Jaz mislim, da lahko samo tako v strankah uveljavimo svoje dostojanstvo tudi kot Slovenci. Kako pa na splošno ocenjujete politiko DS glede kandidatur? Se strinjate, da se osebe, ki so že opravile določeno število mandatov, umaknejo v korist novih obrazov, ali pa bi bilo po vašem mnenju potrebno v večji meri upoštevati politične izkušnje in kilometrino? Gotovo velja eno in drugo; in zdi se mi, da je veljalo eno in drugo tudi tokrat za DS. Velika, gromozanska hiba pa je obstoječi volilni zakon, a to je znana stvar. Za senat namesto vas kandidira Tamara Blažina, s katero sta si v precejšnjem političnem sozvočju. Bila je vaša naslednica na županskem mestu v Zgoniku in na svetniškem mestu v deželnem svetu. Kaj menite o njeni kandidaturi? Menim, da je dobra, najbrž najboljša možna izbira med Slovenci tokrat v teh okoliščinah. Vem, da bo zelo vestno opravila svoje delo. Se boste aktivno vključili v volilno kampanjo, čeprav ne kandidirate? Seveda! Tu smo, poklicani, kot vedno, da skušamo uveljaviti svojo pokončnost. Volitve nam dajejo to priložnost. Da si zavihamo rokave in se potrudimo za zmago Vel-tronijeve DS, ki je za državo vsekakor novost tudi zaradi izbire samostojnega nastopa, s katerim smo šli preko koalicije, ki je z notranjimi razlikami in izsiljevanji manjših strank obremenjevala delo vlade in parlamenta. Poleg tega gremo Slovenci v to volilno kampanjo tako za Parlament kot za Deželo lahko kar prepričani in odločni za Demokratsko stranko, saj je kot vedno na jasen način poskrbljeno tudi za slovensko predstavništvo. Kaj pa prihodnost? Nameravate ostati v politiki ali se boste posvetili drugim stvarem? Ta hip je tudi meni objektivno težko napovedovati prihodnost. Vem, da nameravam najaktivneje uporabiti znanje, poznanstva in iskušnjo, ki sem jih nabral doslej. To je možno tako v politiki kot druge, možno je celo hkrati tu in tam. Kako naj še rečem? Ni važno znati , kakšna bo naša prihodnost, važno je znati, da jo imamo! Ivan Žerjal volitve - Dežela Liste vložile SSk, DS, Občani in Italija vrednot TRST, VIDEM - Danes ob 12. uri zapade rok za predložitev podpisov in dokumentacije o kandidatnih listah za deželne volitve 13. in 14. aprila. Do te ure je namreč treba izročiti vso potrebno dokumentacijo deželni volilni službi, ki se nahaja na sedežu Dežele Furlanije-Julijske krajine v Vidmu. Štiri stranke pa so včeraj do 20. ure že izročile dokumentacijo, med temi pa je tudi Slovenska skupnost, ki je po Trstu in Gorici uspela zbrati potrebno število podpisov tudi v volilnem okrožju Videm, ki se je predstavljalo kot zanjo najbolj težavno. Tako bo, če bo liste deželni volilni urad v prihodnjih dneh tudi dokončno potrdil, SSk po petnajstih letih na deželnih volitvah ponovno nastopila s svojim simbolom lipove vejice, ki ima po novem samo slovenski napis. Drugače so včeraj poleg SSk svoje liste predložile še druge tri stranke. Kot prvi so dokumentacijo izročili Občani za predsednika, ki pa jim ni bilo potrebno zbirati podpisov, sledila jim je Demokratska stranka, za SSk pa so kot četrti pred sinočnjim zaprtjem urada potrebno dokumentacijo izročili predstavniki Italije vrednot. Potrebno število podpisov naj bi po naših informacijah zbrala tudi Mavrična levica, ki pa bo svoje liste očitno predložila danes. Naj omenimo, da so morale stranke v okrožjih Trst, Gorica, Videm in Pordenon zbrati od 1.000 do 1.500 podpisov, v okrožj u Tolmeč pa od 750 do 1.100 podpisov. To ni veljalo za SSk, ki je na podlagi novega deželnega volilnega zakona morala v okrožjih Trst, Gorica in Videm zbrati od 500 do 750 podpisov. Ponudba velja do 12. marca 2008 _ !. .in«-....- latte Mleko UHT LATTERIE friuli i i 0,95 \ ------------ msiiïrTi Obrezovalnik za živo mejo z dvojnim ročajem GARDEN GROOM napajanje 220 V, moč 430 W, hiitrost vrtenja rezila: 2.400 vrtljajev/minuto z zbirno vrečko 3 funkcije: rezanje, drobljenje in zbiranje r>ANES, NEDELJA 9. MARCA, ODPPTO J Hipermarketi Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Paolo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 - URNIK: ponedeljek 14.30 - 20.30 - od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 - NEDELJA 9.30 - 20.00 4 Nedelja, 9. marca 2008 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 8. marec - Demokrtaska stranka priredila posvet ob mednarodnem ženskem prazniku »Ne vidim moških, ki bi radi z nami ■ •■• ■ V • • V fV ■ VI gradili boljšo in pravičnejšo družbo« Nasilje nad ženskami je v Italiji grozljiv problem - Obračun dela, ki ga je deželna uprava opravila na področju enakih možnosti Kaj se je na področju ženskih in torej človečanskih pravic spremenilo v zadnjih sto letih? Proti katerim neenakostim se morajo danes boriti ženske in kako jim v tem boju stojijo ob strani javne uprave? Na ta in podobna vprašanja je skušal najti ustrezne odgovore posvet, ki ga je na Pomorski postaji priredila ženska opazovalnica Demokratske stranke iz tržaške pokrajine. Izza govorniškega pulta je prišel jasen poziv predvsem proti nasilju nad ženskami in »oglušujoči tišini«, ki ga obdaja. A tudi v prid laične družbe in večje prisotnosti tako imenovanih ženskih vprašanj v bližnji volilni kampanji ter strankarskih in vladnih programih. Politika naj ne bo več »telovadnica oblasti«, kot je opozorila predsednica deželne komisije za enake možnosti Re- nata Brovedani: sposobnim izvoljenim predstavnicam naj ponudi priložnost, da realizirajo pričakovanja in interese vseh žensk. Uvodno poročilo je prinesla deželna svetnica Tamara Blažina in v njem izpostavila predvsem najnovejše dosežke deželnih svetnic na področju enakih možnosti. Novi deželni volilni zakon je po njenem mnenju eden najbolj naprednih, saj zagotavlja, da bo v novem deželnem svetu sedelo vsaj 40% žensk, v deželnem odboru pa vsaj tretjina; v zadnji mandatni dobi je bilo v deželnem svetu FJK le 8 žensk (in 52 moških!), v enajstčlanskem deželnem odboru pa samo ena ženska - Michela Del Piero. S kompromisom niso vse zadovoljne, je priznala Blažina, a to je bilo največ, kar so lahko dosegle: tako v levi kot v des- Levo posnetek s posveta o ženskih pravicah, ki ga je na Pomorski postaji priredila Demokratska stranka, desno pa nagrajevanje ženskega literarnega natečaja v tržaškem občinskem svetu kroma ni sredini so namreč naletele na precejšen odpor moških kolegov. Omenila je tudi nove odredbe v zvezi z otroškimi jasli (povečanje števila razpoložljivih mest in znižanje šolnine) ter razveseljivo dejstvo, da se je v zadnjih letih ženska zaposlenost povišala za nekaj manj kot šest odstotkov. Včerajšnjega posveta se je udeležila tudi Ivana Bartoletti, sodelavka ministrice za pravice in enake možnosti Barbare Pollastri-ni, ki vidi v krizi italijanske politike predvsem krizo laične, pluralistične kulture: očitno je, da se na ženski koži in telesu skušajo udejanjati stari in novi konzervativizmi. To je na primer razvidno v javni debati o splavu, zunajzakonskih zvezah in umetni oploditvi (o katerih je tudi tekla beseda na včerajšnjem po- svetu). Najbolj dramatičen pa je odnos, ki ga družba ima do nasilja nad ženskami: prezi-ranje družbe in »elite« je nesprejemljivo. Še bolj jasna je bila predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Eloisa Cignatta: »Ne vidim moških, ki bi radi z nami gradili boljšo in pravičnejšo družbo.« Ženske so v svojih prizadevanjih večkrat osamljene, čeprav bi morala biti odprava nasilja interes celotne skupnosti. Namesto tega se v naši družbi ohranjajo stereotipi o ženski podrejenosti in nerazdružljivosti družin: ženskam, ki so za domačimi zidovi žrtve nasilja, največkrat svetujejo malo potrpljenja, zdravstveni operaterji pa jim pogosto celo odsvetujejo, da bi svoje napadalce prijavile... In tako je po podatkih zavoda Istat vsa- ka četrta ženska v Italiji vsaj enkrat v življenju žrtev fizičnega ali spolnega nasilja. Zastrašujoče. (pd) Nagradili zmagovalke 4. ženskega literarnega natečaja mesta Trst V dvorani tržaškega občinskega sveta so včeraj nagradili zmagovalke mednarodnega literarnega natečaja, posvečenega ženskim avtoricam. Prva nagrada je šla Cristini De Gras-si iz Trsta, druga Sonii Cosco (Savona) in Arianni DellOrto (Milan), tretja pa Loreda-ni Serra (Cuneo). mednarodni praznik žensk Tudi naša društva proslavila 8. marec V ponedeljek bodo dan žena proslavili tudi v šempolajski Štalci - V Društvu slovenskih izobražencev predstavitev knjige Pozabljena polovica Številna naša društva so proslavila mednarodni praznik žensk, nekatera ga še bodo v prihodnjih dneh. V dolinski občini so 8. marec obeležili s skupno prireditvijo, ki jo je v sodelovanju s kulturnima društvoma Slovenec iz Boršta-Zabrežca in Prešeren iz Boljunca priredilo odbor- ništvo za enake možnosti. Tako so na primer že v četrtek v srenjski hiši v Borštu odprli razstavo ročnih del domačih ustvarjalk. Ob nastopu Ženske pevske skupine Stu ledi je bila še posebno dobrodošla razstava tipičnih slaščic, ki so jih pripravile podeželske žene iz Savinske doline. Proslavljanje se je včeraj nadaljevalo v občinskem gledališču v Boljuncu z bogatim kulturnim programom. Ženski praznik so proslavili tudi v openskem društvu Tabor in sicer s petkovim odprtjem fotografske razstave o ženskah iz Staranzana, v Bazovici so sinoči proslavili domače ustvarjalke, na Co-lu pa je 8. marec minil v znamenju dobre volje: v goste je namreč prišla kabaretna predstava Radio-aktivni live! Na tržaškem Trgu svetega Antona je včeraj potekala tudi krajša demonstracija proti nasilju nad ženskami, ki jo je priredila organizacija Amnesty International. Kot je razvidno z našega posnetka, so polne roke dela imele tudi cvetličarke: najbolj v promet so seveda šle tradicionalne mimoze, saj niso še vsi moški opustili navade, da bližnjim ženskam podarijo rumen šopek cvetja... Med tistimi, ki bodo ženski praznik proslavili v prihodnjih dneh, je Slovensko kulturno društvo Vigred iz Šempolaja. V ponedeljek, 10. marca, bodo ob 20.30 v društveni Štalci priredili kulturni večer, posvečen 8. marcu. Oblikovale ha bodo pevke ženskega zbora Vesna iz Križa, ki ga vodi Zulejka Devetak, in humoristki Vanka in Tonca. V Štalci je do konca aprila na ogled tudi razstava fotografij Mari- V Borštu je bil 8. marec posebno sladek ... kroma ja Magajne »slike otroštva v črnobelem«. V ponedeljek bo v društvenih prostorih tudi prvo srečanje (po zimskem premoru) tečaja priprave narodnih noš in šivanja. Naslednji konec tedna pa bo v Štalci tradicionalna razstava-prodajni sejem velikonočnih pirhov in ročnih del. 8. marcu bo posvečen tudi tradicionalni jutrišnji večer v Društvu slovenskih izobražencev. Alenka Šelih in Alenka Pu-har bosta ob 20.30 predstavili knjigo Pozabljena polovica, v kateri je zbranih 129 biografij pomembnih, a v glavnem neznanih slovenskih žensk. / TRST Nedelja, 9. marca 2008 5 sodstvo - Odprtje sodnega leta Deželnega upravnega sodišča V letu 2007 več razsodb in manj zaostalega dela Kljub temu se sodišče zaradi pomanjkanja osebja sooča s hudimi problemi Deželno upravno sodišče (DUS) se sooča s hudimi problemi, ker je število zaposlenih na minimalni ravni. Dovolj je, da nekdo zboli in že je pod vprašajem redno delovanje sodišča. Stanje je skratka »tragično«. Kljub temu se je lani zahvaljujoč se marljivosti zaposlenih število razsodb v primerjavi z letom 2006 povečalo in se je tako zmanjšala količina zaostalega dela. Tako je bilo lani 834 razsodb in odredb (813 v letu 2006), med tem ko je šte vilo zaostalih fasciklov upadlo z 2.839 na 2.585. To je vsekakor lep dosežek, če upoštevamo, da je bilo še konec decembra leta 2004 kar 3.541 neobravnavanih prizivov. To je poudarila višja svetovalka upravnega sodišča Furlanije-Julijske krajine Oria Settesoldi na slovesnem odprtju sodnega leta DUS, ki je bilo včeraj v glavni dvorani Trgovinske zbornice. Settesoldijeva je na odprtju sod ne ga le ta nad ome šča la predsed ni -ka sodišča Vincenza Boreo, ki se zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti. Ob udeležbi svetovalca Vincenza Farine in svetovalke Rite Del Piero je podala razčlenjeno poročilo, iz katerega je izšlo, da je večina prizivov zadevala razpise za javna dela. Tem sledijo prizivi na področju okolja (še zlasti v zvezi z območji državnega interesa) in glede ilegalnih priseljencev, ki jim je kvestu-ra odklonila prošnjo za dovoljenje za bivanje. S tem v zvezi je Settesoldijeva dejala, da je bil DUS v razsodbah strog s priseljenci, ki so že bili storili kazniva dejanja oz. so bili kaznovani, bolj prizanesljiv pa do tistih, ki imajo stalno delovno razmerje in niso storili kaznivih dejanj, dovoljenja za bivanje pa jim niso obnovili zaradi formalnih razlogov. Sicer je bilo lani več sprejetih kot pa zavrnjenih prizivov, medtem ko je bilo leta 2006 razmerje obratno. Število vloženih prizivov je bilo v primerjavi z le tom prej v bi stvu ne spre me nje -no (615). Sprejeli so 204 prizive in jih zavrnili 170, leta 2006 pa so sprejeli 163 prizivov in zavrnili 171 prizivov. Svetovalka je tudi omenila nekaj razsodb, vezanih na v medijih najbolj odmevne dogodke. Med temi je razsodba št. 612/07, ki v bistvu dovoljuje gradnjo bencinske črpalke v Barkovljah. Dodatna razsodba (št. 384/07) zadeva nogometni klub Udinese. DUS je razsodil, da je bilo ravnanje Občine Videm nezakonito, ko se je uprla kritju stroškov za varnost (t.i. odlok Pisanu) med nogometnimi tekmami na videmskem stadionu Friuli. A.G. policija Odprtje sodnega leta Deželnega upravnega sodišča kroma center veritas - V petek srečanje z Borisom Pahorjem Večer o Nekropoli Pisateljevo pričevanje ter predvajanje dokumentarca Giorgia Pilastra in Franca Tosa policija - Več poškodovanih vozil Zvodnica Noro nočno dirjanje v zaporu in nov pretep s policijo Tržaška sodna policija je aretirala kitajsko državljanko, ki je osumljena izkoriščanja prostitucije. 44-let-na Rui Fu Zhao ima stalno bivališče v Pratu, mestecu blizu Firenc, kjer živi ena največjih kitajskih skupnosti v Evropi. Po navedbah policije naj bi šlo za zvodnico, ki je v petek pripotovala v Trst, da bi od neke rojakinje unovčila mesečni zaslužek. V ljudskem stanovanju v Ul. De Amicis št. 8, kjer je 20-letna Kitajka sprejemala stranke in opravljala svoj poklic, so obe ženski presenetili policisti. Zasegli so stanovanje, ki je na ime italijanskega državljana, pet tisoč evrov zaslužkov, pet mobilnih telefonov in dve telefonski kartici. Domnevno zvodnico so aretirali zaradi izkoriščanja prostitucije in jo odpeljali v ko-ronejski zapor, mlado prostitutko pa bo doletel kvestorjev nalog za izgon, ker nima dovoljenja za bivanje v Italiji. O celotni zadevi je bil obveščen javni tožilec Federico Frezza. V petek zvečer, nekaj po 23. uri, sta dve osebi uprizorili z avtomobilom noro dirko po tržaških ulicah, pri čemer sta poškodovala vsaj pet parkiranih vozil, naposled pa sta se še stepla s policisti. Vse naj bi se začelo, ko je avto trčil v parkirano vozilo v Ul. 30. oktobra. Zaprisežena straža, ki je bila priča dogodku, se je približala, da bi izvedela, ali je vse v redu; voznik pa je nenadoma pritisnil na plin in pognal avtomobil v beg. Straža je takoj obvestila policijo, ki je začela zasledovati bežeče vozilo z vključeno sireno in utripajočimi lučmi. Avto je nadalje drvel po šentjakobskih ulicah, zaradi prekomerne hitrosti in vinjenosti voznika pa je zadel še druge parkirane avte v ulicah Tonel-lo, Meucci in De Amicis, kjer se je dirka končala. Kljub zahtevi po predaji je dvojica stopila iz avta in napadla policiste z pestmi in brcami. Na koncu so ju agenti le uspeli ukrotiti, med osebnim pregledom pa so obema zaplenili nož. Oba prenapeteža so seveda aretirali: 32-letnega romunskega državljana M.D. zaradi upiranja javni osebi in nedovoljenega posedovanja noža, 52-letnega tržaškega voznika M.S. pa tudi zaradi vožnje v vinjenem stanju in neupoštevanja znakov policije. To je že drugi primer napada nad tržaškimi policisti v treh dneh, potem ko se je nek mladenič v sredo ponoči prav tako pognal proti agentom po nekem pretepu na Drevoredu 20. septembra. Osmomarčevski prekrški Tudi z mimozami je mogoče kršiti pravila. Tržaška občinska policija je včeraj nadzorovala ulične prodajalce v mestnem središču, glede na to, da je bil Dan žena, pa je posebno pozornost posvetila prodajalcem mimoz. Medtem ko je bil nek prodajalec deležen globe, ker je rumene cvetice prodajal pri semaforju na Ul. Carducci (imel je dovoljenje za prodajo, a ne za tisto območje), so mestni redarji dvema prodajalcema na Trgu Vittorio Veneto tudi zasegli trideset šopov mimoz, ker dovoljenja za prodajo sploh nista imela. Vsi trije prodajalci so zakonito priseljeni maroški državljani. Marsikateri udeleženec večera v centru Veritas je od Borisa Pahorja želel avtogram kroma Kulturni center Veritas je v petek zvečer gostil pisatelja Borisa Pahorja ob priložnosti predstavitve italijanskega prevoda romana Nekropola, ki je v Italiji v tem času prava uspešnica. Udeležencem srečanj v centru Veritas Pahorjevo ime že prej ni bilo neznano, saj je v preteklosti že bil gost centra, naenkrat pa je postalo zelo popularno po vsej Italiji zaradi odmevnih predstavitev v osrednjih italijanskih medijih. Prav o tej Pahorjevi popularnosti po tolikih letih molka je na začetku govoril predstavnik centra Veritas Giorgio Pilastro, ki je skupaj s Francom Tosom (ki se je prav tako udeležil večera) soavtor dokumentarca Nekropola, ki je bil prvič na ogled oktobra lani v okviru niza o multiviziji, predvajali pa so ga tudi na petkovem večeru. Na večeru, ki ga je uvedla Cristina Carloni, je Pahor spregovoril o tragediji, ki jo je za primorske Slovence predstavljala fašistična diktatura s svojo raznarodovalno politiko, kajpak pa je govoril tudi o svoji izkušnji doživljanja nacističnega koncentracijskega taborišča, o kateri piše v Nekropoli. Težko je izraziti tisto, kar piše v knjigi, težko je razumeti, kaj je lahko človek tam prestal. Sam se ima za srečnega, ker je s tem, da je kot prevajalec in bolničar pomagal drugim, tudi sam preživel, dejansko pa se je prav pred žrelom krematorijske peči spoprijateljil s tržaškim Italijanom Gabri-elejem Foschiattijem: moralo je priti do take hude izkušnje, da sta pripadnika dveh tržaških narodnosti postala prijatelja. Razpisa za prispevke v dolinski občini Javne osebe ali zasebniki, ki so lastniki nepremičnin v Občini Dolina in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, lahko prosijo za od zakona predvidene finančne prispevke. Družine z bivališčem v dolinski občini pa lahko predložijo prošnjo za finančno podporo pri plačevanju najemnin stanovanj zasebne ali privatne lasti za leto 2007. Prošnje za dodelitev olajšav je treba predstaviti prek obrazcev, ki so priloženi razpisoma in ki jih je mogoče dvigniti v sledečih uradih: Urad za sprejemanje aktov, Trg Republike št. 4, Milje (1. nadstropje) ob torkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure; Urad za sprejemanje aktov na županstvu v Dolini, št. 270 (v levem delu pritličja), ob ponedeljkih (od 14.30 do 16.30), ob sredah (od 14.30 do 16.30) in ob četrtkih (od 9. do 10. ure). Obrazci in razpis so na razpolago tudi pri vhodu palače Millo, Trg Republike št. 4, v Miljah. Obenem so na voljo na spletnih straneh Občine Milje www.co-mune.muggia.ts.it in Občine Dolina www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije nudi Socialna služba - Urad za Socialno službo, tel. 0408329210 ob zgoraj navedenih urnikih. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade dne 11. aprila 2008 ob 12. uri. V sinagogi se predstavi novi tržaški rabin Margalit V tržaški sinagogi se bo danes ob 11.30 predstavil institucijam in sploh javnosti novi rabin tržaške judovske skupnosti Itzhak David Margalit. Slovesne prireditve, ki bo trajala poldrugo uro, se bo udeležil tudi vrhovni rabin v Izraelu Yona Metzger. Na srečanju, ki bo odprto javnosti, je napovedana prisotnost mnogih uglednih gostov. Med temi so predsednik tržaške judovske skupnosti Andrea Mariani, glavni rimski rabin Riccardo Di Segni, deželni predsednik Riccardo Illy, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Dipiazza. Poročilo o Italijanih v svetu V Novinarski zbornici bodo jutri ob 12. uri predstavili Poročilo o Italijanih v svetu 2007, ki ga je pripravila fundacija Migrantes, ki deluje v sklopu Italijanske škofovske konference CEI. V svetu, pravijo pobudniki, je namreč več kot 3,5 milijona italijanskih emigrantov, od katerih je več kot 130 tisoč iz Furlanije-Julijske krajine. Poročilo bo predstavil škofijski Karitas, posegli pa bodo Delfina Licata, Mario Ravalico in Dario Rinaldi. Danes peti postni koncert V katedrali sv. Justa bo danes ob 18. uri peti postni koncert. Nastopila bosta mezzosopran Olivia Possega in organist Manuel To-madin, ki bosta izvajala skladbe Sweelincka, Vivaldija, Buxtehuda, Schuberta, Kuhnaua, Handla, Pergolesija in Hasseja. »La banda dei sfigai« pri Salezijancih Gledališka skupina La Barcaccia bo danes uprizorila komedijo v tržaškem narečju Carla Fortune in Cira Della Gatte »La banda dei sfigai«, ki se zgleduje po Totoje-vem filmu La banda degli onesti. Komedija bo v režiji Giorgia Fortune v gledališču pri Salezijancih (Istrska ulica št. 53) z začetkom ob 17.30. Ponovitve bodo v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 17.30. Vstop 9 evrov, po znižani ceni 5 evrov. Parkirišče na dvorišču gledališča z vhodom v Ul. Battera. 6 Nedelja, 9. marca 2008 TRST / medšolska izmenjava - Učenci iz Škofje Loke obiskovali pouk na NSŠ Sv. Cirila in Metoda »Ful zanimiv« izkušnja bivanja v drugem okolju Devet učencev Osnovne šole Ivana Groharja teden dni med vrstniki pri Sv. Ivanu V šolskih prostorih so lahko bili obuti v čevlje, malico so morali prinesti s seboj, čas so preživljali v eni in isti učilnici, učne ure pa so bile daljše. To so glavni vtisi devetih učencev Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v iztekajočem se tednu obiskovali pouk na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. Škofje loš ki učen ci so v Trst pri po to va li v ponedeljek v okviru medšolske izmenjave, ki poteka na podlagi projekta Spoznavajmo Slovenijo, ki ga na NSŠ Sv. Cirila in Metoda vodijo že nekaj let. Projekt, ki je nastal v sodelovanju s pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji Andrejo Duhovnik Antoni, na svetoivanski šoli vodi prof. Eva Fičur, ki je svojčas stopila v stik s štirimi šolami (poleg škofjeloške so tu še OŠ Grm iz No vega Mes ta, OŠ Du ša na Mu ni ha iz Mos ta na So či in OŠ Srečka Kosovela iz Sežane). Svetoivanski dijaki so bili v Škofji Loki že dvakrat, prvič v sklopu ekskurzije, drugič pa februarja letos, ko je skupina dijakov NSŠ Sv. Ci ri la in Me to da obis ko va la pouk na OŠ Ivana Groharja in prebivala pri družinah škofjeloških vrstnikov. Slednji so zdaj vrnili obisk ter spoznali stvarnost šolanja pri nas. Dopoldne so sledili pouku, popoldne pa so se udeleževali dejavnosti tržaških dijakov, pri katerih so stanovali. Iz Trsta so od po to va li v pe tek po pold ne, po tem ko so se v do pol dan skih urah po dveh urah po u ka po da li na ogled Tr sta, v Tr žaš ki knji gar ni pa čis to slu -čajno naleteli na pisatelja Borisa Pahorja. Pred tem pa smo zbrali nekaj nji ho vih vti sov. Tanji Frelih, ki v Škofji Loki obiskuje 9.b razred, je bilo bivanje precej všeč: »Prideš v čisto drugo okolico, pa vidiš čisto drugačno življenje,« pravi Tanja, na katero je vtis naredila tudi burja, ki je pihala v preteklih dneh, tako da je bilo, kot je dejala, »ful zanimiv«. Glede pouka se ji je vtisnilo v spomin predvsem dejstvo, da njeni tržaški vrstniki lahko hodijo po razredu v čevljih (na OŠ Ivana Groharja so obvezne copate), poleg tega morajo malico prinesti od doma (v Sloveniji jo pripravijo na šoli), učne ure pa so daljše: na NSŠ Sv. Cirila in Metoda trajajo 55 minut in je samo en odmor, na OŠ Ivana Groharja pa 45 minut in med vsako uro je odmor. Izkušnja je bila pozitivna tudi za Anjo Kozmus, ki prav tako obiskuje 9.b razred in za katero je bila to prva izkušnja sodelovanja v okviru medšol-ske izmenjave: »Tam v Škofji Loki nimamo morja, tu pa se poleti lahko vsak dan kopajo,« nam je povedala. Glede pouka pa ni bila navajena na potek več učnih ur istega predmeta zaporedoma. Razlika med šolama je tudi v tem, da v Škofji Loki (in drugod po Sloveniji) učenci ne preživljajo dneva v eni sami učilnici, ampak se selijo po učilnicah v okviru t.i. kabinetnega pouka, medtem ko je pri Sv. Ivanu ravno nasprotno: »Jaz sem se navadil,« pravi Tine Oblakovič iz 9.a razreda, za katerega pa je boljša selitev po učilnicah, »ker je vsaka učilnica posebej opremljena za vsak predmet.« Tudi za Tineta je bila to nova izkušnja, saj še nikoli poprej ni bil v Trstu ali pa v kakem drugem kraju toliko časa. Kaj pa so se mu zdeli zamejci? »V redu,« nam je odgovoril in povedal še, da tudi ni bilo večjih težav z jezikom oz. izrazoslovjem »zamejske slovenščine«: »Vsi smo se potrudili, da smo se lahko normalno sporazumevali.« Jaku Krajniku iz 9.b razreda je bilo zelo všeč, da hiša svetoivanskega prijatelja, pri katerem je stanoval, leži na hribu in ima lep razgled: »Mi v Loki tega nimamo. Vse, kar vidim pred sabo, je velika hiša in ni nobenega razgleda.« Barbari Oblakovič iz 9.a razreda pa se je na začetku zdelo nekoliko čudno, saj svoje svetoivanske go- Dopoldnevi so potekali v razredu (slika KROMA desno) V petek so se škofjeloški učenci v Tržaški knjigarni srečali tudi z Borisom Pahorjem (slika spodaj) sdzpi Odprt vpis na več tečajev Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da se je prihodnji teden mogoče vpisati na tečaje, ki bodo začeli meseca marca na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnasti-ca 72. Tečaji so namenjeni osebam v delovni dobi (od 18 do 64 let starosti), ki imajo bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Do torka, 11. marca se je še mogoče vpisati na 48-urni začet-niški tečaj angleščine A.1, ki bo pri čel 28. mar ca in bo po te kal dva krat te den sko v tor kih in petkih z urnikom od 18. do 20. Do srede, 12. marca se j e mogoče vpisati na 72-urni začet-niš ki te čaj an gle šči ne A.2, ki bo pričel 31. marca in bo potekal dva krat te den sko v po ne delj kih in sredah z urnikom od 20. do 22. Do 19. marca se je mogoče vpi sa ti na 80-ur ni te čaj hr va šči -ne, ki bo po te kal dva krat te den -sko v po ne delj kih in sre dah z ur -nikom od 18. do 20. Do 20. marca se je mogoče vpisati na 80-urni nadaljevalni tečaj slovenščine, ki bo pričel 31. mar ca in bo po te kal dva krat te -densko v ponedeljkih in četrtkih z urnikom od 20. do 22. Do 25. marca se je mogoče vpi sa ti na 80-ur ni te čaj os nov knjigovodstva, ki bo pričel 1. apri la in bo po te kal dva krat te -den sko v tor kih in pet kih z ur -nikom od 18. do 20. Še naprej je odprto vpisovanje v začetniške tečaje slovenščine in računalništva. Vpisnina na vse navedene tečaje znaša samo 1 evro na uro izobraževanja, saj so tečaji financirani s sredstvi Evropskega so-ci al ne ga skla da. Do dat ne in for -macije je mogoče dobiti na HYPERLINK "http://www.sdzpi-ir-sip.it" www.sdzpi-irsip.it oziroma na tel. 040 566360. stiteljice ni poznala, potem pa je bilo v redu. Tudi šola se ji zdi v redu, čeprav je veliko manjša od škofjeloške: slednja namreč šteje okoli 550 učencev, v razredih pa je po dvajset učencev, medtem ko so številke za NSŠ Sv. Cirila in Metoda manjše. Za prof. Evo Fičur je bila izkušnja pozitivna, saj so tako škofjeloški učenci spoznali našo stvarnost, glede katere ima občutek, da jo poznajo zelo malo: nekateri so npr. vedeli, kdo je Boris Pahor, drugače niso poznali nobenega tržaškega pisatelja. O tigrov-cih pa so vedeli, »da so teroristi, tako da smo potem v razredu govorili o tem, predstavila sem jim fašizem, ki je bil tukaj od leta 1920 naprej, in kakšen pomen so imeli tigrovci za Primorsko. O tem oni v glavnem vedo, da so bili teroristi, ki so metali bombe na šole, tako so mi povedali,« nam je rekla prof. Fičurjeva in pri tem opozorila na pisanje zgodovinskih učbenikov v Sloveniji, npr. učbenika Boža Repeta za 8. razred, ki ji ga je posredoval eden od škofjeloških učencev. Glede ostalega pa je bilo morda zaznavno, da so škofjeloški učenci za leto dni starejši od svetoivanskih gostiteljev, saj v glavnem obiskujejo deveti razred, zato bi tukaj že obiskovali prvi razred višje srednje šole. Morda, nam je povedala profesorica, bi lahko v prihodnje poskusili navezati stik z osmošolci. Na šoli Sv. Cirila in Metoda pa imajo po gostovanju učencev iz Škofje Loke v bližnji prihodnosti na sporedu še dve ekskurziji: 3. aprila bo tretji razred obiskal OŠ Dušana Muniha v Mostu na Soči, 15. aprila pa se bosta prvi in drugi razred mudila na obisku pri OŠ Grm v Novem mestu. Ivan Žerjal danes - Zadnja abonmajska predstava Gledališkega vrtiljaka Medvedek Pu vabi otroke na Sivčkov rojstni dan Abonmajska sezona Gledališkega vrtiljaka se zaključuje. Zadnji junak letošnje sezone je priljubljeni medvedek Winnie -the- Pooh, nerodni, ne preveč bistri, vendar pa dobrosrrčni in prijazni požerušček, ki je zaživel najprej v knjigah Medved Pu in Hiša na Pujevem voglu (napisal jih je angleški pisatelj A.A. Milne), potem pa še v seriji risank Wal-ta Disneya. Te risanke in razni gadgeti, ki so po njih nastali, so tako zelo vplivali na predstavo, ki jo imajo otroci o Pu-ju in njegovih prijateljih, da so z njimi popolnoma zasenčili ljubke ilustracije Er-nesta H.Sheparda, ki krasijo originalno verzijo knjige. Pri odrski postavitvi zgodbe o medvedku Puju je zato nastala dilema, kateri likovni podobi naj sledi. Kljub raznim dvomom je nazadnje prevladala Disneyeva podoba junakov, saj je tako zakoreninjena v zavesti malih obiskovalcev Vrtiljaka, da bi bili verjetno razočarani, če bi bil medvedek temno rjave barve in brez rdeče majice... Režiserka predstave Lučka Susič, ki je delo tudi priredila za oder, se je odločila za igrano predstavo, kjer bomo le na začetku videli Christopherja Robina s klasičnimi disneyevskimi igračami. Potem pa bodo igrače v pripovedi očeta - pisatelja Milneja - zaživele v interpretaciji mladih igralcev Slovenskega odra. To so Valentina Oblak kot medved Pu, Julija Berdon Jakob Jazbec v vlogi Christopherja Robina se igra s Pujevimi prijateljčki kot Pujsek, Kim Furlan kot Tiger , Helena Pertot kot osliček Sivček in Francesca Sabba kot Sova, glas očeta-pripovedoval-ca je glas Mitje Petarosa, malega Christopherja Robina pa igra Jakob Jazbec. Zaokroženi splet prizorov, ki so vzeti tako iz prve kot iz druge Milnejeve knjige, govori predvsem o prihodu Tigra v Stoletno hosto ter o rojstnem dnevu oslička Sivčka. Sceno je pripravila Magda Samec, koreografijo Jelka Bogatec, scensko glasbo pa je napisal in posnel Aljoša Saksida. Otroke bo tudi tokrat zabavala ani- matorka Ingrid iz ŠC Melanie Klein, ki bo tudi sprejemala risbice o lepi Sneguljčici, ki je prišla februarja na obisk iz Maribora. Risbe o medvedku Puju in njegovih prijateljih pa bodo otroci lahko prinesli na posebno izvenabonmajsko predstavo, ki bo 6. aprila, ko bo nagrajevanje pridnih in uspešnih risarjev. Zadružna kraška banka je poskrbela za lepe nagrade, zato priporočamo malim gledalcem, naj kar pridno rišejo in naj seveda ne pozabijo risbic doma! Lučka Susič / TRST Nedelja, 9. marca 2008 7 kd slavec - Na programu od 11. do 19. marca Za Ricmanjski teden tudi letos bogat program z vrsto zanimivih pobud Letošnja sezona je bila za SKD Slavec Ricmanje - Log do sedaj kar plodna. Poleg predavanja »Kitajska v besedi in fotografiji«, na katerem je v oktobru mlada študentka Nataša Gombač pripovedovala svoje izkušnje med bivanjem v Pekingu, se je v društveni galeriji med novembrom in de-cem brom zvrs ti la serija pogo vo rov z na slo vom »Spomi ni«, kjer so do ma -čini pripovedovali o lastnih izkušnjah v partizanih in o življenju v vasi med drugo svetovno vojno. Pri srečanjih, ki jih je koordinirala odbornica Mai-rim Cheber, so sodelovali Zorko Hr-vatič, Pino Deponte in Zmaga Loren-zi Blažina, vse pa je potekalo v čisto domačem vzdušju, kot da bi pripove-do val ci in pu bli ka sede li okrog og nji -šča in kle petali. V začetku letošnjega leta je društvo priredilo tečaj tradicionalne kuhinje s Krasa in Brega, ki ga je vodila gospa Vesna Guštin. Tečaja, sestavljenega iz treh srečanj, so se udeležile izkušene in manj izkušene kuharice iz cele občine. To ni bil prvi tečaj, ki ga je kdaj društvo priredilo. Pred leti so v društveni kuhinji potekali podobni tečaji, nekaj jih je vodila ravno gospa Guštin. Zaradi velikega uspeha so odborniki sklenili, da bodo pobudo ponovili. Konec februarja je društvo v sodelovanju s COŠ Mare Samse iz Domja, COŠ Ivana Trinka Zamejskega iz Ric manj in OV Pal či ca iz Ric -manj priredilo proslavo ob dnevu slovenske kulture. Na oder prireditvene dvo ra ne so sto pi li otro ci ric manj ske -ga vrtca in učenci osnovnih šol, večer je s svo jim nas topom zaklju čil Otroški pevski zbor Fran Venturini iz Domja. Pred na mi pa je Ric manj ski teden, ki se bo letos odvijal od 11. do 19. marca. SKD Slavec je ob priliki pri pra vilo celo vrs to zani mi vih pobud. Za začetek bo v torek, 11. marca ob 20.30 otvoritev likovne razstave z naslovom Pogled na Mlečno Cesto umet ni ka Pi e ra Co nes taba, ki bo na ogled do petka, 21. marca. Dela bo predstavil dr. Mario Berdič, za glasbeni utrip bo pos krbel Dekliš ki pev -ski zbor Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana. V četrtek, 13.marca ob 20.30 bo v vaški cerkvi sv. Jožefa nastopil Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi Matjaž Šček. Vsako le to gos ti druš tvo ve selo i gro v tr -žaškem narečju za italijansko govoreče vaščane. Tako bo v petek, 14.mar-ca ob 20.30 nastopila dramska skupina Il Gabbiano z veseloigro Chi tro- nenavaden pojav - V morju ob tržaškem nabrežju Se bomo poleti kopali med množico morskih klobukov? Kdor se je včeraj sprehajal po tržaškem nabrežju, je lahko ob pogledu na morsko gladino opazil neverjetno število malih meduz, ki so dobesedno zasedle celotno morsko ob- močje blizu nabrežja. Naš fotograf je nenavadni pojav ujel v svoj objektiv, do včeraj pa nam fenomena ni uspelo razvozlati. Upati je le, da gre za minljiv sezonski pojav, morda po- vezan z vremenskimi neprilikami teh dni. Do poletja je sicer še kar nekaj časa, zato nam za kopanje v množični družbi morskih klobučkov najbrž še ni treba biti v skrbeh. Včeraj danes Na fotografiji udeleženke kuharskega tečaja z Vesno Guštin Grilanc kroma po maza no copa gnente. Društvu je v posebno čast, da gosti letos tudi pevski zbor iz Hrvaške, to je Mešani pevski zbor Triglav iz Splita. Pevci izhajajo iz slovenske manjšine v Splitu. Zbor, ki ga vodi prof. Tatjana Kuraji-ca, bo nastopil v soboto, 15. marca ob 20.30 s pro gra mom, ki ob sega tako slo ven ske kot dal ma tin ske pes mi. V nedeljo, 16.marca ob 18. bo na vrsti tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Ric ma nje, ki bo pr vič nas topil pod taktirko novega dirigenta, Aljo-še Tavčarja. V ponedeljek, 17.marca ob 20.30 bo na vrsti glasbeni večer, na katerem bodo nas topi li kvar tet pozavn Henqueleth Brass Ansamble, harfistka Erika Bersenda in harmoni-kaš Mar ko Ma nin. Ric manj ski teden bo zaklju čil do ma či ve čer na dan sve -tega Jožefa, to je v sredo, 19.marca ob 20.30. To je po navadi najbolj obiskan ve čer, saj nas topa Združe ni me ša ni pevski zbor Slavec - Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca ter domača dramska skupina, ki letos pripravlja veseloigro Partnerji v priredbi in režiji Ingrid Verk. K izvedbi programa sta pri pomo gli Zve za slo ven skih kul -tur nih druš tev in Zadružna kraška ban ka. Anna Mattietti Danes, NEDELJA, 9. marca 2008 FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.35- Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 20.35. Jutri, PONEDELJEK, 10. marca 2008 DANIMIR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1010 mb raste, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 80-odstotna, morje skorja mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. OKLICI: Giampaolo Bosti in Silvia Ros, Leonardo Ferrero in Francesca Saffi, Jeton Sopaj in Martina Coslovi, Edvin Starc in Barbara Rosa Sbisa, Paolo Varagnolo in Alessia Borrett, Marco Fagiolino in Peppina Pasqua, Alessandro Capelli in Diana Raico, Paolo Ceglian in Maria Luciana Zurita, Roberto Fardiello in Michela Brischi, Massimo Cigotti in Francesca Nunin, Julian Giulio Viani in Marina Viezzer, Euro Annis in Daniela Roso, Marco Gallone in Alessia Nicola, Vin-cenzo Roberto in Maritza Castillo Lora, Auro Brighenti in Marzia Rucli, Cristiano Cenni in Iolanda Di Pelino, Pier- Francesco Grego in Paola Bisarello, Aleks Unussich in Tanja Brandic, Attilio Gior-gi in Malvina Momin, Galliano Balestrieri in Annamaria Giachelli, Davide Auber in Simonetta Olivo, Fulvio Delzet in Morena De Stefani. [I] Lekarne m ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK, DRAGA vabi na ogled kabaretne predstave ¡ Danes, 9. marca ob 17. uri ! v Srenjski hiši v Gročani Nedelja, 9. marca 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik -Božje polje 1 (040 225596). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).Zgonik -Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 794943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. CINECITY - 11.00, 13.00, 14.50, 16.40 18.30, 20.20, 22.10 »Jumper«; 16.40 20.20 »Prospettive di un delitto«; 20.20 22.00 »Rec«; 11.00, 13.00, 14.50, 18.30 22.10 »John Rambo«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Non e' un paese per vecchi«; 17.30, 19.50, 22.05 »Sweeney Todo - Il diabolico barbiere«; 11.00, 13.10, 15.00, 16.45, 18.30 »Cene-rentola e gli 007 nani«; 11.00, 13.30, 14.45, 16.00, 17.15, 18.30, 19.45, 21.15, 22.15 »Grande grosso e ... Verdone«; 10.45, 12.55, 15.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 11.00 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Il pe-troliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.30, 22.10 »Il fal-sario«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 16.50, 19.00, 21.10 »Juno Juno«; 20.30 »Darjeeling Limited«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Wil-sonova vojna«; 18.40 »Tea tea«; 15.00, 16.20, 17.30 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, »Mr. Magorium e la bottega delle me-raviglie«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jumper«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »Alvin superstar«; 16.30, 22.15 »Rec«; 18.00, 20.15 »Caos calmo«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00 »Cenerentola e gli 007 nani«; 20.30, 22.15 »Prospettive di un delitto«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 18.30, 20.20, 22.15 »Parlami d'amore«. SUPER - 15.45, 20.40 »John Rambo«; 19.00 »Il mattino ha l'oro in bocca«; 17.10, 22.10 »Rendition - Detenzione illegale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 2: 15.50, 17.50 »Jumper«; 21.10 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 15.00, 17.40, 20.40 »Il petroliere«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Swee-ney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«. Loterij a 8. marca 2008 Bari 39 22 65 36 63 Cagliari 61 75 64 47 8 Firence 83 85 32 89 20 Genova 20 81 61 18 5 Milan 4 27 60 41 65 Neapelj 21 11 28 18 55 Palermo 59 75 31 85 25 Rim 12 24 23 8 18 Turin 7 46 63 35 14 Benetke 64 27 55 78 42 Nazionale 63 38 50 17 12 Super Enalotto Št. 30 4 12 21 39 59 83 jolly 64 Nagradni sklad 19.269.854,51 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.265.545,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 751.077,51 € 25 dobitnikov s 5 točkami 30.043,11 € 2.123 dobitnikov s 4 točkami 353,78 € 76.018 dobitnikov s 3 točkami 9,88€ U Kino Superstar 63 ALCIONE - 15.45, 17.30, 19.15 »Lascia Brez dobitnika s 6 točkami --€ perdere, Johnny!«; 21.00 »Cous cous«. Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ AMBASCIATORI - 14.30, 15.50, 18.00, Brez dobitnika s 5 točkami --€ 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Ver- 8 dobitnikov s 4 točkami 35.378,00 € done«. 219 dobitnikov s 3 točkami 988,00 € ARISTON - 16.30, 18.15 »Odette Tou- 3.468 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € lemond - Lezioni di felicita«; 20.00, 20.365 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.00 »La rabbia«. 44.994 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 9. marca 2008 TRST □ Čestitke Na fakulteti za medicino in kirurgijo tržaške univerze je z odliko in pohvalo diplomirala dr. Kristina Škerk Čestitamo ji in voščimo še obilo uspehov družine Gabrovec, Kobau in Škerlavaj Na filozofski fakulteti ljubljanske Univerze si je z raziskavo o sodobni slovenski tržaški prozi Loredana Umeh pridobila naziv magister literarnih ved. Vsi njeni najbližji ji iz srca čestitamo! Hih, hip, hurra. Mala NIKA je na svet prišla. Oh, kako sem jaz vesel, da bi kar zavriskal in zapel. In komaj čakam, da jo bom lahko močno, močno objel - Mark. Mama Irena in očka Goran presrečna sta vsa, ker hčerkico NIKO zdaj pestvata. Mamici, očku, nono-tom, stricem in tetam čestitamo, mali deklici pa želimo bodočnost polno do-re-mi, naj ti očka in mama igrata in pojeta vse dni. Fa-sol-la-si zdravja, sreče in veselja vse življenje ti. Boris in Elizabeta ter Boris in Lenčka. Vlasta in Fabio sta nonota postala. NIKA se je rodila in vse Ruz-zierjeve razveselila. Z njimi se veselimo tudi mi in Niki vso srečo v življenju želimo prav vsi. Družini Possega. Irena in Goran - petje, veselje, ta je pravi tercet. Tu NIKA zapoje, lep je pri vas svet. Veliko srečnega petja želi boter Stojan z družino. Na svet je prijokala mala NIKA. Srečnima staršema Ireni in Goranu prisrčno čestitamo vsi z »Ortalj«. Sredi mrzlega zimskega dne se je rodila brhka NIKA. Mami Ireni, očetu Goranu ter vsem ostalim v družini iskreno čestitamo vsi Poljšakovi, mali Niki pa želimo, da bi bila v življenju vedno srečna, zdrava in razigrana. Rodila se je NIKA in vse nas zelo razveselila. Iskreno čestitamo Ireni in Goranu Marko, Barbara z Er-vinom ter David in Danijela. Dobrodošla mala NIKA!Razve-selila si mamico Ireno in očka Gorana. Iz srca jima čestitamo, Niki pa želimo srečno in sončno v življenju, Teti Anuška in Vanda ter Ljuba z družinami. Novopohani dokterci KRISTINI »SKEEERK« čestita dolgoletni izkoriščevalec zapiskov iz višješolskih klopi Boštjan. Z odliko in pohvalo je na fakulteti za medicino in kirurgijo diplomirala KRISTINA ŠKERK. Iskreno ji čestitamo ter želimo še veliko nadaljnjih uspehov in osebne sreče - sošolci iz liceja. Cela Bazovica govori, da Zora svoj rojstni dan slavi. Čestitkam se pridružujemo tudi mi: Marija San-cin, Marija Mahnič, Olga in Sabina. Jutri na Opčinah naša draga KARLA rojstni dan ima! Še na mnoga leta ter, da bi bila vedno vesela, zdrava in da bi še naprej pekla dobre sladice, ji iz srca želita hčerke Nataša in Vesna z družinami. Dne 7. marca 2008je na tržaški fakulteti arhitekture doktorirala KATRIN ŠTOKA. Vse najboljše na nadaljnji življenjski in delovni poti ji želita nona Lidija in nono Viktor. Naj se sliši naj se zna, da danes naša DARINKA rojstni dan ima. Kot vsako leto se bomo v kantini dobili in do jutra se veselili. S praznim trebuhom se bomo k njej napotili, drugi dan pa se bomo vsi na vagi potili! Zaradi tega pa nam ni mar, ker itak trenerke iz omare bomo vzeli in po open-skih klancih vsi skupaj drveli. DU-FAMADA. 10. GLEDALIŠKI VRTILJAK Radijski oder Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto Slovenski oder - Trst MEDVEDEK PU uSSPta» Predstava bo v dvorani Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA), Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla ^ Zadružna kraška banka. H Šolske vesti PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI- CEJ Antona Martina Slomška vabi starše dijakov 1., 2. in 3. razreda na srečanje z dr. Querello, ki bo govorila na temo »Raba in zloraba interneta in drugih sodobnih medijev«. Srečanje se bo odvijalo v šolskih prostorih v Ul. Ca-ravaggio 4, v sredo, 12. marca, od 17. do 18. ure. Vljudno vabljeni! PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ Antona Martina Slomška vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Cara-vaggio 4, v sredo, 12. marca, od 17. do 19. ure, za 4. in 5. razred ter od 18. do Dobrodošla mala Nika Mamici Ireni in očku Goranu iz srca čestitamo, novorojenki pa želimo veliko srečnih dni noni Danica in Vlasta, nonota Radovan in Fabio, stric Dejan z Natašo, teta Tjaša z Aljošo, pranoni Ivanka in Marija Ireni in Goranu se je pridružila Nika Srečnima staršema čestitajo, mali Niki pa želijo obilo sreče in zdravja vodstvo in kolegi podjetij Friulexport in Globex Na fakulteti psihologije tržaške univerze je uspešno zaključila študij naša dr. Ingrid Bersenda Ponosni čestitamo in želimo mnogo nadaljnjih uspehov mama, Erika in njeni najdražji Katrin Štoka se je vztrajno učila. V diplomski nalogi je italijanske poglede na nacistično arhitekturo poglobila. Slovenski pripis je v tezo vložila! 7. marca 2008 je uspešno na tržaški fakulteti za arhitekturo celo snov predstavila. Ponosni čestitamo vsi iz Briščikov, Kontovela in Repna Naš lepi dirigent Mirko Ferlan je diplomiral v zborovski kompoziciji in dirigiranju na konservatoriju Tartini v Trstu. Iskreno čestitamo! DPZ Kraški slavček in odbor SKD Igo Gruden 20. ure za 1., 2. in 3. razrede. Vljudno vabljeni. S Izleti ŠD BRINJ POVIR - Pohodniška sekcija, vabi danes, 9. marca, na 10. povir-ski pohod. Zbor pohodnikov je izpred prostorov Športnega društva (za Zadružnim domom) v Povirju ob 13. uri. Pohod je na lastno odgovornost. AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo v nedeljo, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT vabi v nedeljo, 16. marca, na zelo zanimiv pohod skozi geološki čas. Zbirališče bo ob 8.30 na Poklonu pri Pilu (za restavracijo Furlan). Vodič Paolo Sossi nas bo vodil po ozemlju Repentabra: s Poklona na Col, nato bomo prečkali državno mejo, se podali na Voglje, na Volniško gričevje in se vrnili mimo P'ča nazaj na Poklon. Vabljeni člani in tisti, ki bi radi bolje spoznali kraje, ki nas obdajajo! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cre-sta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. H Mali oglasi 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 20.500 evrov. Tel. 347-6145807. AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DAJEM V NAJEM delno opremljeno stanovanje v Gabrovcu, 45 kv. metrov, vhod, spalna soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, 400,00 evrov mesečno. Tel. na 347-6259771. DAJEMO V NAJEM delno opremljeno stanovanje, 85 kv. metrov v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 3479020254. IZGUBIL SEM zlato uro znamke Eberhard, v okolici Trnovce. Poštenega najditelja čaka nagrada. Klicati na tel. št. 328-7908111. KMEČKI TURIZEM v Gabrovici pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v marcu ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na 040 - 2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA (Trnovca 14) je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NA OPČINAH prodam stanovanje z lastno garažo in velikim skupnim vrtom. Tel. št. 340-2244780. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih in višjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. Prevajalec: Zdravko Duša Igrajo: Barbara Cerar, Janko Petrovec, Nikla P. Panizon, Romeo Grebenšek, Vlado Vlaškalič ponovitve: sobota, 15.03., ob 20.30 - red B nedelja, 16.03., ob 16.00 - red C petek, 21.03., ob 20.30 - red T četrtek, 27.03., ob 19.30 - red K petek, 28.03., ob 20.30 - red F_ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE «jO» ww.teaterssg.it Isfn* premiera v petek, 14. marca, ob 20.30 red A, z Italijanskimi nadnapisi, parkirišče v ul. Contl otvoritev razstave MOJA KNJIGA JUST KOŠUTA ob 20.00 POŠTENA DELAVKA, 50-letna, iščem nekajdnevno zaposlitev kot čistilka ali varuška. Tel. 340-7774550. PRODAM Lancia Y 1.2 LS, 16 ventilov, letnik oktober 2000, 62.000 km, v zelo dobrem stanju. Tel. št. 380-5180355. PRODAM udobno stanovanje na Greti, v bližini svetilnika, v lepi, elegantni stavbi. Tel. št. 335-5319333. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giulia«, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ali 040-566323 ob uri obedov. PRODAM motor Yamaha fazer 600, 6.800 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na 040-228575. PRODAM pletilni stroj znamke Necchi, dvoredni (doppia frontura). Tel.: 3334555403. PRODAM spalno sobo v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-4879766. PRODAM v Boljuncu dvoetažno hišo z vrtom. Možen tudi polovičen odkup. Tel. št. 348-7844620. STARODOBNIK - 23 LET - VW POLO 1050 kub. v odličnem mehanskem in ka-roserijskem stanju, bele barve, prodam za 1.000 evrov. Telefon: 040-208989. V TRSTU PRI UNIVERZI dajem v najem opremljeno stanovanje, dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, dva balkona in klet. Primerno za dve študentki ali par. Tel. 3335627059. S Poslovni oglasi NA OPČINAH (LANIŠČE) PRODAJAMO nezazidljivo parcelo, 1434 kv.m za 10.000 evrov. Tel 040/211343 ali 003865-6740991. KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM vinograd ali zemljišče v okolici Križa, Proseka ali Kontovela. 3334310688 SKLADIŠČE TRGOVINA v Industrijski coni pri Orehu (Milje) išče komunikativnega in dinamičnega uradnika/co. Pogoji: obvladanje slovenščine in računalništva, NE part-time. Curriculum na fax 040/9234007 AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja. 347-7838110. ZANESLJIVA GOSPA IŠČE 24- urno delo pri ostareli osebi. Tel. 00385-915779050, 0038551259280 IŠČEMO PRODAJALCA/KO-URADNIKA/CO za delo v trgovini. Pogoji: obvladanje slovenskega jezika in računalništva. Telefonirati ob uri obedov na 040200718 ali 3299436846 DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org TAJNICO PART-TIME išče podjetje v Coni Dolina, 35-50 let. Tel. 333-2399881 med 9.00-11.00 uro. RAČUNOVODSKA PISARNA ¡ŠČE_računovodjo. Po možnosti znanje slovenščine. Poslati curriculum v italijanščini faks 040/634138. PISARNA V TRSTU IŠČE uradnika/uradnico z izkušnjo pri vodenju plač. Tel. 335-5363818 DRUŽINA Z 2 OTROKOMA, bivajoča na tržaškem Krasu, išče hišno pomočnico/varuško z izkušnjami, priporočili in široko razpoložljivostjo. Zaželeno znanje slovenskega ali hrvaškega ali angleškega jezika. Poslati faks na št. 040-364088 ali življenjepis s fotografijo na: Fermo posta 34010 Sgonico-Zgonik c.i. AA026566. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO so odprli pri Coljevih v Samatorci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Nedelja, 9. marca 2008 9 Mešani mladinski pevski zbor Trst vabi vse ljubitelje petja in glasbe na celovečerni koncert ob predstavitvi zgoščenke « Lilija Zborovodja: Aleksandra Pertot Koncert bo v petek, 14. marca ob 20.30, v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici. kb m a»] ju™ k-> A OJHTp (BtKUlne Wi (1BI UH1I1U (ItfjJ UJv Ü3 Obvestila ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec -Pilates in telovadba: zainteresirane obveščamo, da v petek, 15. marca, vadba ODPADE. ŽENSKE IZ DOLINE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni dan žena danes, 9. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vabljene! OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju s SKD Slovenec Boršt - Zabrežec in SKD Prešeren Boljunec vabi ob Mednarodnem Dnevu Žena na ogled »Razstave ročnih del domačih žensk in razstave tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini«, ki bo do danes, 9. marca, v srenjski hiši v Borštu. Urnik razstave: danes, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. OBČINI REPENTABOR IN ZGONIK - V sklopu projekta Interreg Italija - Slovenija »Spoznaj Kras«, vabita danes, 9. marca, na brezplačni vodeni ekskurziji na sv. Lenart. Zbor pohodni-kov pri balinišču v Samatorci (Zgonik) ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Hoje je za približno tri ure, Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita na okroglo mizo na temo P0ZABUENA POLOVICA Zbirka življenjepisov pomembnih slovenk. Nastopile bodo dr. Alenka Šelih, Alenka Puhar in dr. Marta Verginella Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 višinska razlika pa znaša 100 m. Priporočamo planinske čevlje. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov »mailto:curiosidinatura@li-bero.it«. ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: danes, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 10. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na okroglo mizo o zbirki 129 življenjepisov pomembnih, a premalo znanih slovenskih žensk POZABLJENA POLOVICA. Govorile bodo članice uredniškega odbora dr. Alenka Šelih, Alenka Puhar in dr. Marta Verginel-la. Prisoten bo tudi glavni urednik Založbe Tuma Goran Č. Potočnik. Začetek ob 20.30. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi vse člane na občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 na sedežu društva vaške skupnosti Praprot. SKD VIGRED obvešča, da bo po zimskem premoru, v društvenih prostorih v Šempolaju, ponovno potekal tečaj priprav narodnih noš in sicer ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure (prvo srečanje v ponedeljek 10. marca). Vabljene tudi nove tečajnice. SKD VIGRED vabi ob Mednarodnem dnevu žena na »Kulturni večer« v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Štal-co v Šempolaju. Nastopajo: venderi-goli Vanka in Tonca in ŽPZ Vesna pod vodstvom Zulejke Devetak. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v društvene prostore, v Štalco v Šempolaj, na kulturni večer ob 8. marcu, Mednarodnem Dnevu Žena. Večer bodo oblikovale pevke ženskega zbora Vesna iz Križa, ki ga vodi Zulejka Devetak in Vanka in Tonca. V Štal-ci je do konca aprila na ogled razstava fotografij Marija Magajne »slike otroštva v črnobelem«. V ponedeljek bo v društvenih prostorih tudi prvo srečanje, po zimskem premoru tečaja priprave narodnih noš in šivanja. Tečaj vodi Adriana Cibic. Začetek ob 18.uri, srečanja bodo potekala vsak ponedeljek od 18.do 20.ure. Naslednji konec tedna pa bo v Štalci tradicionalna razstava-pro-dajni sejem velikonočnih pirhov in ročnih del. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 11. marca 2008, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Bela muca bo pripovedovala Fjo-na Mezgec. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na »Praznik mladih ustvarjalcev«, kjer bo odprtje razstave likovnih in fotografskih del, recital literarnih prispevkov (v izvedbi gledališkega krožka SKK), razglasitev SKD Igor Gruden prireja koncert mešanega pevskega zbora 0BAI/CA iz Kopra ki ga vodi Aleksandra Pertot SOBOTA, 15. MARCA OB 20.30 V KULTURNEM DOMU I. GRUDEN vNABREŽINI Vabljeni! zmagovalcev likovnega, literarnega in fotografskega natečaja za mlade ter nagrajevanje. PREDSEDNIK UO SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA SKLADA SERGIJ TONČIČ obvešča, da bo redni Občni zbor v četrtek, 13. marca, na sedežu v ulici Ginnastica, 72, v prvem sklicu ob 19. uri in v drugem ob 19.30. SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi svoje člane, dobrotnike in prijatelje na tradicionalno pripravo na Veliko noč, ki bo v četrtek, 13. marca 2008, s sveto mašo ob 16. uri, pri šolskih sestrah pri sv. Ivanu v Trstu, ul. Delle docce 34. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane, da se udeležijo 54. rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 13. marca, v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v dvorano Baroncini v Trstu (Ul. Trento št. 8) na predavanje »Bolnikove pravice«. Govoril bo redni profesor privatnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. MMPZ TRST vljudno vabi na celovečerni koncert ob predstavitvi zgošcenke »Lilija«. Koncert bo v petek, 14. marca, ob 20.30, v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 14. marca, ob 16.30 v dvorani Baroncini, v Ul. Trento 8, predavanje psihologa in psihoterapevta dr. Davida Darisa na temo Za sladkornega bolnika je psiholog zelo pomemben. Vabljeni so vsi! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju Dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu, na kulturni večer »Mimoze za vas«. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave »Misli« likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susan-no Lovrencich. Intervjuje vodi Martina Repinc. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 15. marca, s pričetkom ob 16.30. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral »Duo me-lody«. SKD PRIMOREC prireja 3. nagradno razstavo domačih slaščic in slanega peciva s pokušnjo v soboto, 15. marca, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. Slaščice in peciva lahko dostavite v Ljudski dom v soboto, 15. marca od 17. do 18. ure. Za informacije pokličite na tel. št. 338-4482535. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v četrtek, 20. marca, ob 19.30 v prvem sklicu, ob 20.uri v drugem sklicu. Vabimo zato, da se ga udeležijo vsi člani. Kdor ni še poravnal članarine za leto 2008, bo lahko to storil pred pričetkom. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, za- to bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista je izobešena v prostorih sedeža vse do 20. marca. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. 13 Prireditve UČENCI IN UČITELJICE OŠ Frana Milčinskega toplo vabijo starše sorodnike in prijatelje na proslavo Dneva slovenske kulture v sredo, 12. marca, ob 18. uri v Dijaškem domu. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 9. marca, na sporedu zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka. V režiji Lučke Susič bo nastopil Slovenski oder iz Trsta z igrico MEDVEDEK PU. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, vabi ob priliki Mednarodnega dneva žena, danes, 9. marca, ob 17. uri v srenjsko hišo v Gročani, na kabaretno predstavo »Radio-aktivni live!« v izvedbi Teatra Komigo. SKD LIPA iz Bazovice vabi na otvoritev razstave »Dan žena ob ženski ustvarjalnosti« - razstavo klekljar-skih izdelkov tečajnic bazovskega doma, ter predstavitev zbirke ljudskih zgodb »Kruh in ribe« Nade Ravbar Morato, danes, 9. marca, ob 18. uri v bazovskem domu. Glasbena kulisa ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Kulturno rekreacijskim društvom Dom Briščiki, vabi na koncert v sklopu mednarodne zborovske revije Primorska poje danes, 9. marca, ob 17. uri v Kulturni dom v Briščikih. Koncert bodo izoblikovali slovenski lovski pevski zbor Doberdob, Mešani pevski zbor Rečan iz Garmeka, Vokalna skupina Drežnica iz Kobarida, Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelja in Kozine, Nonet Vasovalci iz Dol nad Idrijo ter Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna. RICMANJSKI TEDEN 2008: v torek, 11. marca, ob 20.30 bo v galeriji Babna hiša odprtje likovne razstave »Pogled na mlečno cesto« Piera Conestaba; predstavil jo bo dr. Mario Berdič, sodeloval bo Dekliški pevski zbor Kraški slavček, vodil pa bo Mirko Ferlan. V četrtek, 13. marca, ob 20.30 v vaški cerkvi sv. Jožefa bo celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus, vodil bo Matjaž Šček. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predstavitev letnega zbornika open-ske župnije z naslovom »Naša beseda«. Predstavil ga bo časnikar in kulturni delavec Sergij Pahor. Večer bo popestril nastop MePZ Sveti Jernej. Vabljeni v Finžgarjev dom na Opčinah v petek, 14. marca, ob 20. uri. SKD IGO GRUDEN prireja koncert zbora Obalca iz Kopra pod vodstvom Aleksandre Pertot v soboto, 15. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije Primorska poje 2008 v soboto, 15. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, ŽePZ Sinji galeb DU -Izola, MePZ Ivan Kokošar - Koritni-ca, ŽuPZ Sveta Lucija - Piran, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Adriatic - Hrvatini. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. t Claudio Miliani Pogreb z žaro bo v petek, 14. marca ob 14. uri v proseški cerkvi. Svojci Prosek, 9. marca 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa t Na svojem domu je mirno zaspala naša draga mama, nona in sestra Maria Paulina vd. Subani Žalostno vest sporočajo hčerki Rada in Sonja z družinama, sestri Lenčka in Ivanka ter ostalo sorodstvo Od pokojne se bomo poslovili s sv. mašo v sredo, 12. marca ob 11.30 v šempolajski cerkvi, sledil bo pokop na šempolajskem pokopališču. Posebna zahvala gre dr. Igorju Guštinu za vsestransko požrtvovalnost in razpoložljivost. Trnovca, Nabrežina kamnolomi, Trst, Praprot, 9. marca 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi drage mame sočustvujemo z Rado in svojci sodelavci s področja šolstva in kulture občine Devin Nabrežina t Zapustila nas je naša draga mama in nona Marija Gruica vd. Znidarčič Žalostno vest sporočajo hčerka Anica in sin Jožko z družino, brat Rade, sestre Slavka, Darinka in Pavenka Pogrebni obred bo v sredo, 12. marca ob 13.40 v ulici Costalunga. Barkovlje, Opčine, Split, 9. marca 2008 Noni zadnji pozdrav Andreina in Gregor Mariji zadnji pozdrav Dušan, Darinka in Nada z družino ZAHVALA Julka Guštin v vd. Škabar Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci 10.3.2005 10.3.2008 Janko Jež Spominjamo se te z ljubeznijo in hvaležnostjo. Tvoji Sesljan, Trst, 10. marca 2008 1 0 Nedelja, 9. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it doberdob - V centru Gradina celodnevni posvet o Kraškem parku in preseganju meje Kras bo treba v prihodnje obravnavati kot celoto Okoljevarstvena organizacija WWF pripravlja osnutek deželnega zakona V centru Gradina je včeraj potekal posvet z naslovom Kraški park in preseganje meje, ki ga je priredila naravovarstvena zveza WWF v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice. Finančno so ga podprli tudi občina Doberdob in goriška ter tržaška pokrajina. Posvet je bil organiziran tudi v spomin na pred kratkim preminulega Eugeni-ja Rosmanna, nekdanjega predsednika deželne zveze WWF. Z organizacijo posveta je skušala zveza WWF opozoriti na predlog o ustanovitvi Kraškega parka, o čemer se govori že od davnega leta 1966. Med cilji posveta je bila tudi predstavitev dobrih praks, ki jih na tem področju izvaja Republika Slovenija ter iskanje možnosti za utrditev sodelovanja. Govora pa je bilo tudi o evidentiranju težav in iskanju načinov za njihovo reševanje oziroma odpravljanje. V dopoldanskem delu posveta sta o pomembnosti kraške krajine in njene zaščite v Italiji in Sloveniji spregovorila univerzitetni profesor Livio Poldini, eden prvih zagovornikov ustanovitve Kraškega parka, in Lara Jogan Polak z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Slednja je poudarila, da so prizadevanja za aktivno varstvo Krasa z naravovarstvenega zornega kota logična posledica ohranjenih naravnih bogastev tega prostora. Zbranim je pojasnila, da je na slovenskem Krasu več varovanih območij, celotno kraško področje pa je opredeljeno kot ekološko pomembno območje. Dodala je tudi, da je širše območje predvidenega Kraškega regijskega parka vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Med grožnjami za ohranjanje biotske pestrosti na Krasu je poleg zaraščanja kraš- V popoldanskem delu posveta je spregovoril bivši predsednik Kraške gorske skupnosti Mario Lavrenčič foto n.n. kih travišč omenila tudi neustrezno širjenje urbanizacije. V zvezi s prizadevanji za ustanovitev Kraškega regijskega parka v Sloveniji je izpostavila predvsem pomen Pilotnega projekta Kras, izvedenega med leti 1999 in 2003. Poudarila je, da so v tem obdobju dobro sodelovali s Kraško gorsko skupnostjo in obmejnimi občinami, na podlagi česar so se kasneje razvila številna čezmejna sodelovanja. »V prihodnje bomo morali Kras obravnavati kot celoto, krepiti obstoječe oblike sodelovanja, iskati skupne rešitve za učinkovito varstvo in za upravljanje tega prostora,« je zaključila Jogan Polakova. O tem, kako na zaščito Krasa in čezmejno tržič - Šlo je za 66-letnega Maria Carisija Truplo na plaži Moškemu je bila po vsej verjetnosti usodna slabost Včeraj popoldne so na plaži Isola dei bagni pri tTržiču našli truplo 66-letnega domačina Maria Carisija, kije z doma izginil 5. marca. Truplo je med treningom opazil trener ekipe mladih veslačev društva Canottieri Timavo. Približal se je moškemu, da bi ga rešil, ko je opazil, da ni bi- lo več pomoči, pa je poklical luško kape-tanijo. Na podlagi dokumentov so ugotovili, da je šlo za 66-letnega Carisija. Zdravnik je po prvi kontroli izključil, da je šlo za umor ali samomor. Po vsej verjetnosti je bila moškemu usodna slabost; več bo povedala obdukcija. sodelovanje na tem področju gledajo na državni ravni, sta spregovorila državni sekretar na slovenskem ministrstvu za okolje Mitja Bricelj in njegova italijanska kolegica Laura Marchetti. Po zagotovilih državnega sekretarja Briclja naj bi se že koncem aprila začela srečanja ustanov iz Slovenije in Italije, kar bi bil po več desetletjih premik z mrtve točke in korak v smeri urejanja razmer. Župan občine Doberdob Paolo Vizintin je dopoldanski strokovni del posveta pozdravil, saj je bil na zelo visoki ravni, zbranim pa so bile predstavljene značilnosti Krasa na številnih področjih. »Namen tega simpozija je konkretizacija predlogov za zaščito, promocijo in razvoj kraškega teritorja,« je povedal in izrazil prepričanje, da dežela in pokrajina na tem področju ne naredita dovolj, negativne posledice tega pa je občutiti na celotnem kraškem ozemlju. Poudaril je tudi, daje Slovenija na tem področju naredila veliko več od Italije. »Dogaja se, da so zaščitena območja prepuščena samim sebi. Ni finančnih virov in načrtov za ovrednotenje. Najhuje pa je to, da imamo veliko ustanov, ki na nehomogen, neharmoničen in nepovezan način vsaka po svoje upravljajo s tem ozemljem,« je zaključil Vizintin. Na posvetu je nekdanji direktor agencije za deželne parke in gozdove, sicer član WWF Franco Musi predstavil tudi zakonski osnutek, ki predvideva celovito obravnavo Krasa zaradi specifične geomorfologije, narave, kulture, tradicije in zgodovine. V ta namen naj bi bil ustanovljen tudi nek medobčinski organ z natančno določenimi pristojnostmi, ki bi koordinirano povezoval vse omenjene aspekte. Zakonski osnutek na podlagi katerega naj bi nastal deželni zakon, bodo takoj po volitvah posredovali deželi, glede na to, da je bilo na tem področju že veliko zamujenega pa vsi zainteresirani pričakujejo, da se ga bo obravnavalo prednostno, saj posledice neusklajenosti nosijo predvsem prebivalci sami, kmetje in vsi, ki se na tem območju ukvarjajo s tipičnimi dejavnostmi. V popoldanskem delu simpozija so imeli besedo tisti, ki se neposredno ukvarjajo s Krasom, torej upravitelji, kmetje, predstavniki jusarskih odborov, ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom in drugi. Govorilo se je predvsem o vprašanjih, povezanih z zaščito in kmetijskim razvojem, predstavljene so bile izkušnje nekdanje Kraške gorske skupnosti, priložnosti za območja pod posebno zaščito v kmetijskem razvojnem planu za obdobje 2007-2013, sonaravno vinogradništvo na Krasu, govora pa je bilo tudi o kmečkem turizmu in o promociji doberdobskega Krasa. (nn) Tunizijec v zaporu Leteči oddelek goriške policije je aretiral 27-letnega državljana Tunizije, ki ni upošteval odredbe o izgonu, in prijavil goriškemu sodišču dva italijanska državljana. Sile javnega reda so odkrile, da je v stanovanju v goriškem mestnem središču bival tuj državljan, ki je preprodajal mamila. Med pregledom je policija ugotovila, da je bila lastnica stanovanja 47-letna M.R., s katero sta živela tudi 24-letni sin A.D. in 27-letni Tunizi-jec. Le-ta je agentom letečega oddelka povedal, da se imenuje K.A. Policija je nato ugotovila, da je 24-letni A.D. hranil v stanovanju preko sedem gramov hašiša, obenem pa je tudi odkrila, da se je 27-letni Tu-nizijec v resnici imenoval N.F. in bi moral na podlagi odredbe z dne 6. decembra 2007 v teku petih dni zapustiti italijansko ozemlje. Tunizij-ca so aretirali, M.R. in sina pa so prijavili. 27-letni N.F. bo moral zaradi neupoštevanja odredbe o izgonu in zaradi prikrivanja identitete ostati v zaporu osem mesecev. V nesreči ranjen mladenič Včeraj zjutraj je v Krminu prišlo do prometne nesreče, v kateri se je telesno poškodoval mladenič iz Mariana. Nezgoda se je pripetila ob 9. uri. M.C. se je z avtomobilom znamke fiat punto vozil po ulici Brazza-no. Iz razlogov, ki jih prometna policija še ugotavlja, pa je nenadoma izgubil nadzor nad vozilom in trčil v zid na levi strani ceste. Na kraju je posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je na pomoč poklicalo tudi gasilce. Mladenič je namreč ostal vklenjen v avtomobilu. Gasilci so 26-letnika uspeli povleči iz pločevine, nato pa ga je rešilni avto odpeljal v goriško bolnišnico. Preprodajal mamila Goriška policija je dosegla nov uspeh v boju proti drogam. Pred nedavnim je v okviru širše preiskave aretirala 38-letnega A.G. iz mesta Catania, ki je preprodajal mamila na območju goriške pokrajine. Policija je med pregledom njegovega stanovanja v Vidmu odkrila, da je v njem skrival 50 gramov hašiša, tehtnico in preko 600 evrov, ki jih je po vsej verjetnosti zbral s preprodajo mamil. V stanovanju je živel tudi 25-letni A.S. iz Catanie, ki ga je policija prijavila na sodišče. Mladenič ostaja na prostosti, 38-letnika pa so odvedli v videmsko kaznilnico. krmin - Turistični razvoj spodbujajo z razstavo desetih slikarjev V postelji z umetnostjo Likovni umetniki iz Italije in Slovenije bodo svoja dela postavili na ogled po kmetijah in kleteh V petek so občinski palači Locatelli v Krminu predstavili umetniško razstavo z naslovom »A letto con l'arte - V postelji z umetnostjo«, s katero želijo upravitelji in krajani krminskega območja dodatno spodbuditi turistični razvoj Brd. Novinarske konference so se ob Giorgiu Cattarinu, odborniku pri občini Krmin, in umetnostnem kritiku Giancarlu Paulettu udeležili še številni Brici, ki si s svojo turistično ponudbo in iskanjem novih idej prizadevajo za konkurenčnost domačega teritorija. Gre za razstavo umetniških del, na kateri bo sodelovalo deset predvsem likovnih ustvarjalcev tako iz Slovenije kot iz Italije, ki bodo v prihodnjih mesecih razstavljali na domačem pragu kleti, kmetij, gostiln in drugih turističnih objektov v okolici Krmina. S svojimi deli se bodo predstavili umetniki Giancarlo Doliac, Franco Dugo, Paolo Figar, Giorgio Valvassori, Mario Palli, Alfred De Locatelli, Patri-zia Davide, Etko Tutta, IKavdij Palčič in Rudi Skočir. Razstavna mesta, ki bodo nameščena v majhni krajevni oddaljenosti eno od drugega, bodo postala za obiskovalce prijetna destinacija tudi za boljše spoznavanje naravnih lepot briškega okolja. »Prizadevamo si za učinkovitejše trženje in promocijo našega vinorodnega okoliša,« je v imenu krminske občinske uprave povedal Cattarin, nato pa predstavili skoraj sto strani obsegajoči katalog, ki vsebuje biografske predstavitve vseh sodelujočih umetnikov in kratko predstavitev njihovih del. Pri pobudi sodelujejo prenočišče Tana dei Ghiri in kmetija Edi Ke-ber iz Krmina, golf klub iz Koprivnega, restavracija Pri Lovcu s Ple-šivega, kmetija Elde Felluga iz Bračana, kmetija Roberta Felluge iz Koprivnega, kmetija Borgo S. Daniele iz Krmina, kmetija Movia s Cegla, kmetija Ščurek s Plešivega in kmetija Klinec iz Medane. Zamisel za dvojezično publikacijo, ki jo je finančno podprla občina Krmin, je dalo društvo Judrio, ki z organizacijo ustvarjalnih Giorgio Cattarin (levo) in Aldo Rupel bumbaca dogodkov in s številnimi založniškimi pobudami skrbi za uveljavljanje umetnikov na obmejnem prostoru med Italijo in Slovenijo. Katalog sta uredila Guglielmo Gandurs in Gianna Ganis. Fotografsko gradivo sta prispevala priznana goriška fotografa Maurizio Frullani in Carlo Sclauzero. Za slovenski prevod teksta je poskrbel Aldo Rupel. »Pobuda je le del širše zasnovane dejavnosti, s katero želimo krajani prepoznavnost Brd in njeno kvalitetno turistično ponudbo vpeti v širši evropski prostor,« je pojasnil krajevni turistični buditelj Joško Sirk. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. marca 2008 1 1 gorica - Demokratska stranka predstavila listo šestih kandidatov za deželne volitve Na Goriškem si obetajo 35 odstotkov glasov Bolzan, Brandolin, Brussa, Carlonijeva, Bratinova in Altranova za vidnejšo vlogo Goriške v deželi in Evropi Z leve Omar Greco, Cristina Carloni, Mirio Bolzan, Silvia Altran in Majda Bratina bumbaca Najmanj 35 odstotkov glasov. To je rezultat, ki ga ga Demokratska stranka želi doseči v goriški pokrajini na aprilskih deželnih volitvah. V ta namen se bo v goriškem okrožju nova politična sila predstavila z listo, ki je po besedah pokrajinskega tajnika DS Omarja Greca »najmočnejša in najbolje vraščena v goriški prostor«. Šest kandidatov so predstavili včeraj na sedežu DS v Gorici. Listo sestavljajo deželni svetniki Illyijeve uprave Mirio Bolzan, Franco Brussa in Maria Cristina Carloni, ob njih pa bodo kandidirali tudi Giorgio Brandolin, Majda Bratina in Silvia Altran. Na listi bodo imena kandidatov napisana po abecednem redu. Goriško tajništvo DS upa, da bo vsaj eden izmed njih dobil odborniško mesto. Kandidati so včeraj poudarili, da bo moralo delovanje deželne uprave tudi v prihodnjem mandatu temeljiti na gospodarskem razvoju, inovaciji in družbeni povezanosti, sami pa si bodo prizadevali, da bo goriška stvarnost ponovno pridobila vidnejšo vlogo v deželnem in tudi širšem evropskem prostoru. V zvezi z deželno reformo zdravstva so poudarili potrebo po zagotavljanju kakovostnih storitev goriškim občanom in po razmišljanju o čezmejnih povezavah na tem področju. Na včerajšnji predstavitvi so spomnili, da bo v povezavi z DS na deželnih volitvah sodelovala tudi Slovenska skupnost. SSk bo liste uradno predstavila v prihodnjih dneh, imena kandidatov za goriško okrožje pa so Dario Ber-tinazzi, Mara Černic, Julijan Čavdek, Majda Za-vadlav, Jurij Paljk in Damijan Terpin. (Ale) gorica - Skupina Ljudstva svobode v pokrajinskem svetu FI in NZ združila moči Pobudo podprli senator Ferruccio Saro, deželni svetnik Adriano Ritossa in župan Ettore Romoli Po pokrajinskih svetnikih Levih demokratov in Marjetice, ki so pred nedavnim ustanovili skupino Demokratske stranke, so tudi predstavniki stranke Forza Italia in Nacionalnega zavezništva v goriškem pokrajinskem svetu združili sile in ustanovili svetniško skupino Ljudstva svobode. Le-to so predstavili včeraj v goriški pokrajinski palači, kjer so se ob pokrajinskih svetnikih FI in NZ zbrali tudi senator Ferruccio Saro, deželni svetnik Adriano Ritossa in goriški župan Ettore Ro mo li. Ustanovitev nove skupine, ki jo sestavljajo Antonio Devetag, Maurizio Del-bello, Paolo Quargnali, Giorgio Pacor, Marino De Grassi in Gino Maniacco, bodo uradno najavili na prihodnji seji goriškega pokrajinskega sveta. »Nastopali bomo enotno, ker želimo delati in skupaj. Združitevje tudi želja volivcev,« je povedal Maniacco, De Grassi pa je poudaril, da je skupina Ljudstva svobode odprta tudi drugim svetnikom opozicije in večine. »Gre za pomemben politični projekt, ki mu bomo priča tudi na deželni in državni ravni. Privedel bo do okrepitve desne sredine,« je povedal Saro. (Ale) S predstavitve desnosredinske svetniške skupine bumbaca gorica - Na pokrajini nagradili udeleženke literarnega natečaja Glas žensk izzvenel skozi pero Sodelovalo je 93 dijakinj in žensk nad 30. letom - Podelitev priznanj v nabito polni dvorani pokrajinskega sveta popestril zbor Coral...mente Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah? Na to vprašanje so na podlagi svojih izkušenj in čutenja odgovorile letošnje udeleženke literarnega natečaja glas ženske, ki so jih včeraj nagradili v nabito polni dvorani goriškega pokrajinskega sveta. Natečaj, ki sta ga tudi letos razpisala odborništvo za enake možnosti pri goriški pokrajini in novogoriška občina, je bil namenjen srednješolkam in ženskim nad 30. letom, sodelovati pa je bilo možno s prispevki v slovenskem in italijanskem jeziku. Natečaja se je letos udeležilo 93 študentk in žensk. Med dijakinjami slovenskih šol so se najbolje uvrstile Ivana Ko-bal s Škofijske gimnazije iz Vipave (1. nagrada), Beti Mikuž s srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine (2. nagrada) in Marjana Lapanje s Škofijske gimnazije (2. nagrada ex aequo). Med dijakinjami šol goriške pokrajine so se najbolje odrezale Isabella Trani (1. nagrada) in Irma Pinoc-chio (2. nagrada) s pedagoškega liceja Sla-taper ter Anna Scampicchio s tržiškega liceja Buonarroti. Edina predstavnica slo- Udeleženke natečaja so napolnile pokrajinsko sejno dvorano bumbaca venskega višješolskega pola je bila Sonia Baglieri z družboslovnega liceja Gregorčič. Prvouvrščeni v sekciji Over 30 sta bili Francesca Dizorz in Dominika Prijatelj. Včerajšnje nagrajevanje, ki so se ga ob predstavnicah žirije udeležili tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta, podpredsednica Roberta Demartin, odbornica Licia Morsolin, odgovorna pri službi za enake možnosti Marjeta Kranner in druge predstavnice pokrajine, je s petjem popestril zbor CoraL.mente, ki ga sestavljajo dijakinje goriškega italijanskega licejskega pola. (Ale) nova gorica Doprinos ni dovolj upoštevan Medobčinsko društvo invalidov Goriške je skupaj s partnerji projekta »Informatika - delo je sreča za invalida« minuli teden pripravilo posvet s se-vernoprimorskimi gospodarstveniki na temo Kako izkoristiti sistemske spodbude za vključevanje invalidov v poslovne procese. »Ugotavljamo, da mehanizmi, kijih zakonodaja omogoča preko Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstvenega sistema in institucij, ki spodbujajo vključevanje invalidov v delovno okolje, niso uporabljani v tolikšni meri, da bi severnoprimorsko gospodarstvo v zaposlovanju invalidov zaznalo priložnost,« poudarja Valter Adamič, predsednik Medobčinskega društva invalidov Goriške in dodaja oceno, daje temu krivo nepoznavanje možnosti. Predsednik medobčinskega društva invalidov opozarja tudi, da sredstva, namenjena za zaposlovanje invalidov, ostajajo neizkoriščena. Zato veliko delajo na osveščanju tako de- lodajalcev kot invalidov. Invalidi tudi zagotavljajo, da nočejo biti invalidska organizacija, ki iz okolja le jemlje, ampak želijo okolju tudi vračati. »To lahko najbolje naredimo na področju, ki ga poznamo, in to je tudi delovna zmožnost invalidnih oseb. Dokazano je, da lahko zaposlen invalid enakopravno opravlja delovne naloge, aktivno pripomore k rasti podjej in izboljša kvaliteto svojega življenja,« opozarja Adamič. Pri tem izpostavlja primer idrijskega Kolektorja, podjeta, ki nudi »izredno podporo pri zaposlovanju invalidov«. Po mnenju invalidskih organizacij so sistemske spodbude koristno orodje za lažje vključevanje invalidov v poslovne procese in plemenitijo trg delovne sile, zato so na omenjenem posvetu skupaj z delodajalci iskali odgovore na vprašanje, zakaj zaposliti invalida, na podlagi predstavitev primerov dobrih praks pa so še razložili kako zaposliti invalida, kakšne ugodnosti ima v tem primeru lahko podjete, kakšne davčne olajšave lahko podjetje v tem primeru uveljavlja, dotaknili pa so se tudi vprašanja kvotnega sistema pri zaposlovanju invalidov. V Sloveniji je namreč 5.500 podjetij, ki so zavezanci za plačevanje kvote: četrtina dosega kvoto, četrtina jo presega, polovica pa namesto, da zaposluje invalide, plačuje skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov prispevke v višini 70 odstotkov minimalne plače. V Severni Primorski je pet invalidskih podjetij, kar je v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji malo, pravi Adamič in dodaja podatek, da je na istem območju med invalidi 370 potencialnih kandidatov za zaposlitev, medtem ko je vseh delovnih invalidov na območju 6.400. »Vzpodbud za zaposlovanje je veliko,« pravi Maruša Er-bežnik, direktorica Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in našteje nekaj takšnih vzvodov, tudi ona pa opozarja, da jih delodajalci še premalo poznajo. »Po mnenju strokovnjakov ni delovnega mesta, na katerem invalid ne bi bil zaposljiv, ob tem pa je potrebno sistemsko delo vseh vpletenih,« dodaja Erbežnikova. Lansko leto je sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov pomagal pri 600 novih zaposlitvah invalidov. (km) 1 2 Nedelja, 9. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / jamlje - Polna dvorana na Prešernovi proslavi kulturnega društva Kremenjak Praznik slovenske kulture od Trsta do Števerjana Nastopili so glasbeniki, plesne skupine in zbori - Govoril je Livio Semolič Del udeležencev proslave (levo); otroški zbor Kremenjak (spodaj) bumbaca Polna dvorana je bila v petek nedvomno dokaz, da so kulturni delavci društva Kremenjak z letošnjim programom Prešernove proslave nedvomno zadeli v polno. Na odru so se namreč predstavili domači otroci in mladi, poleg njih pa še plesalci in plesalke ter pevci in pevke, ki so v Jamlje prišli iz raznih krajev od Trsta do Števerjana. K uspehu praznovanja dneva kulture je prispeval tudi slavnostni govornik Livio Semolič, ki se je v prodornem govoru poglobil v problematike slovenske narodne skupnosti, obenem pa je opozoril na pomembne mednarodne dogodke, ki jih doživlja naš konec Evrope. »Slovenci se moramo čim bolj trezno zavedati doseženih rezultatov in pozitivnih perspektiv, ki so pred nami. To velja tako za Slovenijo kot tudi za nas Slovence v Italiji,« je povedal Semolič in poudaril, da slovenska narodna skupnost v Italiji razpolaga z utrjenim deželnim in državnim pravnim okvirom, ki nudi marsikatero gotovost, ne pa tiste o kakovostnem razvoju naše manjšine. »Ta namreč v precejšnji meri odvisi od nas samih. In prav v kakovosti vidim največji izziv za vse nas; v odličnih praksah, v inovativnosti, v ambicijah po stalnem izboljšanju, ki je bistvena predpostavka za uspešnost, na katerem koli področju, od otroškega pevskega zbora vse do najvišjih struktur,« je poudaril Semolič, ki je svoj govor zaključil s pozivom k večji skrbi za slovenski jezik. »Računa se, da več kot 50 odstotkov od približno 6.700 jezikov sveta tvega izginotje, in analize kažejo, da vsakih petnajst dni izumre en jezik. Dajmo, torej, poskrbeti in se potruditi, da taka usoda ne bo nikoli prizadela našega slovenskega jezika,« je poudaril Semolič. Ob prisotnosti številnih domačinov in gostov, med katerimi je bil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, so kulturni program oblikovali otroški pevski zbor Kremenjak pod vodstvom Ivane Sullini, otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede ter otroška in mladinska plesna skupina društva Kremenjak, ki jo vodi Jelka Bogatec. Na prireditvi, vključeni v niz proslav ZSKD, so uspešno nastopili tudi gojenci Glasbene matice in društveni harmonikarji, ki sta jih za nastop pripravila Ne-da Sancin in Andrej Gropajc, dalje pa še plesna skupina MOSP iz Trsta, ki jo vodi Raffa-ella Petronio, ter oktet Odmevi iz Saleža; s točko klasičnega baleta, povzeto po Trnlju-čici Čajkovskega, seje predstavila Nastja Zlobec. Vse nastopajoče je občinstvo nagradilo s toplimi aplavzi, ki so bili najlepša nagrada za vloženi trud. gorica - Gosta Goriškega loka sta bila Boris Peric in Karlo Devetak Šoku je sledil preporod Petkovo klepetalnico so posvetili komisarski upravi Kmečke banke in ustanovitvi delniške družbe KB1909 Klepetalnice Goriškega loka se vedno bolj uveljavljajo kot priložnost poglabljanja zanimivih tematik. Minuli petek sta v KB Centru Boris Peric in Karlo Devetak, gosta moderatorja Aljoše Sošola, obudila čase komisarske uprave Kmečke banke in težavno, a uspešno pot, ki je temu gospodarskemu šoku sledila in privedla do ustanovitve finančne družbe KB1909. Spomladi leta 1993 je Banca d'Ita-lia postavila komisarsko upravo goriškemu slovenskemu denarnemu zavodu, češ da je bila banka na robu prepada, državna inšpekcija pa naj bi ugotovila celo negativni kapital. Problemi in težave so sicer bile, vendar stanje, kot j e potem dokazal potek dogodkov, ni bilo tako obupno. Komisarja sta upravljala banko 18 mesecev, slovenski delničarji pa so v izredno veliki večini ostali zvesti svojemu zavodu in se zares potrudili, da Kmečka banka ni bila izničena. Peric in Devetak sta pojasnila sosledico dogodkov, od nastanka močne in vsestranske manjšinske podpore do ustanovitve Odbora za sanacijo banke, ki ga je spretno in vestno vodil odvetnik Peter Sanzin, njegovi člani pa so bili poslanec Darko Bratina, gospodarstvenik Hadrijan Corsi, odvetnik Damijan Terpin in Karlo Devetak. Govornika sta povedala, kako je goriškim Slovencem koristila velika ulična manifestacija, ki je omogočilo zavrnitev predlaganega bančnega partnerja iz Verone; ob tem sta razložila, kako so v Rimu odločno naspro- Z leve Peric, Sosol in Devetak tovali pomoči južnotirolske hranilnice, zatem pa sta obnovila potek dogovorov z nato izbranim partnerjem CAER in sila težavno akcijo dokapitalizacije Kmečke banke, s katero je goriškim Slovencem uspelo ohraniti večinski delež tudi po letu 1995, čeprav so morali upravljanje prepustiti bolonjskemu družabniku. Sproščen in zanimiv pogovor je udeležence večera privedel do prelomnega leta 2001, ko je bila bančna dejavnost prodana Čedajski banki, ki je potrdila in ovrednotila našo prisotnost z ohranitvijo dvojnega imena, osebja, prisotnosti na bumbaca teritoriju in v manjšinskem življenju, z dvojezičnim, sicer nepopolnim poslovanjem in tudi s podpredsedniškim mestom v svojem upravnem odboru. Ostala pa sta tudi osnova in kapital današnjega gospodarskega stebra goriškega prostora, finančne družbe KB1909, katero je osnovala manjšinsko finančno podjetje Medias in v kateri so ostali skoraj vsi člani Kmečke banke. V teh šestih letih je KB1909 postala solidna in razvejana skupina, mreža podjetij, ki uspešno posluje na več gospodarskih področjih, od elektronike do gorica prehrane, od medijev do farmacevtike. Tudi ob izzivih in vprašanjih publike sta Peric in Devetak potrdila vitalnost goriškega slovenskega gospodarstva, ki poleg finančne družbe šteje veliko perspektivnih ter uspešnih srednjih in malih podjetij, ki so med najbolj dinamičnimi v goriškem prostoru. Zavest povezovanja s teritorijem in svojih korenin je mogoče beležiti tudi v pozitivnem stremenju ponovno ustanovljenega goriškega pokrajinskega odbora SDGZ-ja. Oba govornika sta bila precej skeptična do prihodnosti Gorice, če bo mesto ostalo še naprej zaprto in zatrto vase. Edina možnost razvoja je za Gorico v vrnitvi njene logične in naravne perspektive, središča tistega področja, ki zajema soško in vipavsko dolino: nič več in nič manj od tega, kar je Gorica bila od njenega nastanka pred več kot tisoč let. Nekaj deset let premora so napram 950 letom zgodovine in možnosti, ki jih odpira prihodnost, le pesek v očeh tistim, ki Gorice nočejo in ne zmorejo razumeti. Goriško slovensko gospodarstvo je na te nove izzive v glavnem pripravljeno, naše največje bogastvo pa je močan občutek pripadnosti skupnosti, ki ga v glavnem zasledimo pri vseh slovenskih podjetjih. To je izredna in neprecenljiva dodana vrednost prostoru, v katerem živimo, in zadoščenje, ki nam to lahko prinaša, je osnova in gonilna sila za uspešno vsakdanje delovanje in nadaljnji razvoj. (aw) Spoznavanje književnosti ruši ovire in stereotipe Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice so v okviru sredinih večerov z naslovom »Sconfinamenti«, ki jih prireja Videmska univerza, gostili tržaškega literarnega kritika Mirana Košuto, kije predstavil knjigo »Sloveni-ca. Peripli letterari italo-sloveni«, ki je izšla pred leti pri založbi Diabasis iz Reggio Emilie. Večer, ki gaje vodil zgodovinar Fulvio Sa-limbeni, je tokrat želel osvetliti odnose med Italijo in Slovenijo na področju literarne izmenjave. »S knjigo, ki nosi v sebi vsa moja prizadevanja, da bi približal slovensko, predvsem obmejno književnost italijanskemu bralcu, želim pomagati k preseganju ideoloških ovir, ste-reotipov in nacionalizma. Prepričan sem, da samo tako bodo odnosi med tukajšnjimi ljudmi, skupnostmi in tudi državami boljši,« je povedal Košuta in dodal, da je danes znotraj Evropske unije kateri oboji pripadamo nedvomno zaznati izboljšanje odnosov. Kljub temu pa se bo treba na literarnem in kulturnem področju v prihodnosti soočati s fenomenom globalizacije. »Multikulturnost bo prešla v in-terkulturnost,« je še povedal Košuta. Dvesto strani obsegajoča knjiga je zbirka esejev, avtorjevih opazovanj in razmišljanj o slovenski književnosti v obmejnem pasu, od vizionar-ja in svetovljana Vladimirja Bartola do proze Alojza Rebule, verzov Aleksija Pregarca in drugih. Knjiga ponuja obenem izhodišča za razmišljanje o Trstu, obmorskem mestu z dvojno dušo in pojmu izraza srednjeevropski. Prav glede tega sta tako Košuta kot Sa-limbeni soglašala, daje bila slovenska literarna ustvarjalnost od vedno projektirana v prostor, ki je stičišče germanske, romanske in slovanske kulture. Beseda se je ob tem dotaknila tudi Pahorjeve Nekropole, kije v teh dnehv samem vrhu najbolj prodanih knjig v Italiji. Salimbeni in Košuta sta ugotavljala, da imajo danes televizijski mediji pomembno vlogo pri širjenju kulture. Sicer je bil Pahorjev roman na razpolago italijanskemu bralcu že leta 1995, ko je izšel prevod pri Tržiškem kulturnem konzorciju. (VaS) Praznik grškega pija V matematiki število n izraža razmerje med obsegom in premerom poljubnega kroga: 3,14. V enologiji pa n označuje zmagovito razmerje med vinarjem grškega porekla in vinorodnim okolišem v italijanskih goriških Brdih. Evangelos Paraschos je iz se-vernogrškega mesta Tesaloniki preselil v Trst, kjer je študiral farmacijo. Kasneje se je poročil z Goričanko in ostal v Italiji. Pred desetimi leti je začel obdelovati nekaj hektarjev vinogradov in pridelovati vino v Brdih, in sicer v Števerjanu, Štandrežu, Gradiščuti, na Oslavju in v Podsabotinu. Letos se je odločil, da bo na poseben način obeležil dan grškega pija. Črka n je tudi začetnica njegovega priimka, Paraschos pa jo uporablja tudi kot logotip na svojih etiketah. Malo ljudi ve, da ta dan praznujemo 14. marca: izbira izvira iz anglosaškega načina zapisovanja datumov -3,14 -, ki je približek treh številk, ki sestavljajo n. Nekateri ga praznujejo ob 1.59 popoldan, da se karseda približajo petmestni decimalni zaokrožitvi 3,14159. Kot zanimivost naj povemo, da je leta 1789 slovenski matematik in fizik Jurij Vega postavil svetovni rekord in izračunal število n na 137 decimalk. V petek, 14. marca, se bodo vina Paraschos točila v številnih vinotekah po Sloveniji ter v goriški in tržaški pokrajini. Za kozarec vrhunskega vina bo potrebno odšteti 3,14 evrov. Naravna, nefiltrirana vina brez dodanega žvepla; vina, ki kot n spominjajo na popolnost kroga, na sosledje letnih časov, na neskončne spremenljivke vina. Collio Bianco Riserva, bakreni n not, kai, ki se zdi nekakšna konjugacija med tokajem in furlanskim tokajem ter Rosso Mer-lot. Informacije 0481-884154. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. marca 2008 1 1 števerjan - Koncert ljudskih pesmi v okviru revije Primorska poje S pesmijo ohranjajo bogato ljudsko izročilo Čast zaključne točke si je upravičeno zaslužila ženska pevska skupina Stu ledi Primorska poje vsako leto tudi z glasovi ljudske tradicije na tematskem večeru revije, ki združuje skupine s folklornim repertoarjem. Kulturno društvo Briški grič je v petek gostilo v domu na Bukovju pri Števerjanu ta poseben dogodek, ki gaje oblikovalo sedem navdušenih hraniteljev ljudskega izročila. Nastopajoče je na začetku pozdravila predsednica goriškega pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev Maja Humar, ki je poudarila, kako je Primorska poje od svoje ustanovitve pred skoraj štiridesetimi leti trenutek druženja in navezovanja prijateljskih stikov, ki je pripomogel k ustvarjanju in utrjevanju skupnega, brezmejnega območja v znamenju petja. Revija deli te vrednote z izvirnim smislom petja in plesa v kmečki družbi, kjer ima ljudska kultura svoje korenine. Petje je predstavljajo namreč trenutek druženja na vaškem trgu, pod lipo, ob vsakdanjih opravilih, na dvorišču domačije. Obnavljanje tistih trenutkov in njihovega doživetega, a sproščenega značaja je poslanstvo folklornih skupin, ki so se zvrstile vsaka z utrinkom lastne tradicije, njenih tipičnih harmonskih in melodičnih postopkov, z uporabo narečja. Revija ljudske glasbe na Primorski poje ima značaj srečanja med starimi prijatelji, saj nastopajo vsako leto z rahlimi variantami redni gostje, med katerimi je tokrat predstavljala novost pevska skupina Val, ki četrto leto deluje v okviru istoimenskega piranskega društva. Mladi navdušenci delujejo pod mentorstvom Jerice Filli in so ustvarili prijetno skupinsko sozvočje s programom pesmi iz slovenske Istre. Z iskanjem včasih še nezapisanih pesmi babic in dedkov se ukvarjajo tudi članice pevske skupine Kmečkih žena iz Ilirske Bistrice, ljubiteljice starih običajev, ki si »ob pečenju potic« krajšajo čas s petjem v pristnem tonu. Vonj morja in toplina melodij istrske obale pa navdihuje koprsko moško skupino Kantadore, ki poje ob spremljavi ljudskih glasbil, so pele in harmonike (mentor in instrumentalist je Emil Zonta). Izvajanje istrskih pesmi upošteva tradicionalne prijeme, predvsem pa izraža iskreno veselje članov ob tovrstnem mu-ziciranju. Sodeč po udeležbi na tej reviji, Istra navdušeno goji svoje folklorne običaje, ki jih je zastopala in predstavljala tudi skupina ljudskih pevk KD Mandrač iz Kopra. Pod mentorstvom Mojce Lepej so pevke pripravile projekt z naslovom »Uslišana ljubezen«, s katerim so sestavile šopek ljudskih pesmi iz raznih krajev Slovenije. Iz Tolminskega pa je prišel tercet Ju-hana, ki predstavlja poseben pojav kot »družinska« skupina; sestavljajo jo hči, mati in njena sestra, medtem ko ie ime spomin na babico. Pevke pojejo »po posluhu«, brez strokovnega vodstva, in s tem ohranjajo krajevno, a tudi družinsko tradicijo. Ena od glavnih značilnosti ljudskih, dolgih kitičnih pesmi je pripovedna oblika, ki zaživi s posebno živostjo v izvedbah simpatične vokalne skupine Hrušiških fantov iz Ilirske Bistrice. Pevsko pripovedovanje zgodb iz starih časov je res njihova specialiteta in tokrat so fantje izbrali temo »Skrite ljubezni« ali, kot so sami pojasnili »posteljnih štorij«, tistih, ki razkrivajo v pesmih bližnjice ljubezni,»saj treba vedet ni ljudem, kar znano je tihim nočem«. Med nastopajočimi skupinami si je z najdaljšo zgodovino zagotovila častno mesto zaključne točke ženska pevska skupina Stu ledi, ki praznuje tridesetletnico delovanja in prav tako že tridesetič nastopa na reviji Primorska poje. Dolga pot ni oslabila skupine, ki se lahko ponosno predstavlja v okrepljeni in pomlajeni zasedbi, saj je s svojim delom znala pritegniti in spodbuditi tudi mlajše generacije. Pri izvedbi programa »Ljubezen od začetka do konca« so pevke nastopile s pravo energijo in dokazale, kako je nauk učinkovito zalegel v med-generacijskem dialogu. Skupina je zaključila revijo z mislijo o padcu meja, o uresničenih želja, ki so dejansko potrdile in priznale že obstoječo, veliko in povezano družino Primorske poje. Rossana Paliaga Utrinek s koncerta v Števerjanu bumbaca gorica - Jutri pravljična urica v Feiglovi knjižnici Prihaja čarovnica Vilma Novo zgodbo bo otrokom pripovedovala knjižničarka Luisa Gergolet V Feiglovi knjižnici je bilo prejšnji ponedeljek prav posebno živo. Sara Hoban je s pevci otroškega pevskega zbora Oton Župančič iz Štan-dreža pripovedovala pravljico o Čipu in boru. Vsako sredo se namreč v domu Andreja Budala srečujejo mladi pevci, da bi spoznali skrivnosti glasbe. Letošnje delovanje so začeli z jesenskim sprehodom v Coroni-nijev park. Tam so opazili mogočni bor, ki je dal vzvod za pravljico, ki so jo ozoblikovali s pomočjo mentoric Tanje Gaeta in Sare Hoban. Zgodba pripoveduje o ptičku Čipu, ki je vedno sedel na boru in ni hotel ni- Prejšnji teden je pravljico pripovedovala Sara Hoban foto l.g. kamor drugam. Prepričajo ga, da mora v gozdno šolo na veliki kostanj. Čip se le opogumi in gre. Kaj kmalu ugotovi, da je v šoli lahko zelo lepo: spozna številne prijatelje, se z učiteljico Srakico nauči novih zvokov in potuje v Afriko, kjer sreča čudne živali in drugačne ljudi. Šola postane tako zelo zabavna in Čip obljubi, da se bo spet vrnil. Otroci se bodo jutri ob 18. uri spet srečali v mladinski sobi Feiglove knjižnice, kjer bodo poslušali novo zgodbo, ki jo bo animirala Luisa Gergolet. Za to priložnost se bo spremenila v čarovnico Vilmo. (LuG) gorica - V knjižnici V torek pesmi Marine Cernetig Predstavili bodo tudi Trinkov koledar »Poezija Marine Cernetig teče kot voda Nediže med kamenjem in preko slapov. Včasih je rahla in prozorna, po hudi nočni nevihti pa postane temačna in grozeča. Bo prišla do morja?« Tako se sprašuje Michele Obit v uvodni besedi k zbirki poezij »Pa nič nie še umarlo«, ki jo bodo predstavili v torek ob 18. uri v čitalnici knjižnice Damir Feigel v Gorici na pobudo knjižnice in Založništva tržaškega tiska, pri katerem je zbirka izšla. Pri knjižnici Damir Feigel jim je še posebej pri srcu, da pride do rednih stikov z ustvarjalnostjo beneških Slovencev, ki si v svojih prizadevanjih za ohranjanje in vrednotenje domače slovenske kulture odpirajo nove poti v okviru ne le slovenskega pač pa tudi širše evropskega prostora. Marina Cernetig se tokrat predstavlja kot pesnica, v sebi pa združuje več vlog in strasti, ki bodo na torkovem srečanju nedvomno privrele na dan. O njenih verzih bosta spregovorila avtor uvodne besede Miha Obit in urednica zbirke Martina Kafol. Vsakoletni pomemben vir informacij o življenju in delu Beneških Slovencev pa je nedvomno Trinkov koledar, ki ga izdaja KD Ivan Trinko. O letošnji izdaji bo spregovorila Lucia Trusgnach. gorica - V torek v Kulturnem domu Stekli psi Po neuspelem ropu • v v • ■ iščejo »podgano« Stekli psi (produkcija SNG Nova Gorica) sodobnega ameriškega scenarista, režiserja, igralca in producenta Quentina Tarantina so uvrščeni v abonmjasko ponudbo V Gorici in za Gorico, ki je nastala kot pobuda Slovenskega stalnega gledališča v sodelovanju s SNG Nova Gorica. Predstava bo v torek, ll.marca, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Šest najetih kriminalcev, ki se med seboj ne poznajo, izvede rop. Preprosta akcija se izrodi v krvav obračun - alarm zazvoni prezgodaj, policija pride sumljivo hitro - očitno so padli v zasedo. Po neuspelem ropu »kapljajo« v opuščeno skladišče in si skušajo ustvariti jasnejšo sliko, kaj se je sploh zgodilo, kdo je preživel in kdo ubit, ali je dogovorjeno zbirališče sploh še varno. Čakajoč na rešitev skušajo odkriti »podgano« v svoji sredi. Poletto in Marušič na mitingu miru Jutri, 10. marca, ob 18.uri bo bo v okviru tradicionalnih srečanj z avtorji ter mitinga za mir 2008, v Kulturnem domu v Gorici večer na temo Ohranimo vrednote NOB-ja in italijanskega odporniškega gibanja. Spregovorila bosta Tomaž Marusič, član ZZB iz Nove Gorice in Silvino Poletto, predsednik ANPI-VZPI iz Gorice. Na srečanju bo govora tudi o knjigah H. Jamesa Burgwyna »Empire on the Adriatic - Mussolini conquest of Yugoslavia 1941 -1943« in Marca Cuz-zija »L' occupazione italiana della Slo-venia«. Film v Modra's galeriji Film v Doberdobu Kulturno društvo Jezero bo v sredo, 12. marca, ob 20.30 v Modra's galeriji v Doberdobu predvajalo film La sco-nosciuta. Tržnica ob dnevu žena Ob dnevu žena je bila včeraj pred ljudskim vrtom v Gorici tržnica, na kateri bodo tudi danes prodajali obrtniške izdelke in enogastronomske dobrote. Dan žena so obeležili tudi v Novi Gorici in okolici. Dolgoletna navada veleva, da za 8. marec ženske obdarimo s cvetjem, zato so se cvetličarji z rožami dobro založili, v središču mesta pa so na posebnih stojnicah nekateri ponujali že narejene cvetlične aranžmaje in tako olajšali izbiro kupcem. Ob dnevu žena se je izkazal tudi Mladi forum Vrtnica, podmladek območnega odbora Socialnih demokratov, ki je na osrednjem mestnem trgu mimoidočim ženskam delil rdeče nageljne. Razdelili so 300 cvetov, z akcijo so bili zadovoljni, po odzivu mimoidočih pa so bile izkazane pozornosti vesele tudi obdarjenke. (km) Evropski duh Velika dvorana novogoriškega kulturnega doma bo gostila doslej edini koncert v Sloveniji orkestra Spirit of Europe. Orkester sestavljajo glasbeniki iz 35 držav in ima sedež v Melku pri Donavi, jutri ob 20.15 pa bodo prvič nastopili v Sloveniji. Na violončelu bo nastopila Karmen Pečar, pod vodstvom dirigenta Martina Siegharta. Orkester bo izvedel dela S. Prokofije-va, D. Šoštakoviča in L. van Beethovna. (km) Štandreška proslava z drobci preteklosti Rdeča nit marsikatere prireditve ob dnevu slovenske kulture na Goriškem je bila letos etnografija, odkrivanje tradicij, starih običajev, skratka obujanje in vrednotenje navad, ki so zaznamovale življenje naših nonotov. V tem duhu je v okviru ZSKD nastala publikacija »Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti«, ki jo je na podlagi raziskav skupine študentov uredil in oblikoval Aldo Rupel. Za vsako vas ali področje najdemo zanimive izsledke, tako tudi za Štandrež, kar bomo lahko spoznali v torek na večeru slovenske kulture, ki ga prireja kulturno društvo Oton Župančič. Ob knjigi in priložnostnem posegu profesorja Alda Rupla bo glavno vlogo odigrala pesem. Domača vokalna skupina Sraka, ki letos praznuje 10-let-nico ustanovitve (slavnostni koncert bo 5. aprila v goriškem Kulturnem domu) bo pod vodstvom Bogdana Kralja uvedla večer s krajšim programom, sklepne pesmi pa bo oblikoval nonet Primorsko iz Mačkolj. Skupina deluje od leta 1995: takrat so si nekateri pevci zamislili nonet kot popestritev k programu mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj. Iz želje, da bi fantje skupaj zapeli nekaj pesmi v značilni moški zasedbi, se je izoblikoval krajši repertoar ljudskih, večinoma slovenskih skladb. V sezoni 2003/2004 je vodenje noneta Primorsko sprejela Aleksandra Pertot. Junija 2005 je nonet Primorsko praznoval 10-letnico delovanja s koncertom, ki je potekal pod geslom S pesmijo v srcu. Lani so člani noneta največji napor usmerili v oblikovanje zgoščenke z naslov Zgodbe prijateljstev. Proslava bo v torek, 11. marca, ob 20.30 v domu Budal v Štandrežu. 1 4 Nedelja, 9. marca 2008_GORIŠKI PROSTOR / PIHALNI ORKESTER KRAS, ŠKD KREMENJAK, KD JEZERO in SKD HRAST prirejajo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE kulturni večer .DOBRA VOUA JE NAJBOLJ A. Splet glasbe, plesa in dramskih točk. Večer bodo oblikovali otroci in mladi danes, 9. marca, ob 19.30 v župnijski dvorani v Doberdobu Vabljeni! = r> Si Koncertna sezona 2007-2008 DUO SLUGA - CORAZZA Aleksander Sluga, violončelo Carlo Corazza, klavir NA SPOREDU: Schumann, Schuber t, Seghizzi, Webern in Debussy Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 13. marca 2008, ob 18. uri Krožek v ANTON GREGORČIČ Studijski center za socialno-politična vprašanja vabi na pogovor na temo SLOVENSKI MEDIJSKI PROSTOR Direktor Televizije RTV Slovenija JOŽE MOŽINA Z gostom se bo pogovarjala časnikarka Erika Jazbar Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Ponedeljek, 10. marec 2008 ob 19.30 Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji Zveza pevskih zborov Primorske Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst Javni sklad RS za kulturne dejavnosti PRIMORSKA POJE 2008 Meiani pevski zbor Standrež Petek 14. marca Duhovni ^or Anton Martin Slomiek, Zagreb ' nh on ier'weni Pev*ki zbor Sv. Križ, Trst UD ¿U.oU MeSani pevski zbor Sontius, Nova Gorica Standrei, Oktet Castrum, Ajdovščina cerkev SV. Andreja Komorni zbor Julius Trst Meiam pevski zbor Jacobus Gallus, Trst S0PRIREDITEU PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Noiioiia iti mawa Mo5ki pevski zbor Dragotin Kette, Ilirska Bistrica Nedelja, 16. marca, žmki pmkj zbor Prc5m lljnKa BjJtrjca 0017. lin, Mrtam pevski zbor Duri, (ol Gorica, Vokalna skupina Grlica, Vipava Kulturni center Moiki pevski zbor Valentin Vodnik, Dolina LOjZe BratUŽ Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Koper SOPRIREDITELJ MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCA-NU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Grande, grosso e Ver-done«. Dvorana 2: 15.30 - 17.50 «Sweeney Todd: II diabolico barbiere di Fleet D Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A street«; 20.10 - 22.10 »Il mattino ha l'oro in bocca«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Jumper«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Persepolis«. Modra dvorana: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.15 »Prospettive di un delitto«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Ver-done«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 »Jumper«; 21.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 15.00 - 17.40 - 20.40 »Il pe-troliere«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Non e un paese per vecchi«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.00 - 22.00 »Prospettive di un delitto«. NOVA GORICA: 19.00 »Estrelita«; 21.00 »Ameriški gangster«. il Razstave V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ob sobotah (ob 16. uri) in ob nedeljah (ob 11., 15. in 17. uri) bodo brezplačni vodeni obiski razstave; informacije na tel. 0481547541. ~M Koncerti OBČINA GORICA IN ZDRUŽENJE MERIDIANA vabita danes, 9. marca, ob 16. uri v večnamenski center v ul. Baiamonti 22 v Gorici na koncert z naslovom »Le stelle del musical«. Pela bo Federica Bressan s klavirsko spremljavo Manuela Figlja; vstop prost. SCGV EMIL KOMEL, ZCPZ IN KC LOJZE BRATUŽ vabijo za koncertno sezono 2007-2008 na koncert dua Aleksander Sluga (violončelo) in Carlo Corazza (klavir) v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Založništvo Tržaškega Tiska Knjižnica "Damir Feigel" vabita na literarno srečanje PA NIČ NIE ŠE UMARLO Predstavitev zbirke poezij Marine Cernetig v torek, u. marca, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB Centru v Gorici Sodelujejo Miha Obit, Martina Kafol in Lucia Trusgnach 0 Čestitke NIKA BAGON in RICCARDO PERJZZOLO sta postala deželna prvaka FJK FIDS v latinskoame-riških plesih v kategoriji od 16 do 18 let. Čestitava jima vokalna skupina Bodeča neža in prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Naš dirigent MIRKO FERLANje uspešno zaključil študij zborovske kompozicije in zborovodstva na tržaškem konservatoriju G. Tartini. Iz srca mu čestitajo pevci mešanega pevskega zbora in člani SKPD F.B. Se-dej iz Števerjana. Bravo Mirko! Smo prou kuntjinti. Teku neprej... ka pravi dirigent si ratu zdej. Usje bu še bolj pestro, keder te buju kliceli usi maeštro. SKD Hrast Izpiti su zmjiren težki... Še duobro, de naša Beatrice se jih ne ustraše! Eh, nanka u Benjitkeh ti ne mureju neč... ti an klavir, ste prou an ljip par! SKD Hrast H Izleti DANSKA - v odkrivanju Copenhage-na, Severne Zelandije in njenih gradov, Vikingov in stare prestolnice Roskilde - štiridnevni izlet od 24. do 27. aprila; informacije in vpisovanje do vključno 14. marca na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; abonmaj ska sezona v Gorici 07/08 KD "OTON ŽUPANČIČ" - Štandrež vabi na Večer slovenske kulture Predstavitev etnografskih raziskav V TOREK, 11. marca ob 20.30, v domu A. Budala Sodelujeta VS „SRAKA" in NONET PRIMORSKO vpisovanje in informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 048120678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). SPDG prireja v nedeljo, 6. aprila, avtobusni izlet v Škocjan za ljubitelje pešhoje in narave. Planinci bodo prehodili pot po soteski reke Reke od Famelj do Škocjana, drugi pa si bodo po želji lahko ogledali Škocjanske jame. Prijave na sedežu društva v četrtek, 13., in četrtek, 20. marca, od 19. do 20. ure. SPDG vabi v nedeljo, 16. marca, v sklopu Kekčeve poti na pohod na Škabrijel. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 12. uri; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lutman) v večernih urah. Obvestila RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prirejav sodelovanju z občino Sovodnje, s so-vodenjsko civilno zaščito in z ribiškim zavodom ETP čistilno akcijo bregov Soče in Vipave danes, 9. marca. Zbirališče ob 8.30 na sedežu društva Vipava v Sovodnjah. ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupotič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca; informacije na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. KD DANICA z Vrha vabi ženske na tradicionalno večerjo v petek, 14. marca, ob 20. uri v gostilni pri n www.teaterssg.it Francetu v Sovodnjah; informacij e in vpisovanje na tel. 3397484533 (Dolores). 0 Prireditve ZSKD vabi na Ustvarjalnost 2008 na sedežu KD Skala v Gabrjah danes, 9. marca, od 10. do 13. ure: Andrea Pahor tridimenzionalno opredmeti svojo zamisel; Ivan Zotti se ukvarja s plastičnostjo, gibkostjo in toplino lesa; Boris Prinčič se na svojstven način posveča fotografskim posnetkom; Susi Makuc išče ravnotežje in posreduje napetosti skozi ledene odseve obdelanega stekla; Igor Croselli in Robert Ocretti se posvečata govorici kraškega kamna; Andrej Rosano in Mitja Morgut bosta ponudila nekaj požirkov obrtniškega piva za pokušnjo. 0 Mali oglasi PRODAM avto Fiat 600, letnik 2005, cena 4.000,00 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM diatonično harmoniko »Melodija«. Cena 1.100,00 evrov. Tel. št. 335-5387249. Prispevki V spomin na dragega brata Leopolda Devetaka darujeta sestra Bernarda z družino 200 evrov in brat Rudolf z družino 200 evrov za onkološki center v Avianu. Za Leopolda Devetaka daruje solet-nica z Vrha 50 evrov za onkološki center v Avianu. V spomin na dragega prijatelja Leopolda darujeta Silva in Luciano 100 evrov za raziskavo proti rakastim obolenjem pri CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Leopolda De-vetaka darujejo Angela Juren, Ladi in Rosanna z družinami 100 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na teto Poldico darujeta Pepo in Slavko 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob brata Karla Černica darujejo sestre in brata 50 evrov za pevski zbor Jezero, 50 evrov za Zvezo borcev Doberdob, 50 evrov za sekcijo krvodajalcev Doberdob in 100 evrov za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. Ob obletnici smrti Mirka Vižintina darujejo žena in hčeri 100 evrov za AIRC (Vsedržavno združenje za raziskovanje rakastih obolenj). Quentin Tarantino STEKLI PSI produkcija SNG Nova Gorica Režiser VITO TAUFER igrajo: Miha Nemec, Marko Plantan Vojko Beišak, Radoš Bolčina Primož Pirnat, Gorazd Jakomini Ivo Barišič, Sergej Ferrari in Dean Petrovič predstava je prestavljena od najavljenega termina (poned.10.3.) na torek, 11. marca ob 20.30 Kulturni dom (z italijanskimi nadnapisi) Poljane-gostilna (19.20) - Doberdob-cerkev (19.25) Romjan-cerkev (19.30) - Tržič-S.Polo (19.40) Tržič-b.č. Shell (19.45) - Štivan-nad gostilno (19.50) Jamlje-gostilna (20.00) - Gabrje (20.05) Sovodnje-pri lekarni (20.15) - povratek ob 23.00 z obrazi svojega časa pokrovitelj MX. PPH sezone v Gorici rl^jV^^/11 LV^-L EDELJSKE Nedelja, 9. marca 2008 1 5 APrimorski r dnevnik M Zahteva Južne Osetije, naj jo mednarodna javnost po zgledu Kosova prizna za samostojno državo, kateri je sledila podobna zahteva Abhazije, je opozorila na kritično stanje območja Južnega Kavkaza med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom; to stanje je bilo pred leti v središču pozornosti zaradi krvavih etničnih konfliktov, nato pa je pozornost upadla; celotna regija pa velja za območje zamrznjenih konfliktov, kjer je stanje milo rečeno zaskrbljujoče. Poleg entitet, ki zahtevajo priznanje, so namreč nedavna politična dogajanja v dveh državah, Armeniji in Gruziji, opozorila tudi na veliko interno politično nestabilnost, kar seveda samo še zaostruje odnose, ki že itak niso enostavni. To tudi zaradi sosed: na severu regija meji na Rusijo, na jugu pa na Turčijo in Iran, kar že samo po sebi veliko pove. Skratka, regija je na meji med krščanskim in islamskim svetom, veliko število manjšin v vseh treh državah, Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji seveda otežkoča enostavne rešitve. Tu so še velike razlike veroizpovedi in jezika, da o gospodarstvu ne govorimo. Poseben problem je energetika, saj naj bi skozi regijo tekel plinovod Nabucco, projekt Evropske unije za uvoz plina iz Srednje Azije mimo Rusije; in glede na dejstvo, da ima Rusija sedaj v zvezi z izvozom plina Evropi v rokah škarje in platno, je tudi to vprašanje zelo pomembno in povzroča val polemik. Le kako jih ne bi, saj so za tem res ogromni strateški in ekonomski interesi. Vprašanje Južnega Kavkaza bo torej na dnevnem redu svetovne javnosti še zelo dolgo. Sedanji izbruh ob razglasitvi neodvisnosti Kosova je torej le eden od številnih trenutkov napetosti, ki jih je regija beležila od razpada Sovjetske zveze in nobenih izgledov ni, da bi se ta napetost kako polegla. Od treh držav Južnega Kavkaza je največji Azerbajdžan, najvzhodnejša država ob obali Kaspijskega morja, ki meji na severu na Rusijo, na zahodu na Gruzijo in Armenijo ter na jugu z Iranom. Azerbajdžan je tudi najbogatejša izmed teh treh držav z zelo hitro rastjo, v zadnjem letu kar 31-odstotno. Politično je Azerbajdžan nekdanji fevd rodbine Alijev. Hejdar Alijev je oče modernega Azerbajdžana, od leta 2003 pa ga je na mestu predsednika republike zamenjal njegov sin Ilham Alijev; zanj je glasovalo 76,8 odstotkov državljanov. Opozicijske stranke so razdrobljene in v glavnem jih vodijo ljudje nomenklature iz časov Sovjetske zveze. Prebivalci so povečini muslimani, azerbajdžanski jezik je soroden turščini. Zahvaljujoč se predvsem bogastvu energetskih virov (nafte in plina), je država dosegla dokajšnjo ekonomsko stabilnost, ukvarja pa se še s številnimi problemi glede pravne države in glede človekovih pravic. Ob koncu decembra lanskega leta so sicer po amnestiji iz- pustili iz zapora 119 jetnikov, med katerimi več novinarjev, vendar se politično stanje v državi ni izboljšalo. Ali-jev se pripravlja na volitve, ki bodo letos jeseni in napoveduje veliko modernizacijo: gospodarski razvoj, demokratizacijo in konec tranzicije z oblikovanjem nacionalne identitete in poudarkom na specifičnosti države. V odnosih s sosedi pa ima Azer-bajdžan nemalo problemov. Velik problem je dokončna razmejitev teritorialnih voda na Kaspijskem morju s Tur-kmenistanom, državi ob vzhodni obali morja. Pod morskim dnom so namreč velika ležišča zemeljskega plina in boj za razmejitev je dejansko boj za velike ekonomske interese. Z odprtjem pli- novoda, ki iz glavnega mesta Bakuja preko Gruzije vodi v Turčijo se je leta 2005 bistveno zmanjšala odvisnost Azerbajdžana od Rusije glede izvoza nafte. Že omenjeni projekt Nabucco bo to odvisnost popolnoma odpravil. Še hujše pa je vprašanje Gornjega Karabaha, armenske enklave na jugozahodu Azerbajdžana. To je eden izmed zamrznjenih konfliktov. Leta 1998 je prišlo do spopadov, ki so terjali 30.000 življenj. Prebivalci, armenski kristjani, so zahtevali priključitev k Armeniji. Tega niso dosegli, vendar Azerbajdžan dejansko tega ozemlja ne nadzira, pogajanja z Armenijo, da bi dosegli dogovor o prihodnosti de dežele, pa so dejansko zastala. Retorika v zvezi z Gornjim Ka- rabahom je zelo goreča, potrebno pa bi bilo veliko političnega poguma, da bi prišlo do rešitve. Tega poguma zaenkrat ni in ga do letošnjih predsedniških volitev zagotovo ne bo, saj je Gornji Ka-rabah ena simbolnih točk volilne kampanje vseh strank oziroma kandidatov. Problematično je tudi stanje južne pokrajine Nakičevan, ki je sestavni del Azerbajdžana, dejansko pa leži na meji med Armenijo in Iranom. Tu pripadnost ozemlja ni sporna, težavne pa so povezave z osrednjim Azerbajdžanom, kajti odnosi z Armenijo niso normalizirani. Armenija je pravzaprav najbolj nesrečna država na tem območju. Politično je močno vezana na Rusijo, na ka- južni kavkaz med rusijo, iranom in evropsko unijo Strah, da iskrica ne bi zanetila požara Bojan Brezigar ABHAZIJ, GRUZIJA OSETIJA ČRNO MORJE'i JUŽNA AZERBAJDZAN NAKIČEVAN IRAN tero pa ne meji. Na vzhodu meji namreč na Azerbajdžan, na severu z Gruzijo, na jugu in zahodu pa na Turčijo. Meji s Turčijo in Azerbajdžanom sta dejansko zaprti, odprta je le meja z Gruzijo, vendar Armenija nima železniške povezave s svetom. Vlak iz prestolnice Jerevan namreč vozi samo do gruzijske prestolnice Tbilisi, naprej pa ne, ker vodi proga skozi Abhazijo, ki je v rokah upornikov. Armenija je ekonomsko šibka, saj nima ne nafte in ne plina, standard je nizek, na nedavnih predsedniških volitvah je bil za predsednika izvoljen nekdanji premier Serž Sergisjan, vendar so po volitvah izbruhnili nemiri, ker je nekdanji predsednik Ter-Petrosjan ugovarjal volilnim izidom. Nastopiti je morala policija in v nemirih je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Sicer pa ima Armenija velike zgodovinske težave s Turčijo, ki je Armence vselej zatirala. Zgodovina govori o pokolih, deportacijah, davčnih pritiskih in še marsičem: najhujši dogodek je bil turški genocid nad Armenci, ko so leta 1915 Turki deportirali v puščave Sirije in Mezopotamije med 600.000 in poldrugim milijonom Armencev, ki so povečini umrli. Ta zgodovinski dogodek in dejstvo, da ga Turčija ne priznava, še sedaj onemogočata redne odnose med državama. Sicer pa v Armeniji živi le kakih 40.000 Armencev; glavnina jih je raztresena po svetu. Bežali so pod Turki, kasneje pa jih je razseljevala Sovjetska zveza. V Armeniji živi le nekaj več kot 3 milijone Armencev, v tujini (Rusiji, ZDA, Gruziji, Franciji, Iranu in Libanonu) pa 4,8 milijona. Tudi to kaže na težave, s katerimi se sooča država, v kateri je kmetijstvo še vedno prevladujoča gospodarska dejavnost. Severno od Armenije leži Gruzija, država, ki se je politično odcepila od Rusije. Gruzija nima naftnih polj, tudi plina ne, politično stanje pa je prav tako nemirno kot v sosednji Armeniji, predsednik Mihail Sakašvili je bil izvoljen na predčasnih volitvah 5. januarja 2008. Vendar opozicija ugovarja poštenosti teh volitev; Sakašvili naj ne bi prejel v prvem krogu več kot 50 odstotkov glasov in zato je opozicija zahtevala drugi krog. Ni ga bilo, prišlo je do nemirov, ki so tudi v tej državi terjali nekaj žrtev. Sicer pa ima tudi Gruzija težave s človekovimi pravicami in s svobodo tiska, kar je pač stalnica v regiji. Zapisali smo, da Gruzija nima nafte in plina, vendar tečejo po njenem ozemlju številni naftovodi in plinovodi, ki se izogibajo proruske Armenije. Storitve so tako največja gospodarska dejavnost, saj 58% zaposlenih dela prav v tem sektorju. Osrednji problem Gruzije pa sta dve avtonomni regiji, Južna Osetija na severu države in Abhazija na severozahodu. Obe ležita na meji z Rusijo, obe sta pred leti po krvavih spopadih razglasili neodvisnost, obe uživata podporo Rusiji in obe sta sedaj zahtevali mednarodno priznanje. Gre seveda za zelo kočljivo vprašanje, ki ga je Rusija že nekajkrat postavila na pladenj Evropski uniji, ko je šlo za priznanje Kosova. Tudi Abhazija in Južna Osetija sta namreč v času Sovjetske zveze uživali precejšnjo avtonomijo in prav na to se sklicuje Moskva. To je torej stanje na Južnem Kavkazu; zagotovo ni zavidanja vredno, saj iz stanja, ki je bilo tu opisano, izhaja, da bi zadostovala iskrica za nov požar mednarodnih razsežnosti. To pa je zelo resno, kajti Južni Kavkaz, ki je sicer videti zelo daleč, je vendar del Evrope, obenem pa tu čez tečejo pomembni naftovodi in plinovodi, južno od Rusije in severno od Irana, torej po edini poti, ki si jo je Evropska unija izbrala kot alternativo glede na Rusijo in na islamski fundamentalistični svet. 203 Nedelja, 9. marca 2008 NEDELJSKE TEME / DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI - Učenci 3., 4. in 5. razredov osnovnih šol so s< ovanjenal Učenci 3., 4. in 5. razredov osnovnih šol dolinskega ravnateljstva so se v mesecu januarju udeležili belega tedna v zimsko športnem središcu na Piancavallu. V spremstvu svojih učiteljev so spoznavali značilnosti gorskega sveta in se učili smučanja. V ponedeljek, 14. januarja, smo šli na zimovanje na Piancavallo. Avtobus »mc> cakah V* uledališčem. Dali smo kovčke na avtobus, mamice in se odpeljali- Ko smo pnsl, v Piancavallo. smo odložili kovčke v sobe mslr I^čat. Bila sem v sedmi skupim, Z ^ skupini so bile tudi moje pryatelj.ee. Ko smo končati smučat, smo šli v sobe se preoblec. nato tZ ^erio-povečerjismoslivso e^ smoli pižamo in »i Jed" •UsmuL. Naš učitelj je bil zelo dober m se je imenoval^i^nnis.^^ ^^ ^ ogledali " sleddog. Psi so vlekli sanke po snegu SU sczeo hitro, I sredo in čclrtek je močno snezdo.1«U°je skoraj en meter snega. Najbolj všec m, je btlo, ko smo šli v diskoteko. Zelo sem se zabava a. Upam. da bom šla tudi prihodnje leto na zimovanje. Nleole ■ H SMUČARSKA OPREMA - REBUSI Skupinsko delo učencev 4. razreda OŠ Prežihov voranc Dolina-Mačkolje j. m __ 12645 % i t rt -"Tri fZi V tednu od 14. do 18. januarja smo šli na zimovanje. Vstopili smo na velik avtobus, ki nas je peljal v Piancavaiio. 2 nami so bili' učenci iz Trebč. Po treh urah vožnje smo dospeli Izstopili smo z avtobusa ter zanledali zasnežene hribe. Kovčke smo nesli v sobe in šli malicat. V skupini smučanja je bilo štirinajst učencev različnih šol. Smučali smo zjutraj in popoldne. V torek popoldne smo se peljali s sankami, ki so jih vlekli psi hasky. Zelo sem se zabavala, ko sem opazovala haskyje. Zadnji dan smo imeli tekmo in za nagrado smo vsi prejeli ovratnice. Ta teden je bil zelo zanimiv, saj smo veliko smučali in bili v naravi. 1¿3 iU rT rt r fs tL r*i V 1 ¿jJ t A ' .i- r~. t' v M /ž Prejšnji te Piancavallo. IV Trebč. Prišli sr zasnežene hrib. smo šli jest kos imeli tečaj smu skupini sem bil bratrancem Car. Drugo jutro nam razdelili eo devetih smo ime pride učitelj Gm, v torek smo sanke in haskyji: Zadnji dan sj i 40. Popoldne sn se ob devetih zve* zimovanju. ker je X- NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. marca 2008 17 e januarja odpravili na... Piancavallu VVA L i jO Rtis J F, LE P, K O J i; v &N LŽINKF. OI>ET jO 8D firofiiir Ju HiMlm¡ MlfLgljin Pnfhciwi«, S Itirimcc l fhlil. Kv Italjunn. kn>*.ilj. J íLhIl'lii. FranJu^ri in .ri.n ■.mufrifj v PinnravjllA [HIJHN hril Ili! :ljij-| ijj ^imL-J-Ij,! L"í r<> iiifc ■iti-iih in imib i=-r-■■ ^rnowi»ílilk Lakordi hi vr [rtu * b-nk ilftú «Jftil. Judi i lin^khpi ^«juS levili in ■■ i,clt^j jmLu jitušik i> Prejšnji teden smo bili v Piancavallu. Avtobus nas je čakal v Boljuncu pri gledališču. Ko prišli v piancavallo, smo videL veliKo snega. Pripravili smo se m si. smučat, ^a sem v pet. skupini. Naš uctel, se fe imenoval Niko. Bilo mi ¡e vsec, ko Uoš.iShaskyiinsankam; OJedal. smo tudi risani film Spirrc. zvečer smo šli v diskoteko. Zadnji dan smo tekmoval.. Ucenc, ravnateljstva iz Doline smo se uvrst.1. na drugo mesto. Vsi smo dobili ovratnico. Bilo je zelo lepo. Upam, da bomo šli še na zimovanje. Maja V -imJ? jt bdrtl «mtliml iftlit.. bik Jb mi nam »krilf neha. littU kitpalii iii /liiKlilh rartmti je bita JavtUlE- utflctja pnt v sndjt ni1, «treh. IkTih MirJirrk L»i kmalu m tri nitliTjr bHo, Sfttiiitli- u v-vrtnjnn v brk» iidcju d™Iik in ni iMkmitn«t bHin®-ipLufiJr. JUNCAVALLO Ht-S JE I. tP, HO JFr V Ki IN k K ODETJ! ]'u j* litin iijiv* iirt** mt ^rasftriih ii Piifi-mUn! Sj Irirtrk tile jr rr^ Irpo-\i hii-ii-U ni smučeh imrahnust n.i simi. silcim kr in 111l- - n -l j- . 111.. : i pnm. |u t* h«- h i«lrt. ki «»t »f ^BHTt «rili tn ne irtijtK* kamni trk^ullki. /inin'. jnj* |irrkn>iLu bilo jr Lun«1, ■ lepili ¿piimiiH^ in rJiMrtlij (kIiJdJ« rt snriikch iTrhiir lun«- I frači coi MF. I rnturinr t"'T.«5 Peljali na zimovanje v led vožnjo so vstopili učenci iz nodohoteiaReginainzagiedali ■Jio. Po kosilu smo vzeli smurj jn caijjaB,! sem v najboljši skupini. V z mojm bratom in mojim lom. ^ smo šli na zajtrk. Po zajtrku so Ruiado m sok za malico. Ob nfv lmfanja-Počakaiismo,da Vsak dan smo smučali sli gledat haskyje. Sedli smo „a nas vlekli po snegu mo imeli tekmo. Imei sem številko o se odjavili domov. Vrnili smo -er. Rad bi ostal še en teden na bilo zelo lepo. Elia ZIMOVANJE Na Piancavallo smo odpotovali in tam pet dni ostali. Smučati smo se učili, ko pa je snežilo smo se zmočili. Na učenje nismo pozabili, tudi knjige smo radi brali, zvečer pa smo se v disku zbrali. Jaz nisem plesal, ti pa si. Ugani, kdo smo mi! áPsis^ P° snegu ^ naj'ePše peljati se s sankami Lisa K. T 1 L (Kevin, Marko, Luka - COŠ »A. Bubnič« Milje) ZIMOVANJE NA PIANCAVALLU SMO UČENKE TRETJEGA, ČETRTEGA IN PETEGA RAZREDA COŠ » A. BUBNIČ« V MILJAH. IMENUJEMO SE GINEVRA, ARIANNA, ANNAMARIA, LARA, SARA IN FEDERICA. OPISALE BOMO NAJZANIMIVEJŠE DOGODKE LETOŠNJEGA ZIMOVANJA, TOREJ ... PONEDELJEK: ZJUTRAJ SMO SE UČENCI TRETJIH, ČETRTIH IN PETIH RAZREDOV DOLINSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA ZBRALI V BOLJUNCU, TAM VSTOPILI NA AVTOBUS IN ODPOTOVALI NA PIANCAVALLO. TOREK: ZJUTRAJ SMO SMUČALI IN SE MED SEBOJ SPOZNALI, ZVEČER PA SMO SI OGLEDALI FILM O HUSKYJIH, BIL JE ZELO LEP. SREDA: UTRUJENI OD SMUČANJA SMO ZVEČER GLEDALI FILM O ZGODOVINI SMUČANJA, BIL JE TUDI ZANIMIV. ČETRTEK: BIL JE NAPOREN DAN, BILO JE PREVEČ SNEGA. ZJUTRAJ NISMO SMUČALI, POPOLDNE PA SMO SE ODPRAVILI NA SMUČIŠČE. BILO JE TOLIKO SNEGA, DA SMO SMUČALI KAR PO CESTI. ZVEČER SMO ŠLI V DISKO. PETEK: ZJUTRAJ SMO TEKMOVALI. NAŠE RAVNATELJSTVO SE JE UVRSTILO NA DRUGO MESTO. BILI SMO ZELO VESELI. KO SMO POSPRAVILI VSE V KOVČKE SMO SE ODPRAVILI PROTI DOMU. BILO JE RES LEPO ZIMOVANJE. MT t.\ :/>, w ■ f fl t m LcKtUZ/ 18 Nedelja, 9. marca 2008 NEDELJSKE TEME / pevma - Iz zaprašenih in pozabljenih dokumentov Pričevanje aktivistke AFŽ Malke Mikluš - Nataše Ko brskaš po starih dokumentih, ki so v glavnem že dolgo shranjeni na podstrešju, naletiš na marsikatero zanimivost, ki neizbežno pritegne pozornost. Marsikdo med nami ima namreč navado zapisovati si posamezne vtise, nekateri pišejo celo dnevnik, drugi beležke, ki jih nato odvržejo v »domači arhivski« koš. Pred dnevi sem srečal prijatelja Roberta, ki ima navado - čeprav je italijanske narodnosti - stalno zahajati v no-vogoriško knjižnico Franceta Bevka ali pa v novogoriški park in tam si beleži misli, ki se mu porodijo. Tudi sam sem se »spotaknil« ob prašne in povsem oru-menele, a zanimive dokumente o NOB v Pevmi, nekake spomine aktivistke AFŽ (Zveze antifasističnih žena) in OF iz Pevme. V škatli sem najprej našel odrezek iz Soškega tednika z dne 18. januarja 1947 z naslovom v poudarjenih, »mastnih« črkah: »Slovesno odkritje spomenika 45 padlim borcem iz Pevme, Oslavja in Štmavra«. Podnaslov pa bralca seznani s takratnim dogajanjem: »Vas Pevma je bila v zastavah, katere so bile ovite s črnim trakom [...] Za naše ljudi je bil to velik praznik in istočasno tudi žalosten trenutek, saj so v spomin prisotnim prihajali vsi prijatelji in znanci, ki jih ni bilo več [...]« Na priloženem belem listu pa je bilo ročno zapisano: »Ti naši spomeniki niso spomeniki sovraštva, ampak so izraz našega anti-fašističnega boja, v katerem se je kovalo tovarištvo, sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi borci, istočasno pa so znak boja za naš narodni obstoj.« Datumov na rokopisno popisanih lističih žal ni, z malo truda pa je mogoče posamezne dogodke postaviti v okvir posameznih zgodovinskih dogodkov po drugi svetovni vojni. Takšen zapis je na primer naslednji: »Nekateri želijo, da se spomenik odstrani iz glavnega trga v Pev-mi. Mi smo se vsem tem pritiskom uprli in še vedno stoji tamle pri 'Pekavih'. [...]« Nato: »Pevma, Oslavje, Štmaver so plačale previsok krvni davek: 47 padlih, plus battaglioni speciali, plus taborišča v Nemčiji in Italiji. [...] Pa še prva svetovna vojna. [...]« In tu se začne tudi naše pripovedovanje, nekakšen zgodovinski prerez. Če je prva svetovna vojna opustošila vznožje Brd in prizadejala veliko gorja našim ljudem, je bil fašizem še hujši, saj je posegel globoko v dušo slehernega slovenskega človeka. Fašistično divjanje pa je v ljudeh sprožilo odpor in zato ni nič čudnega, da so domačini iz Pevme, Oslavja in Štmavra množično vstopili v Osvobodilno fronto (OF). V Pevmi se je odpor začel širiti že leta 1942, ko so začeli organizirati prve trojke med vaščani. Na Sabotinu, v ka-verni nad Podsenicami se je tistega leta že skrivala skupina dvanajstih partizanov. Takoj nato je dejavnost OF zajela tudi Oslavje in Štmaver, kjer so ustanovili krajevne odbore OF, Zveze slovenske mladine in antifašističnih žena. Aktivisti so delali za OF že dolgo pred 8. septembrom 1943, pred razsulom fašistične Italije. Ko pa so se tedaj še številni domačini vrnili domov iz internacije ali italijanske vojske, je ljudski odpor zajel vse prebivalstvo. Ni bilo več konspiracije. Vsi so delali za Osvobodilno fronto in mnogi so šli v partizane. Ljudje se niso vdali kljub številnim racijam nacistov in fašistov, ki so prihajali na kazenske pohode v naše vasi, plenili živino in ropali druge kmetijske pridelke. Precej ljudi so aretirali in mnoge odvedli v zapore in taborišča. Veliko fantov z vznožja Brd je bilo vključenih v razne brigade širom Primorske, začenši z Gregorčičevo. Ponovno brskam po najdenih papirjih. »Spomenik v Pevmi je zgrajen s trudom naših ljudi« [...] Misli se mi tu ustavijo. Spomenik je namreč tesno po- vezan z mojimi otroškimi leti, ko sem še kot kratkohlačnik stanoval v Pevmi in spremljal vaške dogodivščine. Z otroške perspektive se mi je zdel spomenik velik, ogromen, veličasten ... in v ponos vsem domačinom. Živo mi je še ostalo v spominu, kako me je nona Malka (ali mama Anica) za roko peljala po še makadamski poti do spomenika in ga tam skupno z drugimi domačinkami »puca-la«, ga krasila, menjala rože. Ob tem pa slednjo nedeljo ob 17. uri na prvi sestanek naprednih žena. Zaradi večje varnosti je bil izbran nenavaden kraj za sestanke: v cerkvi na Travniku v Gorici pri stranskem oltarju. Tistega dne je v Gorici lilo kot iz škafa. Zato se povabilu niso odzvale vse povabljene žene. Tudi jaz sem se najprej obotavljala, pa mi je mož Karlo, skupaj s svojo desno roko aktivističnega delovanja v Pevmi, Karlom Sošolom, prigo- prav pa je bila seveda vedno nabiralna akcija, saj smo med borci in deportiranci imele vse vsaj po enega ali več svojcev. Naj omenim še pripravljanje darilnih zavojev za borce za veliko noč 1944. Iz nabrane moke smo napekle večjo količino kruha in ga naložile na voz z vo-lovsko vprego. Voznik ga je odpeljal do Huma, kjer so ga prevzeli borci. Težje je bilo za veliko noč leta 1945, ko so bili v vasi že Nemci ter se nastanili kar po Omenim naj nadalje še stisko in nevarnosti, ki smo jih imeli prve mesece 1945 tik pred osvoboditvijo. Naš dom v Pevmi (št. 26) je imel skriven dohod od soške strani za vasjo in od tam so prihajali borci in aktivisti neopaženi v hišo. Sin Milko je nekega dne pripeljal kar 17 partizanskih borcev, ki so bili potrebni počitka in okrepčila; nekateri so bili tudi ranjeni. Kam z njimi? Na prostorni kašči smo jim uredili v po- Fotografija ob dnevu AFŽ v Pevmi leta 1950; druga z leve stoji Malka Mikluš - Nataša, v sredini Milica Figelj; čepe: Prvi z leve Milko Mikluš, v sredini Delka Devetak - Dornik, nato Gizela Primožič so kramljale in obujale spomine. Kakšno malenkost sem postoril tudi sam, predvsem pa sem prisluhnil spominom na tragične usode in boleče spomine, ki so se vpletali v klepet o vsakdanjih pripetljajih. Skratka, domače žene so ga redno in skrbno negovale. V tistih preprostih opravilih sem začutil navezanost domačinov na spomenik in na pomen, ki ga ima v okviru vaške skupnosti. Danes gledam nanj z očmi človeka srednjih let, a še vedno se mi zdi lep, topel, pristen in skromen, a obenem žilav, odporen kot Triglav. V njem se prepletajo številni simboli: poklon padlim, tri vasi - trije vrhovi in tisti pokončni vzorec zakoreninjenega slovenskega človeka z vznožja goriških Brd. Nato druga beležka: »Hvala aktivisti in aktivistke OF iz Pevme, Oslavja Štmavra: Karloti, Toneti, Marioti, Pepo-ti, Franceti, Mirkoti, Milkoti in Marije, Anice, Cvetke, Darinke, Milene, Vere, Cilke [...]« V spodnjem delu škatle z malim arhivom naletim še na daljši zapis, nekakšen osnutek za pogovor ali članek o spominih aktivistke iz Pevme: »Ko obhajamo posamezne obletnice ustanovitve osvobodilne fronte, v kateri so imele tudi žene važno in često-krat odločilno vlogo, se nam zdi umestno in prav, da spregovorimo tudi o tistih ženah na Goriškem, ki so med prvimi pristopile k narodno-osvobodilnemu gibanju in z vsemi razpoložljivimi sredstvi podprle partizanske borce v Brdih in na Krasu. S tem namenom smo se zglasili pri eni takih žena, o kateri smo vedeli, da je bila že od samega začetka v akciji in katere družina je plačala v NOB visok krvni davek.« »Moje partizansko ime je bilo Nataša in tako so me poznale tovarišice in tovariši - borci, za katere smo zbirali denar, živež in sanitetni material. Že v začetku februarja 1942 sem prejela doma v Pevmi povabilo, naj pridem na- varjal, naj vsekakor grem. Oba Karla sta bila že takrat člana OF, ne da bi sama vedela za to. Kdo je sklical sestanek? Vsekakor se je zbralo v cerkvi več žena, ki smo se po večini poznale med seboj in takrat je bila ustanovljena goriška AFŽ. Izdelale smo program za bodoče delo in si porazdelile delovna območja. Prevzela sem mesto sekretarke v Pevmi in v krajevni odbor sem pritegnila še pet so-vaščank. Ko se je začelo pravo osvobodilno gibanje in borba, smo v Pevmi in okolici organizirale predvsem nabiralno akcijo v podporo borcem na briškem območju. Voznik Tonik s Huma je, kadar smo mu sporočile, prišel z vozom do nas ter na domenjenem kraju naložil nabrano blago in ga odpeljal borcem na položaje. Ko je bila akcija v polnem teku, smo žene in dekleta nabrale in poslale borcem do 300 kg mesečno raznega blaga in živeža, tudi takega, ki so ga delili na živilske izkaznice in ki so si ga domačini pridobili, kakor riž, testenine itd. Nabiralna akcija je bila strogo tajna, vendar dobro organizirana, da je vsaka od nas prejela točna navodila, kaj in kako mora napraviti. Pri tem se moram še posebej spomniti požrtvovalnega dela Olge, čistilke v tovarni Safog v Strašcah, ki nam je na en ali drugi način in često z velikim tveganjem dostavila iz tovarne dragocen sanitetni material, pa zdravila in razne zdravstvene pripomočke, kakor igle za injekcije itd. Vse to smo potem pripravile na naših domovih in skupaj z živežem odpremile na položaje v Brda in še dalje v Benečijo. Naj omenim še izredno akcijo s krompirjem. Dobile smo sporočilo, da na položajih nujno potrebujejo hrane, vsaj krompirja. Žene smo z naglo akcijo nabrale v pičlih dveh urah 250 kg krompirja in Tonik ga je lahko takoj odpeljal na določeno mesto. Žene smo imele mesečno vsaj po en sestanek, na katerem smo se pogovorile o opravljenem delu in o tem, kaj bo treba še storiti. Glavni predmet raz- hišah. Tokrat smo skrivaj napekle kruha na »Solinah« ob cesti, ki pelje proti Štma-vru. Ko je bil kruh pečen, se ga nobena ni upala držati doma, da ga Nemci ne bi odkrili. Zato smo ga skrile v mrtvaški kapelici na vaškem pokopališču in ponoči so ga odpeljali višje v Brda na položaje. Ko se je bližal konec vojne in se je že z gotovostjo vedelo, da je poraz za Nemce neizogiben, smo žene in dekleta v Pevmi, na Oslavju in drugod v Brdih začele šivati in pripravljati zastave z rdečo zvezdo; pripravljale smo v strogi kon-spiraciji tudi transparente z napisi in pozdravi partizanskim osvoboditeljem in zaveznikom, s katerimi smo jih potem sprejeli, ko so prve dni maja vkorakali v Gorico. Omenim naj še mitinge, ki smo jih imeli v mlinu ob Pevmici v tako imenovani Hudičevi luknji, nedaleč od Štan-tovih. Spominjam se zadnjega takega zborovanja dne 20. septembra 1944, ko bi nas sovražnik skoraj presenetil. Tistega dne so namreč prišle v Pevmo nemške čete in ko smo se vrnile v vas, smo našle razmeščene nemške vojake po naših hišah. Posebnih doživljajev v tistem času je bilo nič koliko, čeprav spomin pri 70. lahko že začne počasi pešati. V naši družini smo imeli kar tri partizane in dva člana v nemških taboriščih. Trije od njih se niso vrnili. Omenim naj pogreb treh padlih partizanov v Cerovem, ki se mi je še posebej vtisnil v spomin. Bilo je neko nedeljo popoldne leta 1944. Nemci in be-logradisti so po izdaji napadli postojanko partizanov v Cerovem. Napadenim so hiteli na pomoč Tonče Bensa iz Gorice in še trije tovariši. Ker so imeli brzostrelke, se jim je posrečilo razbiti obroč oblegovalcev in tako se je večina borcev lahko pravočasno umaknila. Toda trije so pri tem padli in tisto nedeljo je bil njihov pogreb v Cerovem. Zbralo se nas je precej žena, deklet in drugih svojcev in znancev. Njih trupla in njih grobove smo dobesedno zasuli s cvetjem ter se tako poslovili od junakov. sebnem skrivališču prostor, kjer so se lahko skrili in počivali, jaz pa sem morala preplaziti vso vas in delati čudeže, da sem jih okrepčala; pri tem seveda nisem mogla in smela javno povedati nikomur zakaj rabim hrano. Pri tem sem seveda imela velike težave, pa smo jih premagali. Tudi iz časa po osvoboditvi nosim v sebi vrsto lepih spominov. Pri tem pa bi hotela najprej ugotoviti, da se vse premalo piše, ali skoraj nič, o slavni Prešernovi brigadi, ki je tudi operirala na našem območju in pri kateri je dalo življenje v borbi veliko število naših briških rojakov. Naša mladina je darovala brigadi tudi lepo zastavo, ki jo je sama izdelala. Ta zastava menda še nekje obstaja in škoda bi bilo, če bi se izgubila. Treba jo bo najti in spraviti med trofeje NOB v kakšnem muzeju, morda v Goriškega na Krom-berškem gradu. Najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin prvo zborovanje naprednih žena in deklet v Ljudskem domu v Gorici meseca maja 1945. Takrat smo sestavile tudi 10-člansko delegacijo goriških žena in deklet, ki so se udeležile drugega kongresa AFŽ od 11. do 13. maja v Ljubljani. Članice delegacije so bile med prvimi, ki so takrat prejele potne liste za povojno potovanje v Jugoslavijo. Poleg mene so bile v delegaciji Davorina Bevk in druge napredne žene iz Gorice, Jožefa Brajnik (Fefka) iz Štandreža, dve z Oslavja in druge. Kongres v Ljubljani nam je vsem udeleženkam ostal neizbrisno v spominu, saj smo zadihale svobodo s polnimi pljuči po tolikih letih trpljenja in borbe. Nataša (partizansko ime).« Kot je bilo že omenjeno, je Nataša ilegalno ime Malke Mikluš, rojene Fur-lan, iz Pevme 1896 - 1985. Spis je nastal v sedemdesetih letih. Škoda bi bilo, če bi takšna avtentična pričevanja, ki ohranjajo spomin na drobne, a pomembne vsakdanje dogodke, izginila v dokončno pozabo. Igor Komel X- NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. marca 2008 miroslav košuta: teža sončnega Knjiga, ki razkriva pesnikov duhovni obraz 19 Teža sončnega je naslov Košutove zbirke govorov, zagovorov in odgovorov, ki so izšli v različnih revijah in časopisih in bili izrečeni ob raznih priložnostih v zadnjem desetletju, točneje med leti 1996 -2006. Lahko rečemo, da se v tej naslovni sintagmi razkriva avtorjevo dvojno razmerje do sveta: njegova razpoloženjska razpetost med temo in svetlobo, med »volčjim mrazom« ter »sončno lučjo«, če povemo po njegovo. V Košutovi pogo-stoma prometejski upornosti pa je v jedru zaobjeta tudi globinska struktura slovenske poezije v njenem boju za človekov smisel in narodov obstoj. Na tem mestu zato ne gre prezreti, da je pesnikova osebna zgodba tesno povezana z narodovo, še posebej manjšinsko, in da prav skozi osebne stvari lahko beremo tudi marsikaj "o času in družbi, katerih doživetje ga je zaznamovalo". Skratka, lahko beremo tudi zgodovino našega časa, predvsem Trsta in Slovencev v njem. Vzporedno s tem pa se nam kaže tudi globlja kriza sodobnega sveta, v katerega smo vpeti. Uvodni kretnji, ki v skopih besedah osvetljuje bistvo Košutovega dojemanja sveta, sledi prvi razdelek besedil Zapisi in orisi. Gre za šest esejev, od katerih sta dva izšla najprej v italijanščini. Tako je na primer v eseju O sebi, slovenskem pesniku iz Trsta (1997) na skopih dveh straneh predstavil italijanskemu bralcu zapleteno življenjsko pot zamejskega pesnika, rojenega v povsem slovenski obmorski vasi, kjer je od nekdaj živel njegov rod. V vasi, ki je bila v času "četrstoletne karantene", kot bi dejal Boris Pahor, izpostavljena silovitemu raznarodovanju. To je kot otrok na lastni koži občutil tudi Košuta sam. Usoda slovenskega človeka ob meji je bila in je še vedno tesno povezana tudi z italijanskim Trstom in njegovim problematičnim odnosom do slovenske skupnosti. Zazrtost vase in v lažne mite in nezmožnost sprejeti drugačne ob sebi je tudi eden od razlogov nezadržanega propadanja tega obmorskega mesta, za katerega je značilno, kot črnogledo ugotavlja Košuta, "popolno pomanjkanje volje do življenja". V njem pa pogreša vse tisto, kar je mesto ob Jadranu nekoč imelo: duhovno razgibanost in gospodarsko dinamičnost. Svoj sestavek sklene z zanj tipično prispodobo morja, ribičev in obzorja, ki ne naznanja nič dobrega: /.../"nebo je brezbarvno, sprano, ampak obzorje je temačno". In čeprav bi si želel, da bi bilo to tako naporno, a hkrati privlačno mesto drugačno, ne more iz ujetosti vanj. Ve, da je ta Trst tudi slovenski in da torej sodi v njegovo pesem. Rad pa ga ima med drugim tudi zato, ker se je prav tu, v mladih letih, srečal s svojo posebno literarno ljubeznijo, ki je preživela nič koliko sezon in mod. Gre za njegovo srečanje z Umbertom Sabo, ki mu je še srednješolcu pomenil temeljno odkritje novega načina pisanja poezije. O tem govori v drugem sestavku Srečanje s Sabo: Odkritje novega sveta, kjer osvetljuje svoje razmerje do velikega tržaškega pesnika. Sabov cikel "Cinque poesie per il gioco del calcio" je bil za mladega Košuto, kot sam pravi, močno vznemirljivo odkritje. Tudi zato, ker je bil v slovenskem pesništvu novoromantične tradicije, na katero se je navezoval, tak tip poezije nekaj nenavadnega. Naenkrat je namreč spoznal, da lahko tudi vsakdanjost drobnih, banalnih Publikacija tokrat ni pesniška zbirka, temveč zbirka Košutovih govorov, zagovorov in odgovorov iz obdobja 1996 -2006 kroma dogodkov,skratka neliterarnih motivov, postane neposreden vir poezije in njenega drugačnega jezika. Prepričljiveje kot v tem kratkem spominskem zapisu nam Košuta ne bi mogel začrtati svoje mladostne poetike. Poetike, ki je zmogla odkriti lepoto povsod, tudi tam, kjer bi jo najmanj pričakovali. Bila pa je hkrati dokaz, da je lahko pretok dveh različnih pesniških kultur še kako ploden. Brez Sabovih verzov verjetno ne bi bilo nekaterih odličnih Košutovih pesmi, med njimi njegove Koze na trgu. V esejističnem zapisu, ki nosi naslov Sivo nebo nad Trstom iz leta 2002, se je dotaknil širšega problema, in sicer vprašanja današnjega sožitja med Italijani in Slovenci na tem koncu sveta. Pobudo za to razmišljanje mu je dal dogodek, ki je pretresel vso slovensko skupnost, in sicer zrušitev Kosovelovega spomenika v osrednjem mestnem parku. Za Košuto in vse, ki so čutili podobno kot on, je bil ta dogodek nova rana, nov dokaz nestrpnosti v našem mestu. Dovolj zgovorna je bila izjava tedanjega občinskega odbornika za kulturo, češ da slovenski pesnik ne sodi v park, kjer stojijo sohe očetov domovine. To pa pove o odnosu med tržaškim večinskim in manjšinskim prebivalstvom na pragu tretjega tisočletja pravzaprav vse. Drug problem, ki se ga je lotil v svojih esejih, zadeva razmerje nove Slovenije do manjšin. Košuto-vo razočaranje nad matično državo izhaja prav od tod. Država, ki ne varuje svojih manjšin, piše leta 1996 v eseju Ljudstvo, veselo piruje okoli zlatega teleta, izpostavlja nevarnosti tudi samo sebe, svojo integriteto in suverenost. Ob ukinitvi tržaške založbe, materialnega hiranja slovenskega gledališča, vse redkeje poseljenih slovenskih šol, upadanja materinščine in zavesti, da je "zamejstvo zelo zelo daleč zunaj slovenskega vsakdana," kot piše, res ni bilo veliko razlogov za optimizem. Gledališču, ob poeziji drugi veliki Košutovi ljubezni, sta posvečena zadnja dva zapisa iz prvega razdelka: Moč uniforme 2003 ter Stoletnica dramatičnega društva in samotni kapitan (2003). V slednjem se Košuta spominja visokega jubileja Dramatičnega društva, ki je od ustanovitve leta 1902 nadaljevalo tradicijo slovenskega igranja iz čitalniških časov. Ob razmišljanju na 25-letno vodenje gledališke hiše ugotavlja, da so njegove predhodnike in njega samega povezovali vedno isti cilji: skrb za resnično bi- stveni del slovenske kulture v Trstu in še posebej umetniške besede. Kljub nenehnemu boju za sredstva, ki tare tržaško gledališče že od prvih let njegovega delovanja, pa Košuta ugotavlja, da globinski vzrok današnjega usihanja v resnici ni v sredstvih, temveč predvsem v nas samih, v vse manjši pripadnosti in navezanosti na to osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu. Obenem pa je dovolj kritičen do sebe, da bi usihanje gledališča pripisoval samo zunanjim razmeram. Krivdo za tako stanje išče tudi v samem sebi. Nenehno vrta vase, da bi našel odgovor na vprašanje, kaj vse ni bilo storjenega, kar bi moralo biti, da bi bil odnos tržaške publike do gledališča drugačen. Gledališče je predmet njegovega razmišljanja tudi v eseju Moč uniforme 2003. Ob pripravah na ponovno uprizoritev tega dela leta 2003 se je Košuta spomnil časa, ko je bilo veseloigra uprizorjena, in sicer na začetku njegove gledališke poti. Šlo je za njegov dramaturški »krst«, s katerim je doživel - kot piše - nepričakovan uspeh. Iz prisrčnega, a nebogljenega teksta je takratnemu režiserju in igralcem uspelo uprizoriti odlično komedijo. Z učinkovito besedo je tudi v tem eseju znal ponazoriti stisko in en- kratno srečo, ki jo lahko prav gledališče nakloni človeku. «Zakon odra je - ugotavlja Košuta - od nekdaj neusmiljen: za nekaj svetlih večerov te čakajo leta mrzlih in temačnih dni.» To pa pomeni, da mu teater ni bil samo poklic, temveč je z njim živel in bil z njim čustveno in intelektualno močno povezan. V drugem razdelku Besede v eter in veter je Košuta zbral vrsto govorov, ki jih je imel ob različnih priložnostih ob izteku 20. stoletja in na začetku novega, med njimi denimo ob jubilejih pomembnih primorskih besednih ustvarjalcev. Prav ob teh spominskih obeležjih mu je bilo veliko do tega, da bi ovrednotil njihovo delo in s tem popravil mnenje osrednjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki so jih pogosto presojali površno, včasih tudi krivično. Tako je v govoru, ki se začenja s Holderlinovim vprašanjem Čemu pesniki v tem ubožnem času, posvetil svojo pozornost po krivem prezrtemu, elitnemu ljudskemu pesniku Igu Grudnu, glasniku narodove usode. Prav pri njem je tudi našel odgovor na uvodno vprašanje: /.../» ker v času teme mora nekdo prižgati luč, luč vere in upanja, ki naj pomaga preživeti« . Košutov pristop do problematike, tako nacionalne in politične kot kulturne in literarne, je izrazito oseben. Ni ga strah povedati resnico naravnost v obraz, pa naj bo še tako neprijetna. Tako si npr. v Ne-govoru višješolcem o enotnosti iz leta 1996 ni pomišljal pikro pripomniti, da sta enotnost in skupno nastopanje pri nas na Tržaškem » priljubljeni začimbi predvolilnih golažev«, ki gredo v pozabo, ko so volitve mimo. Zato je geslo o enotnosti, o katerem tako vneto govorijo predstavniki obeh organizacij, večkrat samo fasada, govori na Prešernovih proslavah pa »mlatenje prazne slame«. Prav tako je sprava, ta temeljni kamen hiše slovenske prihodnosti, ob nenehnih medsebojnih obtožbah, nič drugega kot prazna fraza. Pomembno dopolnilo za razumevanje Miroslava Košute kot pesnika in intelektualca so njegovi znova objavljeni pogovori, ki so jih imeli z njim Niko Grafenauer, Miran Košuta, France Vurnik in še kdo. Opaznejši je njegov preko 80 strani obsežen dialog s pesnikom in urednikom Nove revije Grafenaue-rejem, v katerem se nam razkrije kot izjemen pripovednik, ki zna bralca vznemiriti in ga spodbuditi k razmišljanju. O knjigi Teža sončnega lahko naposled rečemo, da nam kot celota na novo in nekoliko drugače zariše Košutov duhovni obraz. Doslej smo ga poznali predvsem kot pesnika in lirika, in ta njegova podoba je v našem doživljanju in pomnjenju verjetno prva, najbolj izrazita in najbolj udomačena. Zdaj prihaja razločneje na dan še njegov drugi obraz, ki je miselno strožje definiran, jezikovno bolj premočrten in meri naravnost v bralčev idejni svet. Njegova poezija nas torej nagovarja drugače. Predvsem s sugestijo, ki besedam in stavkom odpira dodatne pomene in ti niso nikoli čisto enoumni, temveč kreativno kompleksni. Gibljivi so čez predmete, čas in prostor, o katerih govorijo. Seveda šele oba načina Košutovega pisanja, pesniški in esejistični, umetniški in razpravljalni, ki se v svojih globinah ujemata in med seboj pojasnjujeta, postavljata pred nas avtorjev celovitejši obraz. Tokrat ujet v napol pojmovno in napol pesniško sintagmo Teža sončnega, ki je streha obojemu. Marija Pirjevec 20 Nedelja, 9. marca 2008 NEDELJSKE TEME manjšine - Vrsta dogodkov ta teden v Bruslju Romi v ospredju evropskih institucij / Skupina osmih mednarodnih nevladnih organizacij je v četrtek pritisnila na EU, naj odločno ukrepa proti diskriminaciji Romov, so sporočili iz urada Amnesty International v Bruslju. K učinkovitejši evropski politiki o Romih je prav tako v četrtek na posebni konferenci v Bruslju pozvala tudi skupina socialistov v Evropskem parlamentu. Koalicija nevladnih organizacij je evropskemu komisarju za socialne zadeve Vladimirju Špidli izrazila zaskrbljenost zaradi nekoherentne evropske politike za vključevanje Romov v družbo in predstavila priporočila za učinkovitejši pristop. Romi so največja in hkrati najbolj zapostavljena manjšina v Evropi, poudarja koalicija nevladnih organizacij. Čeprav živi v EU med sedem in devet milijonov Romov, unija nima celostne politike za preprečevanje diskriminacije Romov, opozarjajo. »Diskriminacija Romov in njihova izključenost iz družbe je evropski problem, ki zahteva odločen in koherenten evropski odziv,« je poudaril koordinator koalicije NVO David Mark. Čas je, da EU neha ignorirati te probleme, je pozval. Koalicija poziva EU k sprejetju okvirne strategije o vključevanju Romov, ki naj se nanaša na tri vidike: odgovornost nacionalnih oblasti za zaščito Romov, enakopraven dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in stanovanj za Rome ter krepitev sodelovanja Romov v civilni družbi in ekonomiji. V koalicijo so poleg AI vključene še Evropska mreža proti rasizmu (ENAR), European Roma Grassroots Organisation (ERGO), European Roma Information Office (ERIO), European Roma Rights Centre (ERRC), Minority Rights Group International (MRGI), Inštitut za odprto družbo (Open Society Institute) in Spolu International Foundation (SF). Tudi skupina socialistov v Evropskem parlamentu (PES) je v četrtek v Bruslju na konferenci z naslovom Evropski strategiji o Romih naproti: od zavez k rezultatom pozvala k boljši in učinkovitejši evropski politiki o Romih. »Naslov konference pravilno nakazuje, da integracija Romov zahteva več kot akcijski načrt EU, zahteva usklajena prizadevanja številnih različnih akterjev,« je ob tem poudaril Valižani bodo ostali brez dnevnika Valižani bodo še vedno ostali brez dnevnika v svojem jeziku. Podjetje Y Byd (novica) je namreč sporočilo, da se po nekajletnih pripravah odpoveduje načrtu za izdajanje prvega dnevnika v va-ližanskem jeziku. Zadnji udarec je pobudi zadala nova valižanska vlada, ki ni potrdila prejšnjih obvez za sofinanciranje novega dnevnika. Načrt je nastal že pred leti, po prvi konferenci o manjšinskih medijih, ki je bila v Trstu ob koncu devetdesetih let. Takrat je pobudo sprožil center Mercator za manjšinske medije s sedežem v Walesu, podprla pa ga je takratna valižanska vlada. Ustanovili so novo založbo, ki je pripravila projekt; finančno je slednji slonel na zagotovilih valižanske deželne vlade; nova deželna vlada pa se je projektu odpovedala predvsem na pritisk založbe Western mail, ki ima dejansko medijski monopol v v Walesu. Družba Y Byd sedaj pripravlja nov medijski projekt, ki pa ne bo več zadeval dnevnika. Huw Jones Evropski parlament je v četrtek namenil vso pozornost problematiki Romov evropski komisar za socialne zadeve Vladimir Špidla. Udeleženci konference so razpravljali o prvem osnutku strategije PES o Romih, ki naj bi opredelila, kako do učinkovite evropske strategije o Romih. Eden temeljnih sklepov konference je, da obstaja »velik razkorak med retoriko in vsebino«. Strategija je del dejavnosti PES v okviru leta medkulturnega dialoga. V imenu socialistične skupine v Evropskem parlamentu je uvodno poročilo podal podpredsednik PES Jan Marinus Wiersma, ki je dejal, da mora postati romsko vprašanje sestavni del več področij evropske politike ter se morajo za to vprašanje zavzemati številne evropske institucije, države članice in nevladne organizacije. Sicer pa so na konferenci razpravljali o prvem osnutku dokumenta o strategiji do romskega vprašanja, ki jo je izdelala socialistična skupina v Evropskem parlamentu. Namen te strategije je izboljšanje stanja Romov s spodbujanjem evropskih pobud na tem področju. Temeljna ugotovitev razprave pa je bila, da obstaja še prevelik razpon med retoriko in dejanji. Politika mora svojo pozornost usmeriti v dejanja, posvetiti se mora participaciji Romov v družbi, delati mora na tistih področjih, kjer bo mogoče doseči konkretne rezultate, so med drugim poudarili v razpravi. (STA, CR) romi - Podpredsednik komisije podprl pobudo Frattini za posebno konferenco o Romih Zelo pomembno je pripraviti nekakšen evropski dogodek, na katerem bi obravnavali vprašanje romske skupnosti, je v sredo v Bruslju poudaril komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini ob robu evropskega foruma o pravicah otrok, na katerem so govorili o pravicah romskih otrok. Skupina poslancev iz Evropskega parlamenta je Slovenijo kot predsedujočo EU že večkrat pozvala, naj med svojim predsedovanjem EU pripravi prvo letno konferenco o Romih. Pogovori o pripravi takšne konference naj bi po te ka li med slo ven skim pred sed -stvom, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. »Nobenih novic nimam o tem, ampak podpiram zamisel,« je dejal Frattini. »Z velikim veseljem bi sodeloval s slovenskim predsedstvom, če se bo odločilo, da to pripravi,« je poudaril. »Danes v prvem delu foruma smo govorili o romskih otrocih, to je eden od elementov naše izčrpne strategije o Podpredsednik EVROPSKE KOMISIJE Franco Frattini romski skupnosti,« je dodal. Komisar Frattini je sicer v sredo s skupino 30 otrok »posvojil« drevo na ploščadi pred stavbo Evropske komisije Berlaymont. Na slovesnosti sta sodelovali tudi komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo Margot Wallström ter soproga predsednika Evropske komisije Margarida Bar ro so. »Posvojitev« drevesa sodi v okvir drugega srečanja evropskega foruma za pravice otrok. Udeleženci foruma razpravljajo o mehanizmih iskanja pogre- šanih otrok in o boju proti revščini otrok, pri če mer je po se ben po uda rek na romskih otrocih, so sporočili v Evropski komisiji v Bruslju. Skupina evropskih poslancev, med katerimi sta tudi evropska poslanca iz Slovenije Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko, je oktobra v pismu predsedniku slovenske vlade Janezu Janši pozvala k pripravi prve letne konference o Romih na ravni EU v času slovenskega predsedovanja. Evropska poslanka Livia Jaroka (-EPP) je sicer v začetku decembra napovedala, da namerava Evropska ljudska stranka (EPP) maja letos pripraviti prvo letno konferenco o Romih, in sicer verjetno v sodelovanju s Slovenijo kot prihodnjo predsedujočo EU. Potekajo dogovarjanja o pripravi konference o romski problematiki kot evropskem problemu v sodelovanju osrednjih institucij EU, torej Evropske komisije, Evropskega parlamenta in slovenskega predsedstva EU, so tedaj potrdili slovenski diplomatski viri. grčija - Obisk predsednika makedonske vlade v Strasbourgu Svet Evrope naj se zavzame za Makedonce v Bolgariji in Grčiji Vprašanje zaščite makedonske manjšine v Bolgariji in v Grčiji je bilo ena izmed tem, ki jih je predsednik Makedonije Branko Crvenkovski sprožil med svojim nedavnim obiskom v Strasbourgu, na sedežu Sveta Evrope, kjer je bil 28. februarja. Crvenkovski je po srečanju s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Thomasom Hammarbergom opozoril, da sta Grčija in Bolgarija dve državi čla- nici Evropske unije, ki zatirata makedonsko manjšino. Hammarberg, sicer švedski diplomat, je po koncu srečanja ponovno pozval Bolgarijo, naj vendarle registrira make- Komisar Hammarberg in makedonski predsednik Crvenkovski z delegacijama med srečanjem v Strasbourgu donsko stranko OMO Ilinden Pirin, ker se je za registracijo izreklo celo evropsko sodišče za človekove pravice, vendar bolgarske oblasti te razsodbe ne spoštujejo. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je tudi dejal, da se zaveda stanja makedonske manjšine v Grčiji, opozoril pa je, da so žal možnosti, da bi sam kaj ukrenil za izboljšanje tega stanja, zelo omejene. Vsekakor pa je Thomas Hammarberg izpostavil makedonijo kot zgled države na področju ratifikacije in tudi izvajanja konvencij Sveta Evrope s področja človekovih pravic. Makedonija priznava manjšine ter vsem omogoča rabo jezika; to ne velja samo za albanščino, jezik največje manjšine v državi, ampak tudi za tur-ščino, srbščino, vlaščino in romski jezik. Tu je Hammarberg še poudaril, da je občina Shuto Orizari edina občina v Evropi, v kateri je romski jezik tudi uradni jezik. Po uradnih podatkih predstavljajo manjšine skupno 30 odstotkov vsega prebivalstva Makedonije. Georgios N. Papadakis X- NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. marca 2008 21 Stališče glavnega sveta Kmečke zveze o stanju kmetijstva na Tržaškem Glavni svet Kmečke zveze je glede na kritično stanje v katerem se nahaja tržaško kmetijstvo sklenil na svoji seji dne 22. februarja, da sprejme vrsto ustreznih pobud. Mednje spada tudi dokument, ki ga bo svet naslovil strankam pred novimi volitvami, v upanju, da bodo v svoje volilne programe vključile tudi kmetijsko tematiko . .Kot prvo točko gre omeniti deželno kmetijsko politiko, ki je sicer neizogibno izraz skupne politike, a ne zna v tem okviru dojeti (in posledično ukrepati), naravnih, gospodarskih in družbenih aspektov območij z omejenimi naravnimi danostmi kot so tržaška pokrajina, del goriške in videmske, kjer živi slovenska narodna skupnost. Kritično stanje kmetijstva na teh območjih, kot tudi na hribovitih in gorskih, nam prepričljivo prikaže podatek o zapuščanju kmetijskih dejavnosti, kot izhaja iz 70% krčenja števila kmetij v zadnjih dveh desetletjih, kar ima poleg gospodarskih, tudi posledice za varovanje okolja in ohranjanje bogate podeželske kulturne dediščine, da seveda ne pozabimo na probleme, ki jih prinaša razseljenost. Neuravnovešena kmetijska gospodarska politika Dežele se kaže tudi v porazdelitvi sredstev v sklopu izvajanja skupne kmetijske politike. Dežela je pri izvajanju te politike namenila za neposredna plačila kmetijam 630 milijonov evrov, za podeželski razvoj pa približno 247 milijonov evrov. Na dlani je, da upoštevajoč pridelovalno usmeritev bodo ravninske kmetije dobile levji delež neposrednih plačil ter znaten delež sredstev za podeželski razvoj, kar praktično pomeni, da bo 4/5 namenjenih razpoložljivih sredstev bilo dodeljenih bogatejšim nižinskim kmetijam z boljšo pridelovalno sestavo in ugodnejšimi naravnimi danostmi. Neupoštevanje potreb in želja krajanov se, predvsem kar zadeva tržaški in goriški Kras, kaže v začrtan-ju izredno širokega obsega naravovarstvenih območjih evropskega pomena (SIC) in območjih posebnega varstva (ZPS). Ta območja zajemajo v tržaški pokrajini 12.000 ha (60% celotnega teritorija), kar je izven vsake porazdelit-vene logike teh območjih v naši deželi. Predolgo bi bilo naštevati hude omejitve pri uporabi zemlje na teh območjih. Dovolj je omeniti, da je onemogočeno posodabljanje kmetijskih struktur in spreminjanje neobdelanih površin (gmajne) v druge rodovitnejše kulture. Kritično stanje, ki je nastalo vsled omejitev in vinkulacij pri upravi teritorija se dodatno poostruje zaradi togega načina izvajanja kontrol na terenu in neustvarjalnega odnosa do kmetijskih podjetnikov s strani kontrolnih organov. Nujna je obnovitev Kraške gorske skupnosti, ki je najbolj avtentičen izraz krajanov in zato najbolj poklicana za izvajanje politike za preporod podeželja in norm za upravljanje teritorija (razvoj kmetijstva, razvoj ostalih tradicionalnih dejavnosti, promocija teritorija, varstvo okolja, ipd.). Posebnost tržaškega kmetijstva je tudi Breg, še posebej tisti del, ki gre od Kontovela do Križa. Ta nekdanji biser lahko ponovno zaživi s svojimi edinstvenimi vinogradi. Praznino, ki je nastala za tržaško kmetijstvo s prodajo poskusnega centra ERSA na Pro-seku, je treba primerno napolniti. Najti je treba enako funkcionalen prejšnjemu primerljiv objekt, ki bi bil večnamenski sedež za potrebe tržaškega kmetijstva. Na koncu pa gre še izpostaviti potrebo po rešitvi problema namakanja kmetijskih površin, za katerega je sicer že v teku študija. ocena predsednika kondederacije kmetov italije (cia) Proti inflaciji z dvojno ceno kmetijskih proizvodov Februarski podatki Državnega zavoda za statistiko (Istat) o inflaciji potrjujejo skokovito naraščanje cen kmetijskih proizvodov v mesecu februarju t.l. (nad 5% v primerjavi v istim obdobjem prejšnjega leta). Po mnenju predsednika Konfederacije kmetov Italije (CIA), s katerim se Kmečka zveza strinja, bi bilo zelo koristno uvesti za kmetijske pridelke in proizvode dvojno ceno: ob izvoru na kmetiji in maloprodajno. Na ta način bi sprotno obveščali potrošnike o nesprejemljivi in popolnoma neupravičeni razliki med omenjenima cenama. Potrošniki bi tako ugotovili, da so po eni strani cene ob izvoru zelo nizke, medtem ko na drugi strani cene na drobno neprestano rastejo. Jasno je, daje vzrok temu cenovna neurejenost pri agroživilski verigi, ki omogoča, da pride v njenih vmesnih členih do izredno visokega cenovnega porasta, ki ne nagrajuje kmeta - proizvajalca in zmanjšuje kupno moč potrošnika. Dvojna cena bi lahko v dobri meri preprečila neutemeljene podražitve. Posredniki ne bi mogli več dolžiti za to kmete, češ da slednji izrabljajo neugodne vremenske razmere ali druge tržne dejavnike za potiskanje cen navzgor. Prozornost trga cen od proizvajalca do končnega potrošnika bi vzela ali vsaj močno omejila posrednikom možnost, da izkrivljajo resnico. Če bi dobro osveščen porabnik vedel, da cena raznih kmetijskih pridelkov ob izvoru tudi po več let ne raste, (nemalokrat celo pade), bi odločneje nastopal proti nesprejemljivemu tržnemu stanju. Razlogi za uvedbo dvojne cene so torej več kot tehtni. Za večjo učinkovitost bi ta ukrep moralo spremljati tudi sprotno osveščanje potrošnikov preko vseh sredstev javnega obveščanja. Objektivno in popolno poročanje lahko bistveno pri- more, da pride do želenega tržnega reda. Od tega bi imeli korist obe od sedanjem tržnem stanju prizadeti kategoriji: proizvajalci in porabniki. Svetovalna služba Kmečke zveze nasveti strokovnjaka Napočil je čas sejanja pomladanskih zelenjadnic Prav v tem času sejemo pomladanske zelenjadnice, kot so solata in solata rezivka, tržaški radič, špinača, korenček, peteršilj in druge. Pomladanske sorte solate, špinača in radič so dolgodnevnice, kar pomeni, da gredo proti juniju, ko so dnevi najdaljši, rade v seme. Zato jih moramo čim prej sejati. Najbolje je, če smo že jeseni zao-rali in pokopali hlevski gnoj. Pred sejanjem le še zemljo zrahljamo. Nato uredimo gredice, ki naj bodo po možnosti nekoliko dvignjene, da voda ne zastaja. Zemlja, v katero bomo sejali drobna semena, kot so solata, korenček ali peteršilj, mora biti še posebno dobro pripravljena. Globina semena je zelo važna. Bolj zgodaj spomladi sejemo plitveje. V glavnem sejemo drobna semena 0,5 do 2 cm globoko, debelejša pa 4 do 5 cm globoko. Komaj posejano površino pokrijemo z vrečevino ali pajčevinastim vlaknom, da se površina ogreje in jo zavarujamo pred nalivi. Ko seme vzklije, vrečevino odstranimo. Od vsega začetka redno zalivamo in zatiramo plevel. Eni prvih zelenjadnic, ki ju sejemo, sta SOLATA in SOLATA REZIVKA, o katrerih smo pisali pred kratkim. V tem času sejemo tudi TRŽAŠKI ali ZELENI RADIČ (Cichorium intybus var. folio-sum), pri nas je namreč ta solatnica zelo cenjena. Radič se zelo dobro prilagodi različnim tlom in podnebju. Vsekakor je bolje, da voda v tleh ne zastaja, posebno, če ga gojimo jeseni in pozimi. Važno je tudi, da zemlja ni presuha. Radič kolobarimo na dve leti, poleg tega ne sme slediti rastlinam, ki spadajo v isto družino, kot so rdeči radič, cikorija ali solata. V teoriji lahko radič sejemo vse leto. V naših krajih ga najpogosteje sejemo spomladi, od februarja do prve polovice maja. Včasih lahko sejemo tudi od polovice avgusta naprej do oktobra. Sejemo čim gosteje, da ostanejo mladi listi nežni in se obelijo. Od oktobra do februarja lahko radič pokrijemo z malim tunelom ali s pajčevinastim vlaknom. Pred setvijo zemljo dobro obdelamo. V zmerno rodovitni zemlji radič gnojenja ne potrebuje, posebno če smo prejšnjo rastlino dobro pognojili. Bolj ubogo in izčrpano zemljo pa pognojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem. Lahko sejemo vrste. Da skozi razpolagamo s pridelkom, je priporočljivo, da sejemo skalarno. Po setvi moramo stalno, a zmerno zalivati, posevek mora biti vedno vlažen. Tržaški radič ne zahteva veliko vode, pa čeprav moramo v poletnih mesecih stalno zalivati, vendar po malem. Preveč vode povzroči gnitje, pa tudi zalivanje listov pod soncem ni priporočljivo. Tržaški radič pobiramo tako, da ga režemo in to od aprila vse do oktobra, pa tudi dlje, če ga gojimo pod tunelom. Posamezno setev režemo štiri do petkrat ali več, dokler pridelek ni pregrenak. Čas je tudi, da sejemo ŠPINAČO (Spinacia oleracea), ki se prilagodi vsaki vrsti zemlje, najraje pa ima srednje lahka tla. V prevlažnih in težkih tleh listi večkrat porumenijo. Zato moramo paziti, da voda ne zastaja. Špinača zahteva veliko direktnega sonca. Je precej odpornaza mraz, previsokih temperatur pa ne mara, saj gre rada v seme. Obenem je špinača dolgodnev-nica, zato po navadi gre junija v cvet. Špinača najbolje raste pri 10-15o C. Naj ne sledi sami sebi, niti ne zelenjadnicam, ki pripadajo isti družini, kot na primer blitva. Po navadi je ne gnojimo direktno s hlevskim gnojem, saj dobro izkoristi preostanek gnoja v zemlji. Zato dobro raste na površinah, kjer smo dobro pognojili prejšnjo kulturo. Če pa vseeno gnojimo s hlevskim gnojem, mora slednji biti zelo zrel. Gnojenje opravimo par mesecev pred setvijo. Namesto gnoja lahko uporabljamo dušikova gnojila, z gnojenjem pa prekinemo vsaj 30 dni pred pobiranjem. Vsekakor ne smemo pretiravati z dušikovimi gnojili, da se ne kopičijo nitriti. Po navadi špinačo prosto sejemo. Lahko sejemo tudi v vrste, ki naj bodo med seboj oddaljene 20 do 30 cm. Po setvi površino pokrijemo, med gojenjem špinače moramo skrbno odstranjevati plevel. Pobiramo jo tako, dajo režemo, ko rastline razvijejo rozeto, oz. ko imajo 5-6 listov. Opisali bomo tudi KORENČEK (Daucus carota), ki spada v družino API-ACEAE. Da postanejo koreni sočni, primerno zalivamo in gnojimo ter jih pravočasno pobiramo. Korenček je dvoletna rastlina: v prvem letu tvori koren, naslednje leto pa cveti. Ker nas zanima le koren, jo gojimo le eno leto. Zemlja naj bo bogata, a obenem lahka. Zato moramo posebno bolj težka tla gnojiti z dobro zrelim hlevskim gnojem. Korenček direktno sejemo v več izmenah od zgodnje pomladi, vse do poletja. Kali zelo počasi, zato je velika nevarnost, da se seme ali kaleče rastlinice posuše, zlasti če je suša. Zato moramo že od vsega začetka redno zalivati in odstranjevati plevel. Približno mesec po setvi začnemo redčiti rastlinice. To delamo postopoma, vse dokler ne pustimo korenčke v razdalji približno 8 cm enega od drugega. Občasno zemljo med rastlinami obdelamo. Pridelek spravljamo postopoma, ko se koreni debelijo. Začnemo puliti mlade, nežne korene, da se lahko drugi debelijo. Preden pulimo korene, zemljo navlaži-mo, da se koreni ne poškodujejo. V milejših legah podaljšamo čas pobiranja tako, da rastline pokrijemo s slamo, vejicami, ali pa s tunelom. Tudi PETERŠILJ (Petroselinum crispum) je dvoletna rastlina in spada v isto družino, kot korenček, po navadi pa jo gojimo kot enoletno. Drugo leto namreč rastlina požene steblo, na katerem tvori cvet. Izmed sort je najbolj razširjen navadni, listni peteršilj, kije tudi najbolj aromatičen. Poznamo tudi sorto Gigante d'Italia, kodrolistni peteršilj in ko-renasti peteršilj. Lahko ga sejemo spomladi ali zgodaj jeseni. Če ga sejemo spomladi, ga lahko uporabljamo do jeseni. Če pa ga sejemo jeseni ga v toplejših legah uporabljamo do pomladi, ko gre v cvet. Tako lahko razpolagamo s svežim peteršiljem malone vse leto. Peteršilj dobro raste v skoraj vsaki zemlji. Tla morajo biti propustna in dobro obdelana. Pred sejanjem pognojimo z rudninskimi gnojili. S hlevskim gnojem po navadi ne gnojimo. V kolobarju naj peteršilj sledi vrtnini, kije bila dobro pognojena s hlevskim gnojem. Peteršilj sejemo direktno na prosto, bolje v ozke vrste, ki naj bodo oddaljene 2530 cm ena od druge. Semena peteršilja počasi kalijo. Zaradi tega je bolje, da ne sejemo preveč zgodaj. Peteršilj pobiramo tako, da režemo, ko je visok približno 15 do 20 cm. Po rezanju rastline kmalu poženejo. Magda Šturman aktualno Sajenje trsnih cepljenk Vinogradniki se dobro zavedajo, kako je pomemben pri napravi novega vinograda pravilen izbor trsnih cepljenk in priprava zemlje ter skrbno sajenje. O tem nas prepričuje dejstvo, da se obračajo na svetovalno službo Kmečke zveze za nasvete v zvezi z omenjenimi opravili. Čas za sajenje je ugoden, zato se nam zdi koristno, da posredujemo nekaj osnovnih pravil, ki zadevajo sajenje trsnih cepljenk. Pred sajenjem moramo zemljišče dobro pripraviti.Teren je treba zravnati in zemljo globoko prekopati ali do globine 70 do 100 cm. Obenem zemljišče založno pognojimo z mineralnimi in organskimi gnojili. Poskrbeti moramo, da bodo gnojila enakomerno razporejena po celotni površini in globini. Trsnim cepljenkam skrajšamo korenine na dolžino pesti in obenem pregledamo, če so na odrezanem mestu svetle in sveže. Trsne cepljenke, ki imajo črne in slabe korenine ter slabo zaraščeno cepljeno mesto, izločimo. Pred sajenjem cepljenke namakamo dan ali dva v vodi. Dobro namočene začnejo po sajenju hitreje rasti. Ko sadimo trsne cepljenke, jih postopoma prinašamo v vinograd, da se na soncu in vetru ne izsušijo. Ob sajenju pazimo, da se korenine cepljenk ne zavihajo navzgor in prav je, da korenine zasujemo z rahlo, dobro zemljo. Če pred sajenjem nismo gnojili z organskimi gnojili je to potrebno ob sajenju. Organskih gnojil ne moremo nadomestiti z mineralnimi, saj vsebujejo hranila in izboljšujejo lastnosti tal. Organskih gnojil je veliko vrst, paziti pa moramo, da jih ne dodajamo neposredno na korenine. Če ob sajenju uporabljamo šoto, jo predhodno dobro namočimo. Če so stene sadilne jame zbite in trde ali če smo še predčasno naredili brazdo, ki se je zasušila in zaskorjila, moramo pred sajenjem stene jame ali brazde prerahljati, da bodo korenine vinske trte lahko nemoteno rasle in se širile in ne bodo omejene z velikostjo sadilne jame. Posebej moramo paziti, da ne sadimo trsnih cepljenk pregloboko. Cepljeno mesto naj bo od 5 - 10 cm nad površino tal. Še posebej velja to na težjih, hladnih in vlažnih tleh, kjer pregloboko sajene trsne cepljenke počasi začnejo z rastjo in se korenine slabo razvijajo. Ker so trsne cepljenke parafinirane, zasipanje cele trsne cepljenke ni več potrebno. Dobro je, da zemljo okrog posajenih trsnih cepljenk potlačimo in po potrebi cepljenko še poravnamo. Po sajenju vsako zalijemo s približno 4 litre vode. Svetovalna služba KZ KULTURNI osebna izkaznica Že sedem let praznično...z ženskim predznakom 2001 - Zgonik (govornica: Jadranka Šturm Kocjan, takratna konzulka RS v Trstu) 2002 - Opčine (predstavitev knjige Vesne Guštin »Je več dnevou ku klobas«, govornik: Boris Pangerc) 2003 - Domjo (govornica: deželna svetnica Bruna Zorzini Spetič) 2004 - Narodni dom, Trst (Ženska ustvarjalnost v gledališki umetnosti) 2005 - Gropada (»Glej, ljubezen«-večer songov Andrejke Možina) 2006 - Ljubljana, Dom upokojencev Tabor (koncert mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda) 2007 - Trst, Gregorčičeva dvorana (predvajanje filma »Tistega lepega dne« režiserja Franceta Štiglica, v sodelovanju s KRUT-om) 2008 - V petek, 14.marca 2008, Trst, Narodni dom (Mimoze za vas. Misli...-šest ženskih portretov) MIMOZE ZA VAS ŠEST PORTRETOV zabavno in jazz glasbo pri Glasbeni matici, ki ga vodi Andrejka Možina. MISLI. Na pokrajinskem sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu se je pred sedmimi leti porodila zamisel, da bi počastili praznik žena na bolj nekonvencionalen način. Pobuda z naslovom »Mimoze za vas« je nastala tako kot poklon vsakdanjemu delu in prizadevanju žensk na mnogih profesionalnih področjih. Prireditev ima potujočo naravo; odvija se namreč vsako leto v drugi dvorani in bo tokrat zaživela v Narodnem domu v Trstu v petek, 14. marca. Letošnji program bo kalejdoskop različnih pogledov na svet, delo in življenje, skozi razmišljanja in izkušnje šestih med seboj zelo različnih žensk. Protagonistke tega večglasnega pogovora, ki ga bo vodila televizijska urednica, režiserka in etnologinja Martina Repinc, so predstavnice šestih ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KRD DOM BRIŠČIKI vabi na koncert revije PRIMORSKA POJE 2008 danes, 9. marca 2008 ob 17. uri Kulturni dom, Briščiki Pevsko srečanje bodo oblikovali Slovenski lovski pevski zbor Doberdob Mešani pevski zbor Rečan Vokalna skupina Drežnica, Kobarid Moški pevski zbor Slavnik, Hrpelje Kozina Nonet Vasovalci Dole nad Idrijo, Idrija Moški pevski zbor Anton i pevsJ Klančič - Miren življenjskih in poklicnih razsežnosti, ki idealno zaobjamejo ne samo različna delovna področja, ampak različne kraje naše dežele in bližnjega primorskega območja, saj prihajajo iz goriške in tržaške pokrajine, Benečije, Rezije in Koprskega. Gostje večera bodo kulturni delavki Luigia Negro in Marina Cernetig Marijina sestra Čudodelne svetinje Sestra Immacolata, kmetijska podjetnica in predsednica Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Suzi Lovrečič ter ekonomistka Martina Malalan. Pod skupnim imenovalcem ženskega čutenja in podnaslova prireditve »Misli... « se bodo prepletali mnogi aspekti in odtenki raznolikega ženskega sveta: kulturni an-gažma, umetniška žilica, duhovnost, podjetništvo. Večer se bo pričel ob 19.00 vgale-riji Narodnega doma z otvoritvijo razstave koprske likovne umetnice Ande Klančič, o kateri bo spregovorila kustosinja njene monografske razstave v Kostanjevici Barbara Rupel. Dogajanje se bo nato preselilo v Veliko dvorano, kjer bodo pogovore spremljali glasbeni utrinki v izvedbi pevk oddelka za Martina Repinc - 8.marec je lahko priložnost, da iz ženske perspektive ocenimo pot, po kateri-kot družba v celoti- stopamo. Ugotovimo lahko, koliko poti je že za nami in kam nas vodijo koraki v prihodnje. Pri ocenjevanju trenutnega stanja in lastne prisotnosti v njem ne gre pozabiti, da živi ena petina žensk na svetu še vedno v nevzdržnih in človeka nevrednih pogojih. Njim poklanjam svojo mimozo. Luigia Negro - Spoznala sem Dan žena, ko sem bila na višiji šoli oziroma, ko sem bila najstnica. Ta praznik je nastal v spomin na ženske, ki so umrle na delu. Zato mislim, da ne smemo nikakor pozabiti na ta dogodek. Mimoze so tudi lep simbol špostovanja do žensk in do njihove vneme in prizadevanja v vsakdanjem življenju. Niso mi absolutno všeč tiste večerje izključno za ženske in še hujše priložnostne prireditve, ki nimajo zveze s pomenom tega praznika. Martina Malalan - Ob dnevu žena mi misel poleti na ženske po svetu, ki živijo v težkih situacijah, v zatiranju in brez pravic, pa tudi na skomercializiranje in zbanalizi-ranje dneva, ko naj bi se vsaka ženska čutila »bolj ženska«, pa četudi podzavestno. Vsem ženskam in tudi sebi želim lep nasmeh, iskriv pogled in priliko, da preživijo poseben dan, karkšnih naj bo v letu čim več. agenda-agenda-agenda-agenda Ostali koncerti revije Primorska poje v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev: • Sovodnje, Kulturni dom, 11. aprila 2008 ob 20.30 • Bazovica, Dvorana v Športnem centru Zarja, 19. aprila 2008 ob 20.30 • Zavarh, Cerkev Sv. Florjana, 20. aprila 2008 ob 15. uri Zbori, ki nastopajo na reviji Primorska poje: 14.3.2008 ob 20.30, Štandrež, Cerkev Sv. Andreja - MePZ Jacobus Gallus, Komorni zbor Julius 15.3.2008 ob 20. uri, Knežak, Osnovna šola - MePZ Jadran-Milje 7.3.2008 ob 20.30, Števerjan, Dom na Bukovju - ŽePZ Stu ledi 16.3.2008 ob 17. uri, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž - MoPZ Valentin Vodnik ZA TRŽAŠKA, GORIŠKA IN VIDEMSKA DRUŠTVA PROSIMO ČLANICE, KI SO V SEZONI 2006/2007 DOSEGLA RAZNA PRIZNANJA, POHVALE, NAGRADE NA LOKALNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH, DA TO ČIMPREJ SPOROČIJO NA SEDEŽE ZSKD. UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DECEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTAN-DREŽU LAHKO DVIGNEJO SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 18. URE. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, NARODNA IN ŠTUDIJSKA Zveza slovenskih kulturnih društev Narodna in študijska knjižnica, Krožek Krut, Slovenski klub, Fotovideo Trst 80 in društvo za umetnost Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica vabijo na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena petek, 14. marca 2008 ob 19. uri Narodni dom, ul. Filzi 14 - Trst KNJIŽNICA V SODELOVANJU S SKD VIGRED vabijo v Štalco v Šempolaj na ogled fotografske razstave »BARVE OTROŠTVA V ČRNOBELEM - MARIO MAGAJNA« • 10. marca 2008 ob večernih urah • 12. marca 2008 ob večernih urah • 13., 14., 15., 16. in 17. marca od 16.ure do 18.30 • 26. marca 2008 od 20. ure dalje SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA s temo »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« se bo odvijal 15.3, 26.4 in 31.5. v Novi Gorici. Vodil ga bo priznani skladatelj in zborovodja Ambrož Čopij. (v organizaciji JSKD) PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE »LUCIANO MORANDINI: Camminan-do camminando_Iti hoditi« v petek, 14. marca 2008 ob 20.30, Čedad, dvorana Somsi (Foro Giulio Cesare 15). Uradi Z S K D so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Suzi Lovrečič - Vedno sem čutila posebno spoštovanje do razlogov, ki so privedli do uvedbe praznika- dneva žena; istočasno se nikoli nisem strinjala s priložnostno retoriko, z zreduciranjem tega praznika na možnost enodnevne zabave, oziroma prostosti. In to gotovo ni bil prvotni namen omenjene pobude. Dan žena se začne predvsem v družini, pri nas samih. Temelj je v vzgoji naših hčera in sinov k samozavesti, a predvsem k spočtovanju drugih, v ljubezni ... Naj vsaka ženska iz svoje najgloblje biti črpa moč, da bo znala osrečiti sebe in bližnje in da ne bo omagala v vsakodnevnem boju za osnovno človeško dostojanstvo. Marina Černetig - Že 30 liet praznujemo v Benečiji 8. marec in prva leta je bil čuten in učinkovit, ker smo se borile za tiste pravice, ki bi jih morale imeti ne po zakonu, ampak po sami naravi; naša prizadevanja za družinske posvetovalnice, zakon za splav, pediatrični konzultoriji, enakopravnost in boljšo socialno ureditev.. zadnja leta je postalo lepo srečanje, občuten moment za bit vsi kupe, za se čut part naše zemje, kjer vasi se spraznuvajo, ljudje se zgubjajo an z njim tud naš jezik. An vem-no, de jezik, se guori, če so ljudje an ljudje so če imajo od koga živiet, zatuo danes tle za nas je zelo važno se na zgubit, vie-det, de smo. Veliko je bilo narejenega, smo same zrasle in pomagale naši družbi zra-sti, a niesmo ble pa tako močne, da bi se uprle politiki, ki tle, kakor drugod, varuje samo svoj majhan vrt in nima oči, da bi videla tako daleč, kakor morje iz Matajura ko je gosta megla, ker nima toljko fantazije za se ga izmislit in niti toliko uma, da bi zgradila eno ladjo za vse skupaj.... Zaključek je, da je in bo treba še veliko dela in truda da, retorično povedano, bi naše hcerke in vnukinje videle uresničene naše sanje, da bi lepo živele in ne samo preživljale v naših dolinah. iz o C i v o C i Ime in priimek: Anda Klančič Kraj in datum rojstva: Koper Zodiakalno znamenje: zračno Kraj bivanja: Ljubljana Poklic: svobodna ustvarjalka na področju kulture Najboljša in najslabša lastnost: odvisno od pogleda in trenutka Nikoli ne bom pozabila: pozabljam Hobiji: kako preživeti ob izbranem poklicu Knjiga na nočni omarici: izbor kakih 10, glede na počutje Najljubša risanka: menim, da je izbor za najboljše relativen, je vprašanje trenutka, pogleda, okoliščin Najljubši filmski igralec/ igralka: menim, da je izbor za najboljše relativen, je vprašanje trenutka, pogleda, okoliščin Najljubši glasbenik: menim, da je izbor za najboljše relativen, je vprašanje trenutka, pogleda, okoliščin Kulturnik/ osebnost stoletja: menim, da je izbor za najboljše relativen, je vprašanje trenutka, pogleda, okoliščin Ko bom velik, bom... večja ne bom, upam da modrejša, da bom pogosto radostna Moje društvo: družba živih bitij Moja vloga v njem: simbiot Svojemu društvu želim: dostojno in radostno preživetje Moj življenjski moto: živjenje ni tako preprosto, da bi ga lahko reševala z enim motom Moje sporočilo svetu: svetu skušam izražati in sporočati preko svojih del Ím m&t¡cana glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst OPERNI GALA Z ANSAMBLI IN SOLISTI LJUBLJANSKEGA OPERNEGA GLEDALIŠČA Spored Giacomo Puccini: Le Villi La tregenda Ruggiero Leoncavallo, Glumači (I Pagliacci) Prolog Amilcare Ponchielli: La Gioconda Cielo e mar! Giacomo Puccini: Lastovka (La Rondine) Bevo al tuo fresco sorriso Pietro Mascagni: Cavalleria rusticana Gli aranci olezzano sui verdi margini Inneggiamo il Signor V torek, 18.marca ob 20.30 bodo umetniški ansambli in solisti ljubljanske operne hiše gostovali v Kulturnem domu v Trstu, tokrat z gala večerom opernih arij in zborov, ki bo v celoti posvečen verizmu, oz. čustvenim tonom glasbe znamenitih italijanskih skladateljev poznega 19.stoletja. Spored, ki ga je ob- likovala Simona Pinter, bodo izvedli solisti ljubljanske opere: sopra-nistke Martina Zadro, Milena Mo-rača, Galja Gorčeva in Urška Žižek, tenorista Jure Kušar in Branko Ro-binšak ter baritonist Slavko Savin-šek. Vodja opernega zbora je Martina Batič, orkester pa bo vodil splitski dirigent Loris Voltolini. V zna- Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija arhiv sng opera in balet ljubljana menju sodelovanja in izmenjave bo kot gost nastopil tržaški baritonist Damjan Locatelli, spored pa bo povezovala učenka Glasbene matice in igralka Lara Komar. Za informacije in rezervacije je na voljo tel.-št. Glasbene matice v Trstu 040 418605 (od ponedeljka do petka z urnikom 10-12). O D M O R Giacomo Puccini: Manon Lescaut Medigra Giacomo Puccini: La Bohème Mi chiamano Mimi Giacomo Puccini: Le Villi No! Possibil non è ... Vivea beata e tranquilla Giacomo Puccini, Turandot Signore, ascolta! Umberto Giordano, Andrea Chénier Nemico della patria Giacomo Puccini: Plašč (Il Tabarro) È ben altro il mio sogno! Giacomo Puccini, Lastovka (La Rondine) Chi il bel sogno di Doretta Umberto Giordano, Andrea Chénier Colpito qui m'avete Giacomo Puccini: Le Villi Tu dell'infanzia mia DUO ZONTA-ZUPPI Klavirski duo, ki ga sestavljata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin, je začel delovati leta 1990, ko sta že diplomirani učenki prof. Aleksandra Rojca zmagali absolutno prvo nagrado na tekmovanju glasbenih šol Slovenije. Sledila je dolga vrsta tekmovalnih in koncertnih uspehov, obenem sta se pianistki izpopolnjevali pri profesorjih M. Volchoku, L. Toffolu, I. Lo Porto, P. Lang, R. Risalitijem. Po osemnajstih letih sodelovanja je duo dopolnil z odliko in pohvalo še dvoletni akademski študij druge stopnje iz komornega izvajanja na beneškem konservatoriju »B. Marcello« v razredu prof. Massima So-menzija. Na zaključnem izpitu sta predstavili dve monografiji (V.Zuppin, »Bela Bartok in sonata za dva klavirja in tolkala«/ B.Zonta, »Etnije v duu. Vpliv vzhodnoevropske folklore na repertoar za klavirski duo«) in enourni koncertni program z glasbo Martinuja, Šnitkeja in Bartoka. Kako je prišlo do tega skupnega študijskega načrta? B - Odločili sva se enostavno iz želje po na-daljnem izpopolnjevanju. Ko sva diplomirali ni bilo take oblike študija višje stopnje. V - Poleg tega običajna diploma ni priznana na evropskem merilu kot akademski naslov, zato ta diploma pridobi tudi praktično vrednost. Kako se bosta spomnili tega dvoletnega študija v Benetkah? V - Naučili sva se ogromno; obogatili so naju tudi predmeti, ki so sprva zgledali nepomembni. Spomnili se bova seveda tudi vse obrobnih, večkrat smešnih dogodivščin, kot so bile lekcije v petem nadstropju brez dvigala! B - .. .končno se ne bova več peljali vsak teden v Benetke! Kateri nasvet vajinega mentorja se vama je najbolj vtisnil v spomin? V - Pozornost do oblikovanja zvoka, z novo in globljo zavestjo. B - Razkril nama je, da lahko iščeš primeren zvok tudi na nekonvencionalen način in naju je prisilil razmišljati o teh možnostih. Katere so značilnosti dobrega komornega pianista? B - Komorni pianist ni individualist. Meni je bilo na primer vedno všeč igrati v duu in v komornih zasedbah in to zaradi dialektičnega razmerja s soizvajalci. V - V duu je vse bolj zabavno. Seveda, odvisno od partnerja. B - Recimo, da se kar dobro prenašava. V - V duu je potrebno medsebojno razumevanje, saj niso vsi dnevi enaki. Zakaj sta izbrali klavir štiriročno namesto igranja na dva klavirja? V - Velika večina pianistov začne z željo, da bi igrala na dva klavirja, kar daje več možnosti solističnega izražanja. Preusmeritev izhaja iz praktičnih razlogov, ko ugotoviš, da ni veliko možnosti koncertiranja. B - Potem pa odkriješ, da gre tudi za čisto različne izvajalske problematike. Pri štiri-ročnem igranju moraš postati veliko bolj pozoren do ravnovesja, je veliko več preliva glasov, medtem ko dva klavirja vzpostavljata dialog, v katerem vsak izvajalec igra bolj svobodno. Poleg tega igranje štiriročno omejuje izvajalca pri premikih, kar zahteva precejšnji fizični napor. V - Tudi literatura je na določenem nivoju precej zahtevna. Nekateri pa mislijo, da je igranje štiriročno lažje. B - V resnici dva slaba pianista nikakor ne postaneta dober duo. Katera je najboljša in katera najslabša lastnost soizvajalke? B - Pri Vesni kar je slabo je obenem tudi dobro. Je preveč pikolovska, neizprosno vztrajna, a to je spodbuda zame, ki splošno bi se vedno prej zadovoljila z rezultatom. V - Beatrice mi daje veliko poguma in ima prav, ko se ne strinja z mojo trmo, ker je treba večkrat počakati in imeti potrpljenje, da dosežeš cilj. B - Sem večja optimistka V - Pravzaprav do določene mere. Bi priporočali igranje v klavirskem duu tudi svojim učencem? EKSOTIČNI ČAR BALETA SHANGAI-TANGO V četrtek, 13. marca bo oder gledališča Verdi v Gorici postal prizorišče plesnega dogodka z naslovom »Shan-gai-Tango« v izvedbi članov svetovno priznanega ansambla Jin Xing Dance Theatre. Jin Xing pomeni "Zlata zvezda" in res je najbolj priznana kitajska koreografinja postala mednarodna zvezdnica. S plesnim ansamblom, ki ga je ustanovila leta 2002, bo izvedla balet "Shanghai Tango', ki je nastal po kitajski ljudski ljubezenski zgodbi, a je obenem prikaz modernega čutenja, ki tudi stilno niha med tradicijo in inovacijo. Baletna predstava poteka v sodelovanju z Goriško Občino in s po- kroviteljstvom finančne delniške družbe KB 1909. Zadnje vstopnice za pričakovani dogodek, ki spada tako v abonma goriškega gledališča Verdi kot v koncertno sezono Glasbene matice, bodo na voljo pri gledališki blagajni na večer predstave eno uro pred začetkom. napovednik TRST V torek, 18. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Koncertna sezona Glasbeni spleti Gostovanje SNG Opera in balet Ljubljana (koncert opernih arij) V ponedeljek, 10., torek, 11. in v sredo, 12. marca Šolska dejavnost: izpiti zimskega roka GORICA V ponedeljek, 10.marca ob 20.30 v dvorani KB centra Prešernova proslava učencev Gm Gorica: razredi prof. A.. Možina, C.Sed-mach, T. Tretjak. Spored povezuje Va- St. s SEMINAR PIANISTKE SONJE PAHOR NA GLASBENI MATICI Slovenska pianistka in priznana pedagoginja Sonja Pahor je v torek vodila enodnevni klavirski seminar na sedežu Glasbene matice. Koncertno kariero je pričela pri trinajstih letih kot učenka Zorke Bradač, akademski študij pa je dopolnila v razredu Dubravke Tomšič. Izpopolnjevala se je z Nikito Ma-galoffom, nakar je diplomirala še na priznani rimski Akademiji Sv.Cecilije kot učenka Carla Zecchija. Trideset let je poučevala na konservatoriju v Messini, zdaj že peto leto na konservatoriju v Firencah. Po skorajšnji upokojitvi bo vodila izpopolnjevalne tečaje v Rimu in Lec-ceju. Pogosto sodeluje kot članica žirije na klavirskih tekmovanjih. Kot koncertantka je B - Z nekaterimi učenci sem že začela vaditi štiriročno in so takoj vzljubili igranje v duu. Je izkušnja, ki daje velika zadoščenja. V - Redno ponujam učencem skladbe za klavir štiriročno, da izurijo posluh, smisel za ritem, in se naučijo, da ne morejo delati kar hočejo, ko so odgovorni tudi za nastop soiz-vajalca. Po intenzivnem študijskem obdobju bo duo ponovno zaživel tudi na koncertnem področju? B - Zdaj bi se posvetili koncertni dejavnosti, ki sva jo zadnje čase zanemarili. V - Diploma je koristna, a nama ne daje večjega elana, enostavno bova imeli več časa na razpolago za pripravo koncertnih programov. lentina Sivec. V četrtek, 13. marca ob 20.30 v gledališču Verdi Sezona Glasbeni spleti-v sodelovanju z goriško občino SHANGAI TANGO - Jin Xing Dance Theatre POMLADNI NASTOPI UČENCEV GM GORICA: V sredo, 12. marca ob 18. uri v dvorani KB centra v Gorici V ponedeljek, 17. marca ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah V torek, 18.marca ob 18. uri v dvorani društva Jezero v Doberdobu vedno upoštevala zelo obsežno literaturo. Redno izvaja tudi skladbe slovenskih skladateljev in si prizadeva za širitev slovenske literature v Italiji. Z veliko prijaznostjo je ob seminarju na Glasbeni matici pristala na pogovor o svojih izkušnjah kot slovenska umetnica, ki je razvila svojo kariero v Italiji: Nisem pristranska, ko izrazim svoje zadovoljstvo, da sem se izobrazila v slovenskih glasbenih šolah, kjer sem poglobila široko paleto predmetov, na primer tudi študij ljudskega glasbenega izročila, ki je izrednega pomena pri oblikovanju glasbenika in žal ne spada več v obvezne programe. Sem imela možnost obravnavati glasbeno snov z mnogih različnih vidikov, kar bi moralo predstavljati osnovo vsakega glasbenega študija. V Italiji pa pogrešam skrb za izobrazbo mladih. Študij na konservatorijih se začenja pri dvanajstih letih, kar je seveda prepozno, in nihče ne misli na najmlajše. Z reformami se je situacija dodatno zakompli-cirala, saj zdaj naj bi imeli le univerzitetni nivo glasbene izobrazbe, a brez primernih osnov na osnovnem in srednjem nivoju. To je nekaj nepojmljivega. Ko občudujemo na primer talent ameriških ali kitajskih otrok, ne pomislimo, da imamo pri nas ravno tako nadarjene otroke, katerim ne dajemo možnosti, da bi razvili svoj talent. Postopki našega šolskega sistema me spominjajo na tisti stavek Tomasija da Lampeduse: "Vse se mora spremeniti, da se ne bi nič spremenilo." Kaj menite o koristi izpopolnjevalnih seminarjih ob rednem študiju? Primerjava je pomembna za učence kot tudi za njihove profesorje. Predvsem je koristno, ko se lahko soočamo z glasbenikom z določeno kariero, ki deluje na visokem nivoju. Je treba odprto sprejemati te izzive, da rešimo dvome, spoznamo drugačne prijeme in dajemo sami sebi možnost, da pridemo do določenih odgovorov. Kakšna je bila izkušnja z učenci Glasbene matice? Na Glasbeni mi je bilo res prijetno, delali smo v prisrčnem vzdušju. Tudi profesorji so bili prisotni in so izkazali svoje zanimanje. Vadila sem z inteligentnimi, lepo pripravljenimi učenci, ki imajo smisel za obliko in so kazali dobro mero temperamenta. glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it 1 0 Nedelja, 9. marca 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige točko Udineseja v Palermu Odločilni posegi v drugem polčasu - Inter praznoval 100. obletnico z zmago proti Reggini Udinese je na važnem gostovanju v Palermu iztrgal točko, Palermo pa je bil v bistvu boljši. Sicilsko moštvo je začelo pri tis kati že od vse ga začet ka, svoje prizadevanje pa kronalo v 32. mi nuti, ko je Simplicio presenetil morda nekoliko negotovega Handanoviča. Se pa je slo ven ski repre zen tan čni vra tar oddolžil soigralcem v drugem polčasu, ko je bil pravi protagonist tekme in najboljši mož na igrišču. Najprej je sicer Felipe izenačil z glavo po prostem strelu D'Agostina, nato pa je Handanovič opravil najmanj tri odločil ne posege, prav moj str ski pa je bil prvi po strelu Migliaccija. Palermo je z razpoloženim Amaurijem stalno napadal, Videmčani pa si niso priigrali več nobene priložnosti. Inter je 100. obletnico ustanovitve klu ba praz no val z zma go pro ti skromni Reggini. Ukrotil jo je že v prvem polčasu z zadetkoma Ibrahimo-viča (po 11-m) in prvič letos Burdis-sa. In ter je pokazal na pre dek, ven dar je pred tekmo sezone v Ligi prvakov proti Liverpoolu pokazal hkrati tudi do lo čene vrze li v ob ram bi, če ve mo, da je bil vratar Julio Cesar eden njegovih boljših igralcev včerajšnje tek- Inter - Reggina 2:0 (2:0) STRELCA: Ibrahimovic (11-m) v 19., Burdisso v 34. min. INTER (4-3-1-2): Julio Cesar; Maicon, Burdisso, Materazzi, Zanet-ti; Vieira (od 27. dp Figo), Cambiasso, Stankovic; Jimenez (od 19. dp Rivas); Crespo (od 1. dp Suazo), Ibrahimovic. REGGINA (4-4-1-1): Campa-gnolo; Lanzaro, Cirillo, Valdez, Aro-nica; Missiroli (od 13. dp Cozza), Bar-reto, Tognozzi, Modesto (od 13. dp Hallfredsson); Brienza (od 31. dp Makinwa), Amoruso. Palermo - Udinese 1:1 (1:0) PALERMO (3-5-2): Fontana 6, Biava 6,5, Rinaudo 6,5, Barzagli 6,5, Cassani 5, Guana 6, Migliaccio 6,5, Simplicio 6,5, Zaccardo 6, Cavani 4,5 (od 28. dp Jankovic 6,5), Amauri 6. TRENER: Guidolin. UDINESE (3-4-3): Handanovic 7, Coda 6, Felipe 6,5, Siqueira 6, Fer-ronetti 6,5, D'Agostino 6, Inler 6, Isla 6,5, Pepe 5,5,Quagliarella 5 (od 9. dp Floro Flores 5), Di Natale 5,5 (od 45. dp Pinzi). TRENER: Marino 6. Vrstni red: Inter 64, Roma 55, Juventus 48, Fiorentina 47, Milan 43, Udinese 40, Sampdoria in Palermo 36, Genoa 35, Atalanta 34, Napoli 33, Lazio 30, Torino in Siena 28, Livorno 26, Parma in Empoli 25, Catania 24, Reg-gina 22, Cagliari (-3) 18. Danes: ob 15.00 Catania - Ca-gliari, Empoli - Milan, Lazio - Livor-no, Napoli - Roma, Parma - Sampdo-ria, Siena - Fiorentina, Torino - Atalanta, ob 20.30 Genoa - Juventus. Strel Migliaccija (igralec na levi) mojstrsko odbil Handanovič, podajo D'Agostina (desno) po prostem strelu uspešno izkoristil Felipe za videmski 1:1 v Palermu ansa doping Marion Jones • v* v jeci DALLAS - Marion Jones je v federalnem zaporu v teksaškem mestecu Forth Worth začela s prestajanjem šestmesečne zaporne kazni. Nekdanja kraljica atletskih stez, ki je na olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju osvojila tri zlata odličja, bo za rešetkami od-sede la pol le ta, potem ko je na sodnem procesu priznala, da je jemala prepovedana poživila. Po prestajanju zaporne kazni bo morala opraviti še 400 ur družbeno koristnega dela, prav tako pa bo v naslednjih dveh letih podvržena strogemu nadzoru na prostosti. SLOVENIJA - Nogomet, 1. liga: Nafta - Domžale 0:0, Maribor - Livar 3:2 (1:1), Interblock -Hit Gorica 3:0 (0:0), Mik CM Celje - Drava 0:2 (0:1), danes: 15.00 Primorje - Koper. Rokomet: Četrtfinale pokala EHF: Metalurg Skopje Cimos Koper 24:27 (12:10). Pokal pokalnih zmagovalk: Krim Ljubljana - Brasov 27:29 (13:15). Košarka, liga NLB: Partizan - Union Olimpija 86:81. Odbojka, 1. moška liga, četrtfinale: Stavbar IGM - Galex-Mir 3:2 (-15, -14, 22, 20, 15), Triglav - Kamnik 3:2 (-22, -21, 21, 24, 10), Salonit -Marchiol Prvačina 3:0 (22, 22, 22), ACH Volley - Krka 3:1 (16, -21, 13, 13). Ženske: Novo mesto - Luka Koper 3:0 (20, 20, 14). Polfinalisti so Hit Nova Gorica, Branik Maribor Epic Sloving Vital in TPV Novo mesto. triestina - Po slabem začetku preporod in skoraj teniška zmaga proti Vicenzi Zahvala vratarju Fortinu Do prvega gola Delle Rocce, ki je izkoristil napako nasprotnikovega vratarja, je bila Vicenza za razred boljša - Trije goli Granocheja Triestina - Vicenza 5:1 (2:1) STRELCI: Bernardini v 10., Della Roc-ca v 30., Granoche v 34., v 12. dp in v 29.dp, Testini v 21.dp. TRIESTINA (4-4-2): Dei 6,5; Kyria-zis 6,5, Petras 6, Minelli 6,5, Rizzi 6; Tab-biani 6,5, Princivalli 7, Allegretti 6,5 (34.dp De Cristofaro), Testini 7 (31.dp Da Dalt 6); Granoche 8,5 (40.dp Milani), Della Rocca 8. Trener: Maran. VICENZA (3-5-2): Fortin; Terrano-va (37.dp Perrulli), Cudini, Scardina; Mar-tinelli, Morosini, Bernardini, Helguera (16.dp Passiglia), Raimondi; Masiello, Schwoch (1.dp Capone). Trener: Greguc-ci. SODNIK: Herberg iz Messine 7; OPOMINI: Testini, Princivalli, Helguera, Raimondi; IZKLJUČITEV: Raimondi v 90.; GLEDALCEV: 5.000. Ko bi kdorkoli po tridesetih minutah tekme zatrdil, da bo Triestina s 5:1 premagala Vicenzo, bi najbrž samo za njega, Ba-sagli v brk, ponovno odprli umobolnico pri Sv.Ivanu. A nogomet je lahko res presenetljiva igra, kjer nepredviden dogodek popolnoma spremeni potek do takrat enosmernega srečanja. Vedno bolj skromno število gledalcev je sprejelo ekipi ob prihodu na igrišče, a kljub maloštevilnosti sta si nasprotni navijaški skupini že pred tekmo dali duška z raznovrstnimi medsebojnimi psovkami. Po dolgem času pa je ekipi sprejela tudi himna Triestine, ki naj bi bil dodaten motiv za domače igralce, a kot bomo videli, je zanje delovala kot uspavanke... Po samih dveh minutah je Vicenza že poskušala z izdelano akcijo, vendar zaključni strel Raimondija ni bil dovolj natančen. Gostje so takoj napovedovali skoraj izključno napadanje po levem pasu, kjer je kraljeval prav Raimondi (že v prvem delu sezone v Vicenzi je povzročil nič koliko težav Triestini). Obratno pa je v istem I ....... V ŠPORTNA ŠOLA za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole PLESNI TEČAJ vaditelj FRANCI VAUPOTIČ vsako soboto od 10. do 12. ure začetek tečaja: 29. marec 2008 - zaključek: konec maja vpisovanje do 20. marca 2008 KULTURNI DOM GORICA (ul. I. Brass 20) Info: AŠZ DOM Gorica - ul. I. Brass 20 - tel. +39 0481 33288 B-liga i IZIDI 29. KROGA Albinoleffe - Messina 1:0, Ascoli - Pisa 1:0, Brescia -Cesena 3:0, Frosinone - Ravenna 2:1, Grosseto - Bari 2:2, Lecce - Bologna 0:0, Modena -Mantova 2:2, Piacenza - Avellino 1:0, Rimini - Chievo 0:0, Treviso - Spezia 1:1, Triestina - Vicenza 5:1 Albinoleffe 29 18 7 4 48:22 61 Bologna 29 17 9 3 39:17 60 Chievo 29 17 8 4 52:32 59 Brescia 29 17 6 6 47:24 57 Lecce 29 16 9 4 47:20 57 Pisa 29 16 8 5 48:30 56 Rimini 29 13 8 8 39:25 47 Mantova 29 13 7 9 44:35 46 Ascoli 29 11 10 8 38:27 43 Frosinone 29 11 7 11 40:43 40 Messina 29 11 6 12 27:41 39 Modena 29 8 11 10 42:42 35 Piacenza 29 10 3 16 25:38 33 Triestina 29 S 9 12 34:44 33 Bari 29 7 11 11 34:44 32 Grosseto 29 6 12 11 26:40 30 Treviso 29 6 8 15 30:41 26 Vicenza 29 5 10 14 27:47 25 Avellino 29 5 7 17 25:44 22 Spezia (-1) 29 4 11 14 33:46 22 Ravenna 29 4 8 17 33:54 20 Cesena 29 3 11 15 25:47 20 PRIHODNJI KROG (15.3. ob 16.00) Avellino - Rimini, Bari - Frosinone, Bologna - Piacenza, Cesena - Modena, Chievo - Ascoli, Mantova -Brescia, Messina - Grosseto, Pisa - Albinoleffe, Spezia - Lecce, Triestina - Ravenna, Vicenza -Treviso časovnem obdobju Triestina trikrat podala visoko žogo v globino, ki je bila lahek plen nasprotnikove obrambe. Igralci Triestine so bili netočni, zmedeni, bojazljivi. Napaki je sledila napaka in v deveti minuti je po izgubljeni žogi Princivallija Minelli zrušil na kakih dvajsetih metrih Masiella. Odgovoren za izvedbo prostega strela je bil Bernardini, čigar prvi strel se je odbil od živega zida, a žoga se je vrnila do igralca Vicenze, ki je znova streljal in žogo poslal v levi kot Deievih vrat. Prejeti gol ni iz dolgega spanja prebudil speče Triestine. Vicenza je bila na tem, da vnovič preseneti taktično neorganizirano Maranovo četo. Triestina je bila v podrejenem položaju na sredini, kjer je Allegretti premalo sodeloval v fazi obrambe in prepustil Princivalliju večji del bremena, prehod iz faze obrambe v fazo napada pa je bil prepočasen in je zadeval le štiri, maksimum pet igralcev. Prvi strel proti vratom (da ne bo pomote, proti, ne v okvir) je izvedel Della Rocca v 23. minuti. Po podaji Princivallija je bivši napadalec Bologne streljal po hitrem obratu, a žoga je šla za meter mimo Fortinove vratnice. V samih petih minutah pa je prišlo do res nepričakovanega preobrata. V 30. minuti je Triestina najprej izenačila in tako prekini-la480 minut trajajoči post, za gol pa se mora zahvaliti vratarju gostov Fortinu. Princivalli je silovito streljal s kakih 25-30 metrov, spolzko žogo je vratar Vicenze poskušal zadržati, a se mu je izmuznila. Prav na to usodno napako je čakal Della Rocca, ki se je pognal za žogo in jo potisnil v gol. Po doseženem zadetku so si igralci Triestine oddahnili, se otresli treme in končno začeli igrati. Po samih treh minutah pa je zadel še drugi napadalec Triestine Granoche, veliko zaslugo za gol pa ima Della Rocca, ki je kolegi posredoval žogo na kateri je samo pisalo »potisni me v gol«. In Diablo Grano-che se je le držal navodil ter Fortina hladnokrvno premagal. Res nepričakovan razplet prve polovice tekme, v kateri je Vicenza bil gospodar na igrišču pol ure, a v slačil- nice so Greguccijevi varovanci odšli z dvema goloma na grbi. Vicenza si med 15-minutno prekinitvijo ni opomogla od dvojnega udarca Triestine. V drugi polovici srečanja je namreč Triestina imela stalno pobudo, tudi zato ker so nasprotniki dobesedno izginili z igrišča. V 54. minuti je Granoche zapravil res edinstveno priložnost, ko je poskušal streljati z zunanjim delom desnega stopala, na mesto, da bi po žogi udaril z levico in skoraj gotovo zadel. A urugvajski napadalec se je navijačem za storjeno napako oddolžil le tri minute kasneje. Izkoristil je srečen odboj žoge in se znašel sam pred For-tinom. Vratarja Vicenze je lepo preigral in še drugič na tekmi zadel. Zanj je bil to 15. gol v prvenstvu in tudi prvič, da je bil dvakrat uspešen na isti tekmi. Štiri minute kasneje bi lahko prišel na svoj račun še Alle-gretti, a njegov prosti udarec se je odbil od prečke. Več sreče je imel Testini v 66. minuti, ko je izkoristil novo napako obrambe in s strelom z osemnajstih metrov prisilil Fortina, da je še četrtič pobral žogo iz lastne mreže. Po žogo je moral Fortin tudi petič, ko je bil Granoche na tekmi še tetjič uspešen. Svoj 16. sezonski gol je dosegel po zaslugi Rizzija, ki se je požrtvovalno pognal za žogo, jo prestregel nasprotniku in podal Granocheju, ki ni imel težav prerešetati For-tinova vrata. Teniškega izida pa nismo imeli, ker je Princivalli po prostem strelu v 90. minuti zadel »le« vratnico. Top: Zadnjič smo ga uvrstili med »flope«, s tremi doseženimi goli pa je tokrat povsem upravičeno prejemnik nagrade najboljšega igralca tekme urugvajski napadalec Pablo Granoche. Flop: V prvih tridesetih minutah je bila celotna ekipa v popolnem razsulu, preporod Triestine pa je omogočil ravno vratar Vicenze Fortin, ki je podaril Della Roc-ci žogo za prvi gol, ki je s psihološkega vidika zelo blagodejno učinkoval na igro Tržačanov. Iztok Furlanič / ŠPORT Nedelja, 9. marca 2008 25 atletika - Svetovno dvoransko prvenstvo v Valencii Marija Šestak priborila Sloveniji bronasto odličje »Azzurra« Weissteiner 7. na 3.000 - Danes v finalu Romanova in Cusmova VALENCIA - Marija Šestak je na 12. dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Španski Valenci-i v troskoku osvojila bronasto odličje (14,68 metra), kar je četrta kolajna za slovensko atletiko na teh tekmovanjih. Zlato je osvojila Kubanka Yargelis Sa-vigne (15,05) pred Grkinjo Hrysopiy-i Devetzi (15,00). Pred tem so tri medalje na dvoranskih SP za Slovenijo osvojile Britta Bilač (srebro v skoku v višino leta 1995 v Barceloni), Jolanda Čeplak (srebro v teku na 800 m leta 2004 v Budimpešti) in Brigita Bukovec (bron v teku na 60 m ovire leta 1995 v Bar celo ni). »Pred SP sem si želela le, da bi dosegla eno izmed medalj. To mi je uspelo, pred ma no pa sta le tek mo val ki, ki sta dosegli že kar precej dolgih skokov na pro stem in v dvo ra ni. V tej sezoni sem bila ves čas na zelo visoki ravni s skoki prek 14,40 metra, zato bom priprave za olimpijsko sezono začela zelo samozavestno. Pred preselitvijo v Slovenijo se sploh nisem nadejala, da bom kdaj prišla tako daleč. Moj mož Matija je porabil precej energije in časa, da me je prepričal, da sem znova začela trenirati in tekmovati,« je bila po nastopu presrečna Srbkinja Šestakova, ovita v slovensko zastavo. Vče raj sta nas topi la še dva Slo -venca. Sonja Roman se je na 1.500m s tretjim mes tom v dru gi sku pi ni (4:08,12) uvrstila v finale, Damjan Zlatnar pa je na 60 m z ovi ra mi izpadel v polfinalu (7,76). Ostale medalje. Na 3000 m je zmagala Etiopijka Meseret Defar (8:38,79), na 1500 m Kenijec Daniel Marija Šestak je z dekliškim priimkom Martinovič luč sveta ugledala 17. aprila 1979 v Srbiji. Dolgo je živela v Kragujevcu, zadnji dve leti in pol pa biva v Sloveniji, kamor jo je popeljala ljubezen. Poročena je s slovenskim rekorderjem na 400 m Matijo Šestakom Kipchirchir Komen (3:38,54), na 60 m ovire pa Američanka LoLo Jones (7,80) in Kitajec Xiang Liu (7,46). V skoku v višino je bil najboljši Šved Stefan Holm (2,36 m), v skoku v daljino Južnoafričan Godfey Khotso Mokoe-na (8,08 m), v skoku s palico Rusinja Jelena Isinbajeva, v troskoku pa Kubanka Yargelis Savigne (15,05 m). »Azzurri«. Na 3.000 metrov je Južna Tirolka Silvia Weissteiner pri- stala na 7. mestu (8:49,11), nekaj časa je bila tudi v vodstvu, da bi pospešila ritem. »Boljše sem se počutila v kvalifikacijskem teku, vseeno mi sedmo mesto pomeni veliko,« je dejala. Elena Cusma se je na 800 m uvrstila v finale in s časom 2:00,36 popravila 26 let stari državni rekord Gabrielle Dorio. Micol Cattaneo je na 60 m z ovirami gladko zgrešila finale. Tekla je v skromnem času 8,10. rokomet - A2 H v v • Trzačani zmagali, niso pa zadovoljili Paese - Pallamano Trieste -31:24 (14:9) PALLAMANO TS: Mam-mi 1, Pastorelli 3, Visintin 8, Na-dok 6, Tokic 4, Lo Duca 5, Sar-doč 2, Carpanese 2, Mastriner, Scavone, Fanelli, Leone. TRENER: Radojkovič. Skromnega nasprotnika (zaseda spodnji del lestvice) so tržaški rokometaši premagali, čeprav niso zaigrali prepričljivo. Po uvodnih minutah je semafor kazal 5:2, nato pa so Visintin in ostali zamudili veliko priložnosti, da bi prednost še povečali. Ob koncu polčasa so Tržačani vodili le za pet zadetkov. V nadaljevanju pa so gostitelji z učinkovitejšim nastopom prevzeli vajeti igre v svoje roke. Vodstvo so povečali na osem golov, maksimalno je razlika znašala tudi plus deset. V končnici so Radojkovičevi varovanci nekoliko popustili in omogočili, da so gostje zmanjšali zaostanek. Najboljši posameznik je bil Visintin, ki je zatresel mrežo kar osemkrat. odbojka Trst bo gostil skupino SP 2010 RIM - Trst je bil uradno vključen na seznam desetih mest, ki bodo gostila kvalifikacijske skupine svetovnega odbojkarskega prvenstva leta 2010. Odločitev je sprejel odbor odbojkarske zveze včeraj zjutraj. Ob Trstu bodo prvo fazo svetovnega prvenstva v moški odbojki gostile tudi Ancona, Catania, Firenze, Milan, Modena, Reggio Calabria, Turin, Verona in Rim, kjer bodo tudi finalni dvoboji. Uradno bodo tržaško kandidaturo potrdili prihodnji teden. Smrt na reliju LUCCA - Na prvi dirki za državno prvenstvo v reliju je prišlo do tragične smrtne nesreče. Voznik su-baruja Andrea Aghini je do smrti povozil 40 let staro žensko, ki se je znašla na cesti tik pred prihodom dirkalni-ka. Kaže, da ji je izpod nadzora pobegnil pes. Dirkač je nepoškodovan. RUGBY - V tekmi 4. kroga Pokala šestih narodov bo Italija danes v Parizu igrala proti Franciji. Pričetek ob 16. uri, neposredni TV prenos La7. Včeraj: Irska - Wales 12:16, Škotska -Anglija 15:9. VATERPOLO - Na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju je italijanska moška reprezentanca v pol-finalu z 9:8 premagala Grčijo. Danes jo v finalu čaka Nemčija. RODDICK - Šesti nosilec Američan Andy Roddick je v finalu teniškega turnirja v Dubaju s 6:7 (8), 6:4 in 6:2 premagal Španca Feliciana Lo-peza. Na poti do 25. turnirske zmage v karieri je premagal tudi Španca Nadala in Srba Djokoviča. SANDRA VITEZ - Odbojkari-ce Sassuola so v tekmi A1-lige z 1:3 izgubile proti Bergamu. Kontovelka je dosegla 4 točke. smučanje - VSL v Kranjski Gori Američan Ligety ugnal Mölgga in Blardoneja KRANJSKA GORA - Zmagovalec prve polovice tekem za svetovni pokal alpskih smučarjev v Kranjski Gori je Američan Ted Ligety. V veleslalomu 47. pokala Vitranc je premagal Italijana Manfreda Molgga in Massimiliana Blardoneja. V finale se je izmed peterice slovenskih predstavnikov uvrstil le Aleš Gorza, ki pa drugega nastopa ni končal. Zadnji uspešni nastopi slovenskih smučarjev, ki po dolgem času niso bili zasluga specialista za smuk Andreja Jermana - tretje mesto Gorze v su-perveleslalomu in peto ter šesto Dragšiča v slalomu - so na domačem terenu pomenili spodbudo za Slovence. Optimistične so bile tudi napovedi pred veleslalomom, toda tekma jih je postavila na glavo. Medtem ko so se Slovenci morali zadovoljiti zgolj z uvrstitvijo Gorze na finale v Bormiu, se je v ospredju kranjskogorskega veleslaloma razvil boj, ki je pred zadnjo dirko sezone prinesel spremembo prav na vrhu, po razpletu pa so v igri za mali kristalni globus še trije tekmovalci. Po prvi vožnji so bili v ospredju smučarji z nižjimi startnimi številkami, ki so izkoristili dobre razmere na začetku tekme. V vodstvu sta bila Blardone in Molgg, Ligety je zaostajal 20 stotink, zadnji z realnimi možnostmi za zmago pa je bil Benjamin Raich z 39 stotinkami zaostanka. Prav Avstrijec, zmagovalec zadnjih treh veleslalomov v Kranjski gori, je v drugi vožnji odločno napadel in bil po dveh tretjinah proge daleč najboljši. Toda tri vrata pred ciljem je naredil napako, ki gaje skorajda povsem ustavila in vsa prednost je šla po zlu. Nje -govo darilo je izkoristil predvsem Američan, ki je z dobro in natančno vožnjo prevzel vodstvo in avstrijskega tekmeca premagal za več kot sekundo. Oba prvouvršče-na sta ga zaman napadala, na koncu je bil bližje Molgg z 20 stotinkami zaostanka, medtem ko je Blardone zaostal za 80. V drugi vožnji je napredoval tudi vodilni v skupnem seštevku Bode Miller; po le 19. mestu v prvi vožnji je bil na koncu 11. in dobil novih 24 točk, s čimer jih je v primerjavi s prvim zasledovalcem Švicarjem Di-dierjem Cuchem, ki je bil tokrat šesti, izgubil le 16; razmerje med njima je zdaj 1387-1218. V veleslalomskem seštevku je moral Raich rdečo majico vodilnega prepustiti Američanu Ligetyju (ta ima zdaj 385 točk, Raich, ki je tekmo končal na četrtem mestu, pa 358). Zelo blizu je tudi danes dru-gouvrščeni Molgg (347), iz igre pa je dokončno izpadel danes deseti Švicar Daniel Albrecht, ki za Ligetyjem zaostaja 101 točko. Danes bo v Podkorenu na sporedu še slalomska tekma s prvo vožnjo že ob 9. uri. ŽENSKI SMUK - Američanka Lin-dsey Vonn (1:23,57) je zmagovalka smuka za svetovni pokal v švicarski Crans Mon-tani. Drugo mesto je osvojila Avstrijka Renate Gotschl (+0,61), tretje pa Italijanka Nadia Fanchini (+0,64). Do točk se je dokopala tudi Slovenka Ilka Štuhec, ki je zasedla 22. mesto (+1,69). motociklizem - Kvalifikacije pred nočno VN Katarja Lorenzo presenetil Španec z najboljšim časom - Stoner 4. Rossi 7. - Premoč gum michelin Španec Jorge Lorenzo, svetovni prvak v četrtlitrskerm razredu z Apri-lio, je presenetljivo dosegel najboljši čas na kvalifikacijah v elitnem razredu MotoGP pred današnjo VN Katarja, prvo dirko svetovnega prvenstva. Ob njem bosta v prvi vrsti začela tudi Colin Edwards in Britanec Toseland. Vsi tirje upravljajo motor Yamaha, tako kot Valentino Rossi, ki pa je dosegel šele sedmi čas. Vendar je razlika na dlani. Prvi trije so »obuli« gume micheil, Rossi pa tekmuje z bridgestonom. Svetovni prvak Casey Stoner (Ducati) je dosegel četrti čas. Pripadnika Honde Andrea Dovizioso in Alex De Angelis sta dosegla osmi oziroma 12. čas. Loris Ca-pirossi (Suzuki) pa šele trinajstega. najslabše se je odrezal Marco Melandri, ki je z drugim uradnim Ducatijem dosegel šele 16. čas. Današnja dirka se bo pričela ob 21. uri (neposredni Tv prenos po Italia 1). košarka - Al -liga Gladek poraz Snaidera v Trevisu Benetton Treviso - Snaidero Udine 83:68 (21:12; 44:26; 68:46) BENETTON: Austin 24, Atsur 3, Soragna 10, Chalmers 11, Mordente 13, Gigli 3, Gaines 17, Renzi 2. TRENER_ Mahmuti. SNAIDERO: Allen 11, Schultze 10, Zacchetti 2, Green 5, Antonutti 12, Di Giuliomaria, Vetulas 8, Pen-berthy 14, Sales 6. TRENER: Pan-cotto. Tri točke: Benetton 13/32; Snaidero 10/22. PM: Benetton 6/13; Snaidero 16/20. Skoki: Benetton 33, Snaidero 34. PON: Soragna (38). TREVISO - Benetton je predvsem z dobro obrambo povsem na-digral Videmčane in to kljub odsotnosti Mensaha Bonsu, ki je bil žrtev lažje prometne nesreče in bo moral mirovati 20 dni. Na začetku je bil za Snaideor nerešljiva uganka Gaines, ki je bil najbolj zaslužen, da je Be-netotn že po 15 minutah vodil z 31:17. V tretji četrtini sta se razigrala še Mordente in Chalmers. mnenje - Mitja Emili j kot reflektorji bodo v Katarju problem gume zaradi vlažnega asfalta Dvaintridesetletni Prosečan Mitja Emili, ki je pred leti kot mehanik sodeloval z ekipo Kawasaki Bertocchi na svetovnem prvenstvu Superbike in je tudi sam aktivni motociklist (letos bo tekmoval na državnem prvenstvu Kawasaki ter Yamaha Cup), je kot glavna favorita letošnjega svetovnega prvenstva v kraljevem razredu MotoGP imenoval lanskega zmagovalca Casey-a Stonerja (Ducati) in petkratnega svetovnega prvaka Valentina Ros-sija (Yamaha). »Stoner je v lanski sezoni bil vsaj za razred močnejši od vseh ostalih. Valen ti no ni bil v dobri formi. Ni bil najbolj koncentriran. Najbrž so ga skoncentrirale težave z davki. Letos je to stvar rešil in bo tako prav gotovo bolj kom-petitiven,« meni Emili, kije med favorite postavil tudi novinca Španca Lorenza (Yamaha) in Italijana Doviziosa (Honda Team Scot), ki sta lani tekmovala v razredu do 250 kubikov, ter Španca Pedroso (Re-psol Honda). Najbrž poznaš dobro vsa dirkališča. Katera so tehnično najbolj zahtevna? »Prav gotovo zelo zahtevno je dirkališče Donington Park v Veliki Britaniji. Zelo spektakularna je bila tudi nekdanja proga v Aspnu na Nizozemskem, ki pa so jo zdaj prenovili in je manj zanimiva. Všeč sta mi še dirkališči Mugello in Phillip Mitja Emili Island v Avstraliji. Na teh progah pridejo do izraza najboljši piloti. Na žalost so nova dirkališča - kot na primer v Katarju - manj zahtevna in zaradi tega manj zanimiva.« Na današnji uvodni dirki v Dohi/Losail (VN Katarja) bodo dirkali zvečer pod reflektorji. Kaj meniš o tej novosti? »Kot vsaka novost bo tudi ta pritegnila precejšnjo pozornost. Zanimanje, vsaj letos, bo veliko. Pravzaprav to od žarometov ni bila nikakršna novost, saj so zvečer tekmovali že pred petnajstimi leti na italijanskem državnem prvenstvu.« Bodo mogoče piloti zaradi slabše razsvetljave v težavah? »Ne verjamem. Razsvetljava in vidljivost bosta odlični. Nekaj težav bo povzročala le velika vlažnost. V Katarju se zvečer temperatura spusti do deset stopinj Celzija in asfalt bo zelo vlažen. Zaradi tega bo marsikdo imel težave z gumami.« (jng) 26 Nedelja, 9. marca 2008 ŠPORT / namizni tenis - Kras ZKB v ženski A2-ligi Z ugodnim žrebom do nepričakovane zmage Pomembna točka Carlijeve - Le Kitajka je bila nedosegljiva - Kras na drugem mestu Kras ZKB - T.T. San Donatese 4:2 Crismancich - Wang Yu 0:3 (7:11, 8:11, 3:11), Milič - Ridolfi 3:1 (11:8, 6:11, 11:8, 11:9), Halas - Cavalli 3:1 (11:0, 13:11, 6:11, 11:7), Milič - Wang Yu 0:3 (12:14, 7:11, 7:11), Carli - Cavalli 3:0 (6:11, 7:11, 9:11), Halas - Ridolfi 3:1 (9:11, 11:9, 11:7, 11:5) Nepričakovana in zato toliko slajša je bila včerajšnja zmaga Krasovih igralk, ki so na domačih tleh premagale kakovostno ekipo San Donatese. Tekmec, ki so ga Fen-gove varovanke spoznale že v prvem delu prvenstva (dvakrat so izgubile), je bil tokrat brez pravega orožja. Ugoden žreb je bil dodana vrednost: slovenski igralki Heleni Halas je namreč žreb dodelil obe italijanski reprezentantki (bivšo krasovko Liso Ridolfi in Giulio Ca-valli), s Kitajko Weng Yu pa sta se pomerili Miličeva in Crismancicheva. Obe sta se ji dobro upirali, a je bila kitajska predstava za naši igralki pretrd oreh. Pomembno točko je ekipi prispevala Miličeva, ki je proti bivši soigralki Ri-dolfijevi zaigrala zelo prepričljivo, predvsem pa umirjeno. Z napadalno igro je po spodrsljaju v drugem nizu prevzela vajeti igre v svoje roke in zaključila dvoboj v svojo korist. Za presenečenje je poskrbela mlada Eva Carli, ki je premagala Cavallijevo, državno reprezentantko. Za zeleno mizo je nastopila zelo odločno in brez napak. Ljubljančanka Helena Halas je osvojila oba dvoboja: proti Ridoflijevi in Cavallijevi je uveljavila svojo hitro igro in dobro premikanje, ki je obe nasprotnici zmedlo. Štiri zmage in le dva poraza proti (nedosegljivi) Kitajki je končni obračun domačega nastopa naših namiznoteniških igralk. Dve novi točki utrjujeta drugo mesto na skupni lestvici, predvsem pa omogočata, da bodo igralke lahko drugi del končnice odigrale bolj umirjeno. Kras je po prvem delu končnice torej v zavidljivem položaju: če bi se prvenstvo zaključilo že sinoči, bi bilo napredovanje že zagotovljeno, saj je edini tekmec Asola šele na tretjem mestu (Castelgoffredo in San Do-natese ne moreta napredovati, saj društvi že razpolagata z ekipo v A1-ligi). Že naslednji teden bi se moral Kras ZKB pomeriti z zadnjeuvrščeno Molfet-to. Tekma je odpadla, klub pa bo naknadno sporočil, kdaj bodo odigrali srečanje. Ostali izid: Res Molfetta - Steril-garda Castelgoffredo 2:4. Vrstni red po prvem delu: Sterilgarda Castelgoffredo 8, Kras ZKB 5, San Donatese in Asola 3, Re-spa Molfetta 1. Prihodnji krog (15. 3.): Kras - Molefetta, Sterilgarda Castelgof-fredo - Asola, San Donatese je prost. Martina Milič (14. na državni lestvici) je z odlično igro v napadu premagala Ridolfijevo, ki zaseda na državni lestvici mesto več. Mlada Eva Carli (50. na drž. lestvici) pa je brez izgubljenega niza povsem prevladala proti 13. postavljeni Cavallijevi kroma smučanje - Deželni finale A. Kerpan in L. Purič tretja Lara Purič Albert Kepran Danes se bo na Kaninu zaključil deželni finale za dečke in naraščajnike: današnje uvrstitve v slalomu bodo dokončno določile, kdo od mladih smučarjev bo dobil pravico za nastop na državnem prvenstvu. Najboljše izhodišče ima Mladinina naraščajnica Lara Purič, ki je včeraj v veleslalomu spet stopila na stopničke. S tretjim najboljšim časom (1:54,31) je potrdila, da spada v sam vrh deželnega smučanja. Zmagala je Tržačanka Giulia Badaloni (1:50,81). Proga je bila zahtevna predvsem zaradi spodnje ledene podlage in zgornje plasti mokrega snega. Tudi visoke temperature (15 stopinj) in vlaga nista bila idealna kulisa za tekmovanje. Zelo dobro se je na zahtevni progi Bila Peč na Žle-beh odrezal tudi Albert Kerpan (Mladina) med dečki, kjer je bil tretji (57,42). Zmagal je Massimiliano Valcar-eggi (55,89). Med naraščajniki je veliko smolo imel Minej Purič (Mladina), ki je bil po prvem spustu (naraščajniki so tekmovali v dveh spustih, dečki pa le v enem) na tretjem mestu, v drugem spustu pa je odstopil nekaj vrat pred ciljem. Štefan Žužek (Devin) pa je bil 17. (1:55,86). Sovodenjka Nika Bagon deželna prvakinja v latinsko-ameriških plesih Petnajstletna Sovodenjka Nika Bagon, članica društva Club Diamante iz Zagraja, je v paru s sedemnajstletnim Riccardom Perizzolom (na sliki) na tekmovanju v kraju San Vito al Tagliamento osvojila naslov deželne prvakinje v latinsko ameriških plesih. Nika, sicer dijakinja goriškega liceja Primoža Trubarja, se s tekmovalnim plesom ukvarja že tri leta, s Perizzolom pa nastopa v najvišji državni A kategoriji za tekmovalce med 16. in 18. letom starosti (velja starost moškega partnerja). Lani sta bila na državnem prvenstvu 24. v konkurenci 120 parov, po prvih dveh letošnjih tekmah za državni pokal pa zasedata 16. mesto, vendar je njun cilj uvrstitev med prvih šest, kar bi jim odprlo vrata v mednarodno konkurenco. Nika in Riccardo trenirata vsak dan po dve uri in pol do tri. nogomet - Derbi 2. amaterske lige v Bazovici pripadel Zarji Gaji Delitev točk bi bila pravičnejša Gostitelji zadeli po napaki Bregove obrambe, Goran Križmančič minuto pred koncem preprečil zadetek gostov niral sem s polno paro, saj sem z vsem srcem želel stopiti na igrišče. Zelo sem zadovoljen, da sem igral in seveda predvsem, da smo zmagali. Breg je zelo dobra ekipa, ki nas je držala pod pritiskom, danes pa smo igrali zelo dobro in mislim, da si Zarja Gaja zasluži oceno 8. Srečanje je dejansko odločila napaka obrambe Brega v prvem polčasu, v sklepnih minutah pa je sodnik pravilno ustavil akcijo Brega, saj je bil napadalec tri metre pred našo obrambno vrsto. Na lastne oči sem ga videl. Po tej zmagi gremo s polno paro v boj za play-off.« Matej Cigui (Breg): »Cela ekipa je igrala dobro, žal smo drago plačali napako ob koncu prvega polčasa. Vsekakor mislim, da je bila to ena naših najboljših tekem v zadnjem obdobju. Tudi ko smo bili v desetih nismo popustili in do zadnje minute smo poskusili zatresti mrežo. Sedaj se je play-off oddaljil, tako da je sedaj naša prva skrb obstanek. Zarja Gaja je zelo dobra ekipa, ki ima v svojih vrstah tehnično zelo podkovane igralce, tako na sredini kot tudi v napadu.« Rado Šušteršič CICIBANI Altura A - Pomlad 3:3 (1:0, 2:0) POMLAD: DellAnna, Vatovac, Gruden, Zuppa, Santangelo, Nait, Košuta. TRENER: Tomizza. STRELCI: Santangelo, Košuta in Nait Cicibani Pomladi so zaigrali nihajoče. Nasprotniki so že vodili 2:1, nato pa so z boljšo igro nadoknadili in izenačili. Kras - Montebello B 2:2 (0:1, 1:1, 1:0) KRAS: Gregori, Perelli, B. in R. Samsa, Che-rin, Vidali, Kaurin, Decastro, Kocman, Su-pani, Udovič, Legiša. TRENER: Pahor. STRELEC: Kocman. Tekmeca sta si bila enakovredna. Po borbeni tekmi je bil izenačen rezultat povsem pravičen. Breg A - Opicina 7:4 (4:1, 0:0, 3:3) BREG A: Kofol, Baceta, Segulin, Žerjal, Benčina, Glavina, Gregori, Mesar, Genzo. TRENER: Križmančič. Brežani so si zmago priigrali v prvem polčasu, v drugem pa so nekoliko popustili. Juventina B - Fincantieri C (0:4, 0:0, 0:1) JUVENTINA: Iakomin, Barone, To-nani, Trevisan, Sarullo, Boskin, Medeot, Graziani, Kovačevič. Mladi nogometaši so pokazali napredek, a še vedno igrajo brez prav koncentracije. Zarja Gaja - Breg 1:0 (1:0) STRELEC: v 44. min. Fratnik RUMENI KARTONI: V. Križmančič (4. min.), Carmeli (52. min.), Bombarda (58. min.), Sovič (64. min.), Schiraldi (78. min.), Clarich (87. min), Franco (90. min.). IZKLJUČITEV: Gargiuolo 89. min. ZARJA GAJA: Carmeli, V. Križmančič, Franco, Palmisano, G. Križmančič, Salierno, Schiraldi (od 77. min Clarich), Kariš (od 46. min. Segulin), Brombara, Bečaj, Fratnik (od 80. min Ghezzo). TRENER: Nonis. BREG: Barbato, Medda, Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Sovič, Sabini, Zidarich, Bursich (od 46. min Bernobi), Coppola, German (od 73. min Cigui). TRENER: Vitulič. Prvi derbi na novem zelenem pravo-kotniku v Bazovici je privabil lepo število ljubiteljev nogometa. Na prekrasni pokriti tribuni pa se je zbralo tudi lepo število predstavnic nežnega spola, ki so, kljub dnevu žena, prišle spodbujati nogometaše Zarje Gaje in Brega. Prvi polčas ni bil preveč zanimiv. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Breg si je sicer priigral nekaj priložnosti, vendar jih ni znal izkoristiti (Bursich se je znašel nekajkrat sam pred vratarjem, a je streljal mimo vrat), Zarja Gaja pa se je le redko približala vratom Brega. Najresnejšo priložnost je imel Breg in to v 41. minuti, ko je Sovič z glavo žogo poslal nad stičišče vrat-nice s prečko. Ko je tako že kazalo, da se bo prvi polčas končal brez zadetkov, je enaj- Kapetan Zarje Gaje Schiraldi, levo pa Goran Križmančič, ki je v 89. minuti odbil žogo na golovi črti kroma sterica Brega napravila naivno napako. Sabini je na robu kazenskega prostora podal nazaj proti vratarju, vendar je žogo prestregel Fratnik in jo poslal v mrežo. V drugem polčasu je Breg začel s polno paro, toda kot se je že zgodilo v prvem delu, so bili varovanci trenerja Vituliča nenatančni pri zaključevanju, obramba Zarje Gaje pa je bila vedno na pravem mestu. V 48. minuti bi gostitelji skoraj vrnili uslugo Bregu, saj je vratar Carmeli izgubil ravnotežje, a je le uspel odbiti žogo stran od kazenskega prostora. V 63. minuti smo prisostvovali mogoče še najlepši akciji srečanja: German je z leve podal proti Degrassi-ju, ta je žogo poslal do Bernobija, ki pa je streljal mimo vrat. Še najbolj vroče so bile sklepne minute, ko so se Brežani, kljub izključitvi Gargiuola, prevesili v napad. Ko je tekla 89. minuta je sodnik zaradi nedovoljenega položaja ustavil akcijo Brežanov tik perd vratarjem Carmelijem, ob bučnem nasprotovanju navijačev Brega. V zadnji minuti sodnikovega podaljška pa je Brian Sovič lepo preigral Carmelija in streljal proti vratom, žogo pa je na gol črti odbil Goran Križmančič, ki je tako postal heroj srečanja, saj je malo potem sodnik tudi žvižgal konec tekme. Glede na sam potek srečanja, bi bila delitev točk pravičnejša, toda žoga je okrogla in sreča se je tokrat nasmihnila Zarji Gaji. Izjavi po tekmi Kevin Segulin (Zarja Gaja): »Že dva tedna sem nestrpno pričakoval ta derbi, tre- / ŠPORT Nedelja, 9. marca 2008 27 košarka - Državna C1-liga Bor Radenska do zmage s 4 prostimi meti Tehnična napaka Cipolle minuto in 50 sekund pred zvokom sirene odločila srečanje Bor Radenska - Intermek Cordenons 62:57 (12:20, 31:31, 44:42) BOR RADENSKA: Krizman 6 (4:6, 1:1, -), Visciano 8 (4:4, 2:4, 0:1), Babich 8 (4:4, 2:5, 0:8), Samec 10 (1:3, 3:4, 1:2), Kralj 14 (6:9, 4:5, 0:2); Crevatin 5 (2:2, -, 1:2), Štokelj 5 (0:2, 1:1, 1:4), Burni 6 (-, 3:8, 0:1), Bole (-, 0:1, -), Ma-donia nv. TRENER: Andrea Mura; SON: Bor 22, Cordenons 26; PON: Kralj (39); SKOKI: Bor 29 (23 v obrambi, 6 v napadu), Cordenons 27 (22, 5). Po treh zaporednih porazih na domačem igrišču je na Stadionu 1. maja končno zasijalo sonce, kljub muhastemu vremenu. Varovanci trenerja Mure so z dobro obrambo in veliko mero borbenosti prišli do izredno pomembne zmage proti peterki legende slovenske košarke Janeza Drvariča, ki je na lestvici imela 4 točke več. Srečanje so borovci pričeli bolj slabo. Po uvodnih točkah Štefana Samca gostitelji namreč cele 4 minute niso dosegli koša. Skušali so prodreti v raketo, vendar so jih nasprotniki z moško obrambo zaustavili. Cor-denons je tako visoko povedel (8:18). V drugi četrtini so košarkarji Bora v obrambi po-lovili marsikatero žogo. Zaostanek se je tako počas nižal in na koncu polčasa so s prostim metom Krizmana izenačili. Še najlepšo igro so varovanci trenerja Mure pokazali v tretji četrtini. S koši Kralja in Štoklja so prevzeli pobudo in v 7. minuti s košem Burnija povedli za cele 4 točke (42:38). V zadnji četrtini se je vnel boj za vsako žogo, srečanje pa se je odločilo minuto in 50 sekund pred zvokom sirene, ko je sodnik pri izidu 56:55 dosodil Massimilianu Cipolli tehnično osebno napako in ga nato zaradi nesramnega obnašanja tudi izključil. Bor je tako imel na razpolago kar 4 proste mete, ki jih je Stefano Babich uspešno izvedel. Bor si je priigral prednost petih točk in jih z lahkoto obdržal do konca. Pohvalo zaslužijo vsi, omenili pa bi Štefana Samca, ki je igral zelo dobro tako v napadu kot obrambi in je skupaj z Viscianom kraljeval pod košema (skupaj 19 skokov), Ivana Kralja, ki je bil s 14 točkami najboljši strelec ter ter Stefana Babicha, ki je v odločilnem trenutku imel zelo mirno roko. Izjavi trenerjev Andrea Mura (Bor Radenska): »IKjuč je bila velika želja po zmagi, saj zadnjih treh zaporednih porazov na domačem igrišču nismo še preboleli. V odločilnih trenutkih smo igrali dobro v obrambi, predvsem pa smo uspešno izvedeli odločilne proste mete.« Janez Drvarič (Cordenons): »Resnično sem jezen in to sem povedal tudi igralcem v slačilnici, saj na tak način se ne sme in ne more izgubiti tekme. Čestitam vsekakor Boru za zasluženo zmago. (RAS) Ostali izidi: S. Daniele - Corno di Rosazzo 69:74, Eraclea - Vicenza 61:60, Spilimbergo - Codroipo 63:75, Padova -Marghera np, Limena - Roncade np, Ca-orle - Venezia np. Danes: Montebelluna - Virtus Udine. MOŠKA C2-LIGA Jadran Mark danes doma Jadranovi košarkarji bodo v 22. krogu deželne C-lige gostili danes ob 18. uri pri Briščikih šesto uvrščeni Cormons. Včerajšnji izid: CBU - Muggia 73:96. Štefan Samec med prodorom na koš kroma Domači šport Danes, nedelja, 9. marca 2008 KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Cormons UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih; Jadran ZKB - Bor Čok UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Codroipu: Codroipese - Jadran ZKB NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina -Casarsa; 15.00 v Tolmeču: Tolmezzo - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - Staranzano 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 Ervatti pri Briščikih: Primorje Interland - Medea; 15.00 v Rudi: Ruda -Primorec; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Sant'Andrea NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Bearzi NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad -Tolmezzo NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trstu, Ul. Petracco: San Sergio - Pomlad ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Kontovel; 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Roiano Gretta Barcola UNDER 18 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Cordenons; 18.00 v Tržiču: Fincantieri - Sloga Multinvest UNDER 16 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Morpurgo: Pallavolo TS - Sloga UNDER 14 MOŠKI - 10.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Ferstyle - Il Pozzo; 10.30 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga; 11.00 v Červinjanu: Cervignano - Soča UNDER 14 ŽENSKE - 9.45 v Trstu, Rozzol: Virtus M - Bor; 11.00 na Proseku: Kontovel - Altura B; 11.30 v Trstu, Rozzol: Virtus - Bor B NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Zgoniku: Kras A - Auer MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Trstu, Ul. Biasoletto: Trieste Sistiana A - Kras Jutri, ponedeljek, 10. marca 2008 ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.00 na Opčinah: Sloga -Hammer Rigutti UNDER 13 - 16.00 na Proseku: Kontovel - Sloga; 19.00 v Trstu, Rozzol: Virtus Ž - Sokol NOGOMET MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna - Sevegliano košarka - V moški D-ligi Pekoča poraza Breg si je otežil pot v play-off, Kontovel Sokol pa je na dnu vedno bolj v težavah Poggi - Breg 67:60 (6:18, 26:31, 40:49) BREG: Cerne 2 (2:2, 0:4, -), Sila 16 (4:4, 3:4, 2:7), Ciacchi 2 (0:2, 1:6, -), Škor-ja 12 (2:3, 5:8, 0:1), Lorenzi 11 (-, 4:10, 1:3); Posar 6 (-, 3:4, 0:1), Widmann 9 (1:2, 1:3, 2:5), Grazioso nv, Laudano (-, -, 0:1), Križman 2 (-, 1:4, 0:1). TRENER: David Pregarc. Breg je na gostovanju v Miljah utrpel pekoč poraz proti Poggiju. Že v uvodnih minutah je bilo očitno, da bo tekma vse prej kot dopadljiva, saj so domačini zadeli le prvo trojko, Brežani pa so prvič zadeli iz igre komaj v šesti minuti. Medtem pa so Pregarčevi fantje vodili z uspešnimi prostimi meti, kljub temu da so bili v prvih osmih minutah z igrišča uspešni le dvakrat v desetih poskusih. Domačini v prvi četrtini niso prikazali dobre igre, tako da je Breg z dobro igro Widmanna, Posarja in Lorenzija zlahka povedel s 6:16 in takoj po dvominutnem odmoru celo s 6:20. Poleg tega pa je cela ekipa igrala dobro tudi na obrambni polovici, tako da nasprotniki celih sedem minut niso dali niti točke. Pri Poggiju se je nato prebudil visoki Glavi-na, po zaslugi katerega so gostitelji z delnim izidom 7:0 v nekaj minutah razpolovili zaostanek. Sredi drugega dela je do tedaj zelo učinkoviti Škorja moral na klop zaradi treh osebnih napak, domačini pa so s cono 1-3-1 pridobili nekaj žog in se približali na tri točke tik pred koncem polčasa. Takoj po odmoru je Poggi izenačil, za tem pa je bila tekma vse do izida 38:38 dalj časa izenačena. Komaj si je v vrstah domačinov Glavina vzel nekaj minut počitka, so Pregarčevi fantje z veteranom Lorenzijem na čelu dosegli enajst zaporednih pik in spet zanesljivo povedli. Ko se je Glavina vrnil na igrišče, je v zadnjem delu poskrbel za preobrat z dvanajstimi točkami (tremi trojkami in tremi prostimi meti po osebni napaki izza črte treh točk) v manj kot petih minutah. Brežani proti coni 1-3-1 nikakor niso utegnili uspešno napadati in v šestih minutah zadeli le prosti met. V tem delu so izgubi- li kar 8 žog in zgrešili deset metov iz igre, tako da je bil poraz na koncu neizbežen. (Mitja Oblak) Isontina - Kontovel Sokol 79:76 (13:21, 41:38, 60:58) KONTOVEL SOKOL: Švab 15 (5:8, 5:10, -), Paoletič 12 (5:6, 2:8, 1:5), Budin 4 (-, 2:3, -), Doglia 22 (3:6, 5:8, 3:4), Godnič 2 (-, 1:1, -), Hmeljak 13 (5:9, 4:7, 0:4), A. Šušteršič 8 (-, 1:2, 2:4), Vodopi-vec, Rogelja, Sossi sr. TRENERJA: D. Šušteršič in C. Starc. Združena ekipa Kontovela Sokola je izgubila v Pierisu izredno pomembno tekmo proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi Isontini, ki je imel enako število točk kot naše moštvo. Isontina je s to zmago prehitela Kontovel Sokol za dve točki, poleg tega ima v neposrednih dvobojih dve zmagi. Skratka, hud spodrsljaj. »Naš položaj na lestvici je po tem porazu izredno težak. Ni brezupen, a v naslednjih tekmah moramo doseči čim več zmag in ne izgubiti take priložnosti, kot smo jo zamudili v Pierisu,« je po tekmi dejal trener združene ekipe Danijel Šušteršič. In res: srečanje v Pierisu se je odlično začelo za združeno ekipo: obramba je bila čvrsta, napad učinkovit. Zlasti se je odlikoval Denis Doglia, ki je bil za gostitelje nerešljiva uganka, toda vsa ekipa je igrala zrelo in uspešno ter sklenila četrtino z osmimi točkami prednosti. Že v drugi četrtini in nato tudi v tretji pa se je nekaj zataknilo, padla je zbranost, veliko je bilo izgubljenih žog, gostitelji so to izkoristili in prevzeli vodstvo. Zadnja četrtina je bila zelo izenačena in končnica razburljiva. Malo pred koncem je združena ekipa vodila za tri točke. Gostje so si takoj opomogli, izkoristili nekaj napak našega moštva in na koncu tudi zmagali. Pri združeni ekipi je bil daleč najboljši Denis Doglia, ki je bil v prvem delu tudi najboljši mož na igrišču. Dosegel je 22 točk in imel 14 skokov (7 v obrambi in 7 v napadu). Dobro je opravil svojo nalogo tudi Marko Švab, ki je imel 11 skokov (10 v obrambi in enega v napadu) ter prispeval 15 točk. (lako) atletika - DP za veterane v Anconi Nono Fabio dvoranski prvak in hkrati evropski rekorder v hoji na 3 km Na državnem dvoranskem veteranskem prvenstvu v Anconi je lo-njerski atlet Fabio Ruzzier osvojil prvo letošnjo lovoriko. Postal je državni prvak v hitri hoji na razdalji 3 km v kategoriji M55, hkrati pa je s časom 13 minut 47,77 sekunde izboljšal evropski rekord, ki ga je leta 1991 v tej starostni kategoriji postavil Finec No ke la (13:53,50). Ruzzier je v Anconi tekmoval v skupini 16 atletov iz treh starostnih kategoriji, od M45 do M55, osvojil pa je prvo mesto, kar pomeni, da je premagal tudi do 10 let mlajše tekme ce, hkra ti pa je do se gel 3. naj bolj -ši čas, če upoštevamo tudi tekmovalce v kategorijah M35 in M40. Še 500 metrov pred koncem je zaostajal za mlaj šim Ro sa ri om Pe trun ga rom, vendar je na koncu pospešil tempo in zmagal. Njegov najbližji zasledovalec v kategoriji M55 Cervi je zaostal za minuto 13 sekund. Še bolj pa se je Ruzzier veselil dejstva, da je dan pred tekmo postal nono male Nike. hokej na rolerjih - A1-liga Zmaga Kwinsov z grenkim priokusom Trener Ferjanič je bil s svojimi varovanci zelo zadovoljen: »Odigrali smo eno boljših obramb, ki sem jih kdaj videl pri Poletu!« kroma Polet ZKB Kwins - Arezzo 3:1 (2:1) POLET ZKB: Kokorovec, J. Ferjanič, Fajdiga, Lončar, G. in S. Cavalieri, Battisti, D. in M. Delaco, Fabietti. TRENER: A. Fe^anič. STRELCI: Fajdiga 2, D. Delaco 1. Poletovci so na domači ploščadi osvojili pomembno zmago v boju za končnico. Z borbeno igro so se nevarnemu Arezzu dobro uprli. Nasprotnikom so zaradi napake v obrambi dopustili le zadetek v prvem polčasu, naposled pa je v ospredje stopil vratar Petronijevič, ki je povsem zaprl dohod do gola. Odlično se je izkazala v drugem polčasu vsa obrambna vrsta. Pravi protagonist srečanja pa je bil sodnik, ki je dosodil neve^etnih 14 minut kazni domačim hokejistom, gostiteljem pa niti ene. Prav zaradi tega so poletovci igrali skorajda cel drugi polčas v treh. Sodnik je spregledal tudi nešportno gesto Nahtigala, igralca Arezza, ki je med prekinitvijo udaril Fer-janiča (krvavitev iz nosa je zaustavljal kar deset minut). V 12. minuti drugega polčasa pa je Morandi s palico udaril po ustih Fajdigo. Poletovec je na udarec reagiral, nakar ga je sodnik izključil, Morandiju pa ni dosodil ničesar. Vprašljivo je, koliko krogov bo Faj-diga izključen, prav gotovo pa ga v Empoli-ju ne bo. športel Šport in Zadružna kraška banka V jutrišnjem Športelu na TV Koper-Capodistria (pričetek ob 22.30) se bodo ob 100. obletnici Zadružne kraške banke pozanimali o tem, koliko sredstev banka vlaga v slovenski šport v Italiji in zakaj. Gostje voditelja oddaje Igorja Ma-lalala v studiu bodo direktor banke Aleksander Podobnik, predsednik upravnega odbora Sergij Stančič in podpredsednik Adriano Kovačič. Veliko bo tudi prispevkov: z odbojkarskega derbija Sloga -Olympia, nogometnega Zarja Gaja - Breg, s tekme Borovih košarkarjev, namiznoteniških igralk Krasa in z 39. zimskih športnih igrah. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej 28 Nedelja, 9. marca 2008 ODBOJKA / moška c-liga - Sloga Tabor Televita edini uspešen Na Opčinah padla tretje uvrščena Prata Soča ZBDS in Val Imsa iztrgala samo set Sloga Tabor Televita - Prata 3:0 (25:20, 25:23, 25:19) SLOGA TABOR TELEVITA: Vasilij Kante 15, Riolino 10, Slavec 4, Sorgo 9, Igor Veljak 8, Vanja Veljak 3, Privileggi (L), Jercog, Peterlin 0, TRENER: Božič Sloga Tabor Televita je včeraj po dobri igri premagala tretje uvrščeno Prato, ki naše ekipe pravzaprav nikoli ni ogrožala. Priznati je sicer treba, da je pri gostih manjkal standardni korektor, vendar bi verjetno tudi njegova prisotnost sinoči ne mogla spremeniti poteka tekme. Sloga Tabor je namreč tokrat zaigrala zelo odločno in praktično brez napak. Od rok je našim igralcem šlo čisto vse, dobri so bili tako v polju kot na mreži, dobra je bila povezava med blokom in obrambo, kar je omogočilo včeraj odličnemu Vanji Veljaku, da je zalagal tolkače, med katerimi je tokrat izstopal Vasilij Kante. Prata ima v svojih vrstah serijo zelo izkušenih igralcev (tako je na primer Iut dolga leta igral v državnih ligah), vendar ti včeraj enostavno niso mogli priti do izraza. Sloga Tabor Televita je vodila od prvega sodnikovega žvižga vse do konca in gostje so se ji nevarno približali le v končnici drugega seta. V tretjem nizu je trener Prate skušal presenetiti Slogaše z drugačno postavitvijo svojih igralcev, vendar brez uspeha in naša ekipa je povsem zasluženo osvojila gladko zmago, ki pušča še nekaj upanja za uvrstitev v play-off. (INKA) Val Imsa - Basiliano 1:3 (20:25, 26:24, 16:25, 19:25) VAL IMSA: Pantic 6, Lavrenčič 6, Ombrato 18, Mucci 6, Masi 6, Corva 0, Ple-sničar (L), Nanut 0, Povšič 0, Brisco 0, Flo-renin 3. TRENER: Jerončič. Valovci starih hib tudi tokrat niso mogli odpraviti, tako da je bil poraz neizbežen. Podajalec David Corva je dobro nadomestil standardnega režiserja Berzaco-lo, napad s centra pa je bil vsekakor pomanjkljiv. Napadalci niso prišli do izraza, saj so vsi napadali s precej slabimi odstotki, tudi korektor Ombrato, ki je 18 točk dosegel iz 50 poskusov. Prvi set je bil izenačen do 7. točke, nato so gostje pospešili tempo in si nabrali odločilno prednost. Basi-liano je prepričljivo vodil tudi v 2. setu, a so valovci pri izidu 15:21 odlično reagirali, stanje izenačili na 21:21, v razburljivi končnici pa jim je uspelo zmagati. V naslednjih dveh setih pa so naredili nekaj na- Vasilij Kante (Sloga Tabor Televita) pak v seriji, nabranega zaostanka pa niso znali več nadoknaditi. Pozna se, da v ključnih trenutkih ni napadalca, ki bi znal zanesljivo doseči točko. V boju za obstanek pa seveda ni še nič izgubljenega, treba pa bo stisniti zobe. Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Buia 1:3 (25:23, 18:25, 15:25, 20:25) SOČA ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB SOVODNJE: Testen 13, S. Čer-nic 15, Čevdek 11, I. Černic 4, J. Černic 2, M. Černic 1, Košir (L), Juren 2, Butkovič 0, Braini. TRENER: Battisti. Četrto uvrščena Buia je bila pretrd oreh za sočane, ki so nastopili okrnjeni. Va-lentinčič je manjkal zaradi službenih obveznosti, Braini pa je zaradi poškodbe sledili tekmi s klopi. Na položaju centra je moral tako zaigrati Marko Černic. Kljub neobičajni postavi so sočani začeli sproščeno. Z agresivno igro na servisu in v napadu so prevzeli vajeti igre v svoje roke in si nabrali zanesljivo prednost. Buia je sicer v končnici izenačila stanje na 23:23, toda zadnji točki so gostitelji odigrali tako kot je treba in set osvojili. V nadaljevanju so prišli na dan gostje, sočani pa proti njim niso našli več pravega orožja. Boljše so reagirali samo v četrtem setu, vendar se Buia (pri kateri je Ambrož Peterlin igral tokrat v vlogi korektorja) ni pustila presenetiti. Velja omeniti, da je krstni nastop v C-ligi opravil Saša Butkovič (letnik 1991). Ostali izidi: San Vito - VBU Videm 2:3, Cus - Pav Natisonia 1:3, Faedis - Val-panera UD n.p. Vrstni red: VBU Videm 46, Pav Natisonia 39, Prata PN 35, Buia 34, Sloga Tabor Televita 28, Faedis* 27, San Vito 24, Soča ZBDS 21, Basiliano 15, Valpanera UD* 12, Val Imsa 10, Cus 9 (* s tekmo manj). »afera loiacono« - Odločitev v Rimu Igralec bo čez dva tedna končno, lahko igral za OK Val, predsednik Plesničar kaznovan za 15 mesecev Dolga zgodba v zvezi z registracijo Valovega odbojkarja Andree Loi-acona je dobila svoj sladko-grenki epilog. Sladko, ker bo končno igralec lahko čez dva tedna zaigral za štandreški klub, grenka, ker je zvezno sodišče državne odbojkarske zveze FIPAV izreklo proti njemu petmesečno kazen, ki jo je sicer že skoraj v celoti prestal, saj je v veljavo stopila 25. oktobra lani. Vendar to še ni vse: športno sodišče je za dobo 15 mesecev kaznovalo tudi predsednika OK Val Ivana Plesničarja, klu- bu pa prisolila slano globo v višini 1.200 evrov. Razplet »afere« nam je sporočil sam Plesničar (za kar se mu izrecno zahvaljujemo, saj dopisi sodišča niso javni), ki se je skupaj z igralcem v preteklih mesecih kar dvakrat mudil na zagovoru v Rimu. Obtožnica jih je bremenila poneverbe dokumentov v zvezi z igralčevo izpisnico. »Šlo je za naivnost, zaradi katere nihče ni bil ne oškodovan ne ogoljufan,« nam je po objavi razsodbe razložil Plesničar. O zadevi bomo še poročali. ženska c-liga Sloga List je v Palazzolu igrala slabo Palazzolo - Sloga List 3:0 (25:16, 25:20, 25:22) SLOGA LIST: Ciocchi 1, Cvel-bar 5, Fazarinc 5, Pertot 4, A. Spangaro 4, Starec 3, M. Spangaro (L), Gantar 6, Goruppi 2, Maurovich 2, TRENER: M. Maver Slogi List ni uspelo, da bi na gostovanju presenetila že rešeni Palazzolo, nasprotno, slogašice so na tokratni tekmi povsem zatajile. Tekmo so začele slabo, nasprotnice so stalno visoko vodile in našim igralkam niso dopustile, da bi se jim približale. Trener Maver je v drugem setu skušal dvigniti uspešnost na igrišču z vrsto menjav: Chiaro Fazarinc je zamenjala Ivana Gantar, Maurovich na centru Alice Spangaro. Začetek je bil sicer obetaven, potem pa so domačinke spet visoko povedle in brez težav zaključile set v svojo korist. Najbolj izenačen je bil zadnji niz in za našo ekipo tudi najboljši, saj so slogašice po-vedle s 17:13, a se nato pustile ujeti pri dvajseti točki. Od tu dalje pa so zagrešile serijo banalnih napak. Naše igralke so opravile slab nastop, na isti ravni pa sta bila tudi sodnika, ki sicer nista vplivala na končni rezultat, a si prav gotovo ne zaslužita zadostne ocene. Edino pozitivno noto pa predstavlja nastop mlade Alenke Goruppi, ki je na igrišče stopila v vsakem setu in svojo nalogo dobro opravila. (INKA) Ostali izidi: Martignacco - Tal-massons 3:1, Rivignano - Volleybas 0:3, Libertas TS - Porcia 1:3, Villa Vi-centina - Chions 0:3, Cormons - Tri-veneto 1:3, Virtus TS - Lucinico 0:3. Vrstni red: Porcia 53, Triveneto PN 46. Lucinico 44, Martignacco 40, Libertas TS 33, Chions 32, Volleybas 30, Cormons 26, Talmassons 25, Palaz-zolo 21, Virtus TS in Rivignano 16, Sloga List 14, Villa Vicentina 0. moška d-liga - Slovenski derbi na Opčinah pripadel Olympii Tmedia Boljši in značajno močnejši Toda mlada Slogina ekipa je s svojim nastopom popravila slab vtis s prve tekme v Gorici Sloga - Olympia TMedia 1:3 (18:25, 25:17, 21:25 , 21:25) SLOGA: Cettolo 4, Iozza 11, Romano 13, Rožac 13, Štrajn 4, Taučer 10, Jernej Šček (L), Rauber, Jakob Šček, TRENER: I. Štrajn OLYMPIA: Caregari 5, Faganel 15, Hlede 5, Lango 18, Manià 8, Terčič 13, Sfiligoj (L), Bernetič 1, Devetak, Dor-nik, TRENER: C. Conz Olympia je sinoči na Opčinah ohranila svojo nepremagljivost v povratnem delu, z novimi točkami pa si izboljšuje možnosti za ugoden izhodiščni položaj v play-offu. Kot se na derbijih večkrat zgodi, tekma ni bila lepa in mirno lahko zatrdimo, da ne eni ne drugi igralci niso pokazali vsega kar znajo. Ob lepih akcijah je bilo tudi veliko nepotrebnih napak, tako na eni kot na drugi strani, bile pa so verjetno tudi posledica živčnosti. Olympia je vedela, da si poraza ne sme privoščiti, slogaši pa so hoteli popraviti slab vtis iz prvega derbija, kar jim je tudi uspelo. V ključnih trenutkih pa so mladi Štrajnovi varovanci zagrešili nekaj povsem banalnih napak, kar jim je preprečilo, da bi osvojili točko, kaj več pa prav gotovo ne. Olympia je v tem trenutku boljša, dokazala je, da je tudi ka-rakterno močnejša. Poleg tega pa ima v svojih vrstah nekaj izrazitih mladih na- padalcev, ki predstavljajo dobro naložbo za bodočnost. Tekma se je začela v znamenju Olympie, ki je v prvem setu takoj zaigrala zelo odločno, visoko povedla in slogaši so le na koncu omilili zaostanek. V drugem setu je bila slika diametralno nasprotna, saj je Sloga trdno držala vajeti igre v svojih rokah od začetka do konca, izkoristila vsako napako v nasprotnikovih vrstah in zasluženo zmagala. Tretji niz je bil prav gotovo odločilen za končno zmago, ekipi sta si bili stalno izenačeni in nobena se ni mogla odločilno odlepiti od druge. Olympia je na koncu povedla s 23:22, negotovost v Sloginem taboru pa je olajšala pot do zmage. Slo-gaše je ta neuspeh precej prizadel, tako da so v zadnjem setu začeli slabo in gostje so povedli že z 12:4 in 16:10. Tedaj so Slogini igralci spet reagirali, začeli igrati odločneje, zaostanek pa je bil previsok, da bi lahko upali v preobrat. (INKA) Ostali izidi: Porcia - Volley UD 3:0, Fincantieri - Club Altura 3:0, Cordenons - Pallavolo TS 3:0, San Quirino - Rigut-ti 0:3, Broker - Cervignano 3:2. Vrstni red: Porcia 45, Fincantieri 43, Rigutti 41, Olympia Tmedia 39, San Quirino 30, Sloga 28, Club Altura 26, Pallavolo TS 16, Cordenons 15, Broker TS 12, Cervignano 9, Volley UD 2. Tadej Lango (v napadu) je bil po številu doseženih točk (18) najbolj učinkovit igralec derbija na Opčinah kroma ženska d-liga Dragoceno za Bor Breg, Govolley po dolgem času Cecchini - Bor Breg Kmečka banka 0:3 (10:25, 11:25, 20:25) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 14, Grgič 12, Žerjul 5, Spetič 12, Flego 7, Gruden 2, Contin (l), Sa-dlowski 0, Sancin, Della Mea, TRENER: Kalc Plave se z gostovanja v Pasianu vračajo s tremi točkami. Tekma je bila povsem enosmerna, saj so naše igralke zelo dobro napadale in branile, v vseh treh setih pa so tudi zelo malo grešile. Na centru je spet igrala mlada Grgičeva, ki je odlično nadomestila Mario Della Mea, ki zaradi bolečin v rami ni mogla igrati, namesto Colsanijeve pa je kot korektor igrala Žerjulova. V prvih dveh se-tih so plave že na začetku visoko pove-dle, domačinke so imele precej težav v sprejemu, njihov napad pa bloku in obrambi naše ekipe ni povzročal večjih težav. Cecchini se je tako združeni ekipi Bora in Brega bolje upiral le v tretjem setu, ko se ji je na sredini niza približal na sami dve točki zaostanka. Tedaj pa so naše igralke pritisnile na plin in brez težav slavile. (T.G.) Govolley Kmečka banka - Manzano 3:0 (25:21, 25:16, 28:26) GOVOLLEY KB: M. Zavadlav 6, Bressan 2, Černic 18, Visintin 5, , Mania' 23, Petejan 1, Uršič (l), G.Zavadlav, Alberti. TRENER: Petejan Varovanke trenerja Petejana so po izredno dolgem obdobju ponovno slavile. V domači telovadnici so z gladkim 3:0 odpravile gostje iz Manzana, ki so tokrat odigrale povsem podrejeno vlogo v primerjavi z domačinkami. Trener je srečanje odigral z ekipo, ki se je dobro izkazala na zadnjem gostovanju. Ponovno se je odločil, da, z vključitvijo mlade Mateje Petejan in poveritvijo vloge libera izkušeni Paoli Uršič, okrepi predvsem obrambno vrsto. Ravno ta izbira se je obrestovala , kajti ekipa je s pazljivo igro v polju uspešno izkoristila obranjene žoge in na tak način olajšala delo poda-jalke in posledično napada samega. Potek srečanja je bil v vseh treh nizih dokaj sličen. Gostje so v začetku nizov povedle, nakar so jih domačinke kmalu ujele in po izredno izenačeni igri ob koncu nizov v vsem nadigrale. V prvem nizu so domačinke že zaostajale 16:1,9 ko so pozitivno reagirale in izkoristile nekaj napak nasprotnic. Vajeti igre v drugem nizu so bile stalno v rokah domačink in gostjam ni pomagala niti zamenjava podajalke. Še najbolj dramatičen je bil zadnji niz, ko je domačinkam uspelo nadoknaditi razliko 18:23 in tudi s pomočjo športne sreče izkoristiti drugo set-žogo. Zmaga je predvsem pomembna za moralo igralk. (J.P.) Pradamano - Kontovel 3:1 (25:21, 25:20, 23:25, 25:14) KONTOVEL: Bukavec 16, Lisjak 7, Starc 8, Zuzič 9, Micussi 4, Pertot 2, Ka-pun (L) 1, Verša 3, Milič in V. Zuzič. TRENER: Cerne. Višje in izredno prodorne igralke Pradamana so bile za kontovelke pretrd oreh. Varovanke trenerke Cerne so imele največ težav prav na mreži, saj jim je največ preglavic delal prav visok blok. Predstava domačih igralk je bila nasploh boljša kot v prvem delu prvenstva. Kljub prevladi na mreži so kontovelke strnile vrste v obrambi in sprejemu, kjer so zaigrale borbeno in učinkovito. To jim je omogočilo, da so v tretjem nizu tudi prevladale že po začetnih udarcih in obdržale rahlo vodstvo vse do 25. točke. V zadnjem nizu pa so Bukavčeva in soigralke popustile in dopustile zmago Pradamanu brez pravega odpora. Ostali izidi: Buia - Cordenons 2:3, Roveredo - Fume veneto np., Tarcento -Reana np., Paluzza - Cervigano 2:3. Vrstni red: Tarcento 50, Roveredo* in Cordenons in Cervignano 37, Paluz-za 36, Reana 32, Pradamano in Buia 27, Bor/Breg KB 26, Manzano 23, Fiume veneto* 20, Kontovel 16, Govolley KB 14, Pasiano 9 (* s tekmo manj). /— GLEDALIŠČE Nedelja, 9. marca 2008 2 9 jutri - Na konservatoriju Tartini Nastop harfistke Jasne Merlak TRST - V okviru sredinih glas- tudi priznana harfistka Jasna Merlak. benih srečanj tržaškega konservato- Skupina bo igrala glasbo skladateljev rija Giuseppe Tartini bo jutri ob Alessandra Solbiatija, Fabia Nieder- 20.30 koncert z naslovom »Novecen- ja, Alojza Srebotnjaka, Nicoloja Sbu- to e oltre«, na katerem bo nastopila elza in Bele Bartoka. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V torek, 11. marca ob 21.00 / »Mario Biondi. I love you more - Live 2008«. Rainer Werner Fassbinder: »Le lacrime amare di Petra von Kant« / Nastopajo: Stalno gledališče iz Umbrije, Stalno gledališče iz Turina in v sodelovanju z Théâtre National Populaire Villeurbanne - Lyon. Režija: Antonio Latella. Urnik: v sredo, 12. marca ob 20.30, v četrtek, 13. ob 16.00 in 20.30, v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Patrick Sueskind: »Il contrabasso« / Apas Produzioni. Režija: Marco Risi. Urnik: od 10. do 15. marca ob 21.00 v nedeljo, 16. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa ^e Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: danes, 9. ob 16.30, v torek, 11. ob 16.30, v sredo 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. Gledališče S. Giovanni (Ul. S. Cilino 99/1) Harold Pinter: »Prove d'autore« in »Victoria station«. / Nastopa gledališka skupina Teatro incontro. Režija: Simonetta Feresin. Urnik: danes, 9. marca ob 17.00. GORICA Kulturni dom V torek, 11. marca ob 20.45 / Gledališka predstava »Stekli psi« v izvedbi SNG Nova Gorica. V soboto, 15. marca ob 20.45 / Gledališka predstava skupine "Gradisca... Il teatro": »Mi e caduta una cavalla nel-l'letto« (Padla mi je ena kobila v posteljo). Režija: Salvatore Zona. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 15. marca ob 20.45 / Ulde-rico Pesce: »Fiato sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Mel-fi«. Nastopata Ulderico Pesce in Andrea Satta. VIDEM Teatro Palamostre Werner Schwab: »Sterminio« / Nastopa Teatro delle Albe iz Ravenne v okviru sezone "Teatro contatto 07/08". Režija: Marco Martinelli. Urnik: od 11. do 13. marca ob 21.00, 15. marca ob 19.00 in 22.00 ter 16. marca ob 21.00. V petek, 14. marca ob 21.00, Teatro Pa-lamostre, foyer / Elsa Morante: »La canzone degli F.P. e degli I.M.«. Nastopa Teatro delle Albe iz Ravenne. Zamisel in režija: Marco Martinelli. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 9. marca ob 20.00 / Gledališče Špas teater Mengeš nastopa z delom »5 žensk.com«. Jutri, 10. marca ob 20.00 / Matjaž Zupančič: »Razred«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 9. marca ob 20.00 / Zijah A. So-kolovic: »Glumac ... je glumac ... je glu-mac«. V torek, 11. ob 18.00 in v sredo, 13. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagaba-ba«. V sredo, 12. marca ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V petek, 14. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Jutri, 10. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. V torek, 11. marca ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. V sredo, 12. marca ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 14, marca ob 20.00 / Yukio Mishima: »Markiza de Sade«. V soboto, 15. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 9. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Jutri, 10. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 11. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 12. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V četrtek, 13. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V petek, 14. in v soboto, 15. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Jutri, 10. marca ob 17.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 José Sanchis Si-nisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V torek, 11. marca ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 12. marca ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V četrtek, 13. marca ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V petek, 14. marca ob 16.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 Jana Pa-vlič: »Tosca«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 12. ob 19.30, v četrtek, 13. ob 17.00 in 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. V petek, 14. marca ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Georges Bizet: »I pescatori di perle« / Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20., v sredo, 26. in v petek, 28. marca ob 20.30, v soboto, 29. ob 17.00 in v nedeljo, 30. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me«, muzikal / Urnik: danes, 9. marca ob 16.00. Jutri, 10. marca ob 20.30 / Nastopil bo Quartetto Emerson v priredbi tržaškega koncertnega društva v okviru sezone 07/08. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 13. marca: / Koncert Duo Sluga - Corazza: Sluga Aleksander -čelo, Carlo Corazza - klavir. Avditorij V petek, 14. marca ob 20.45 / »Fagot-tissimo«. Mihai Timofte, Costica Mar-cut, Pavel Ionescu in Gorge Hariton. VIDEM Dvorana Aiace Danes, 9. marca ob 11.00 / Koncert Gorni Kramer Quartet in Martina Fe-ri. Teatro Nuovo Giovanni da Udine V četrtek, 13. marca ob 20.45 / Simfonični orkester FJK. Dirigent: Umberto Benedetti Michelangeli. Jeffrey Swann - klavir. V nedeljo, 16. marca ob 20.45 / »U- ^eatre / Shaolin kun fu. A hit of Zen«. Plesno-glasbeni spektakel. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 10. marca ob 20.15, velika dvorana / Komorni orkester »Spirit of Eu-rope«. Karmen Pečar - violončelo. Dirigent: Martin Sieghart. LJUBLJANA Cankarjev dom »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. PRIREDITVE Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Občinska umetnostna dvorana: do 16. marca razstavlja pod naslovom »Bian-co d'ombra« Marina Brumat. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. BORŠT Srenjska hiša: še danes, 9. marca je na ogled razstava ročnih del domačih žensk in razstava tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara: »Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 21. marca je na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava grafik Judite Horvath Fontana »Odsevi v modrem«, ob sredah zaprto. V dvorani Igo Gruden razstavlja Dezi-derij Švara izbor slik s naslovom »Prostor in umetnost«; odprto ob nedeljah od 10.00 do 12.00 in po dogovoru. (Info.: 040-299632 in 040-200123). GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V dvorani APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (palača postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fermata... viaggio nei 150 an-ni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj), za skupine tudi zjutraj s predhodno najavo na tel. 0481-593506. Kulturni dom: do 20. marca bo razstavljala slikarka Marina Brumat iz Fare ob Soči. Možnost ogleda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 14. marca, bo pod naslovom »Moji srčni kraljici« razstavljal likovnik Rudi Skočir. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. (Nadalje možen ogled do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni). ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lut-mana, Renata Elie in Simona Komjan-ca na temo pomladi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila (otvoritev v četrtek, 13. marca ob 12.00), bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P:P: Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom (galerija Mira Kranjca): v torek, 11. marca ob 18.00 odprtje skupinske razstave »Umetniki za Karitas«. Kosovelov dom: v veliki galeriji razstavlja slike z naslovom »Žarjenje življenja« Mirjam Kocjan. MC Podlaga Sežana: do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3), prireja odprtje razstave Polone Petek z naslovom Slike 2001-2007 v petek, 14. marca, ob 19. uri; na ogled bo do 4. aprila. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Galerija Frnaža (Erjavčeva ulica 49: do 28. marca so na ogled izbrana dela Marjete Pahor. V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), bo v petek, 14. marca, ob 19. uri odprtje razstave Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta Razstavljajo Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Jugovic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. 3. 2008) Vodoravno: Saraceni, salam, D. O., Spa, klarinet, itinerar, alt, Latina, Dolomiti, islam, Eric, K. A., lanital, Eton, dinamovci, Atalanta, I. A., Ahe, ustava, atlant, Tomaž Ban, opalta, M. O., Irka, no, O. K., ari| a, Raul, NAMA, tara, Mel, ime, A. M., INA, Maze, T. M., tri, Zend Avesta, Erin, Eskim, Ksenofont, Miami, ino-cenca; na sliki: Tomaž Ban. BG + Nedelja, 9. marca 2GG8 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka Milo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Estrellita 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Il Commissario Montalbano (i. L. Zingaretti, C. Bocci) 23.20 Nočni dnevnik 23.25 Aktualno: Dnevnik - Speciale TG1 0.25 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.35 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.15 17.05 17.30 18.00 19.10 19.30 20.30 21.00 21.45 22.35 1.00 Aktualno: Il mare di notte Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Variete: Quelli che...aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Variete: Quelli che...terzo tempo Šport: Numero Uno Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica sprint Risanke Dnevnik Nan.: NCIS (i. M. Harmon) Nan.: Criminal Minds (i. M. Patin-kin, T. Gibson) Šport: La domenica sportiva Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 8.00 Variete: E' domenica papa 8.55 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos 1. vožnje 9.55 Dok.: Doc 3 10.55 Dok.: Geo & Geo 11.15 Dnevnik in rubrike 11.55 Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos 2. vožnje 12.50 Racconti di vita 13.20 Aktualno: Passepatout 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (vodi B. Iovere) 23.20 Dnevnik - Deželne vesti 23.40 Variete: Parla con me 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.05 Nan.: La grande vallata 7.00 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Aktualno: Superstar 8.25 Nan.: I Robinson 9.40 Dok.: Parco Nazionale della Calabria: Aspromonte 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: I nostri parenti (kom., ZDa, '36, r. H. Lachman, i. S. Laurel) 15.45 Film: King Kong (akc., ZDA, '76, r. J. Guillermin) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: Il comandante Florent (i. C. Touzet) 23.30 Variete: Miss Padania (vodi Davide Mengacci) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.40 Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) 10.10 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 12.35 Resničnostni šov: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie, J. Morrison) 22.30 Variete: Il senso della vita (vodi Paolo Bonolis) 0.15 Aktualno: Terra! O Italia 1 6.15 Nan.: Arrivano i Rossi: Ma chi ha chiamato il taxi 7.00 Aktualno: Superpartes 7.45 Risanke 9.15 Film: Barbie Mariposa (anim., ZDA, '08) 10.50 Nan.: Hannah Montana 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik, vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.30 Film: Asterix e la grande guerra (anim., Fr., '89, r. F. Grimond) 16.15 Mr. Bean 16.45 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.00 Šport: Controcampo - Ultimo minuto, Tempi supplementari 19.00 Motociklizem: GP del Qatar 21.50 Šport: Grand Prix - Fuori giri 22.35 Šport: Controcampo - Posticipo 23.05 Šport: Controcampo - Diritto di replica 1.10 Športni dnevnik ^ Tele 4 6.05 8.00, 9.30, 11.05, Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 6.45 17.30 Risanke 8.30 Aktualno: Tra scienza e coscienza 9.35 Voci dal Ghetto: koncert 11.10 16.00 Klasična glasba 11.40 Dok. odd.: Le perle dell'Istria 12.00 Sv. maša 12.25 Eventi in provincia 13.05 Questa settimana vi parlo di ... 13.20 Musica che passione 13.35 16.40 Dokumentarec o naravi 14.05 Camper magazine 14.30 Inf. odd.: Campagna amica 15.05 Inf. oddaja: La compagnia del libro 19.05 Aktualno: Expo' 19.30 Dnevnik 19.50 ...E domani e' lunedi 23.00 Film: Cop Target ('90, r. U. Lezzi, i. C. Napier) 0.30 Film: The woman's room (dram., '80, i. L. Remick) LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.10 10.30 12.30 13.00 14.10 15.15 15.55 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.30 1.25 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: Cognome & nome Aktualno: La settimana Doc.: I tesori dell'umanita Nan.. Hustle - I signori della truffa Dnevnik in športne vesti Aktualno: camminando Dok.: Chi ga vinto? Šport: Rugby Šport: Rugby: Francija - Italija Film: Il grande safari (akc., ZDA., '63, i. E. Martinelli) Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra storia Aktualno: Italian Job - Vicende e truffe all'italiana Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Se mi amate (kom., Avstralija/ZDA, '97, i. J. Spader). Koper 11.40 11.55 13.00 14.00 14.10 14.20 14.50 15.35 16.05 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.15 22.30 23.45 0.10 0.25 {T Slovenija 1 7.05 Ris. nan.: Živ žav 8.30 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 10.20 Odd. o športu: Šport Špas 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 14.55 Angl. hum. nadaljevanka 15.30 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport z Gregorjem 16.30 Hum. dok. oddaja: Oglasni blok 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Večerni gost: Dr. Miha Kos 22.15 Ars 360 22.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.0 Film: Prgišče dinamita 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 6.55 Skozi čas 7.05 Odd.: Pomagajmo si 7.35 Globus (pon.) 8.05 Alpe - Donava - Jadran, Podobe iz srednje Evrope (pon.) 8.40 Kranjsak Gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. vožnje 9.55 Crans Montana: SP v alpskem smučanju, kombinacijski smuk (Ž), prenos 11.25 Kranjsak Gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 2. vožnje 12.55 Crans Montana: SP v alpskem smučanju, kombinacijski smuk (Ž), prenos 13.40 Oslo. SP v smučarskih skokih, prenos 15.55 Valencia: Atletika - EP v dvorani, prenos 19.15 Magazin deskanja na snegu 20.00 Angl. dok. serija: Michael Palin v novi Evropi 20.55 poljska lit. nad.: Kmetje 21.50 Š-Športna oddaja 22.35 Nad.: Sopranovi 23.25 Iz baletnega arhiva: Spectre da la Rose in 6 baletnih toč 23.25 Na utrip srca. Zlata resna glasba in balet tvs 0.15 Galerija opernih značajev: Muhasta dekleta 11.00 17.00 17.15 18.30 19.20 19.30 20.00 20.30 21.25 21.40 21.45 22.00 Dnevni program Kranjaka Gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 2. vožnje Dok.. Potovanje po Nemčiji Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Glasbena odd.: In Orbita Trendovska odd.: Q Odmev Folkest v Kopru City Folk Potopisi Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 22.00, 00.00 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja: Biblija, med zgodovino in mitom Nedeljski športni dnevnik Valencia: EP v atletiki v dvorani Koncert: Duo Comisso Vsedanes - Tv dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.30 Videostrani Duhovna misel (pon.) Futsal: Finalna tekma Monitor Videospot (pon.) Avtomoto magazin Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Tedenski pregled (pon.) Kulturni utrinek Ne prezrite Rokomet: RK Ajdovščina - MRK Krka RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Pesniški večer SSG, Alenka Rebula - Blagor Ženskam; sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.00 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 11.50 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 22.00 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Ste v zelo mirnem odbobju. Veliko boste razmišljali o sebi, izogibajte se preveč kritičnim mislim. Pogovorite se o svojih dilemah s partnerjem: znal vam bo pametno svetovati. m^l BIK 21.4.-20.5.: Čas je, da sproščeno zadihate in si privoščite več prostega časa. Opravite do konca nekatere delovne projekte. Denar: premislite, koliko denarja lahko porabite čez teden, ostalo prihranite. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Doma se bodo pojavljale težave, a jasno vam bo, od kod izvirajo. Če imate otroke, boste imeli zaradi njih precej skrbi, saj se bodo upirali vaši prioriteti. Postavite jim jasna pravila. RAK 22.6.-22.7.: Vse boste «« hoteli postoriti s silo, a vam ne bo uspelo. V službi se pripravite na zaplete: če imate preveč dela, naredite, kar je najbolj nujno. Vzemite si čas. Ljubezen: podpora partnerja. LEV 23.7.-23.8.: Poskušajte (^^r bolj poenostavljeno in stvarno pogledati na svet, ki vas obkroža. Odmislite službenim skrbem in se posvetite stvarem bistvenega pomena. Denar: zmanjšajte mesečno porabo. DEVICA 24.8.-22.9.: Poskrbi-^^ te za svoje počutje. Nenehno pehanje za uspehom vas je utrudilo. Spočijte se in doma pozabite na službene skrbi; tako si boste nabrali potrebnih moči za zbrano delo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri-^ ^ hodnji teden boste radoživi in polni energije. Če ste se lotili novega delovnega projetka, boste pripravljeni vložiti veliko energije. Ljubezen: razmišljajte pri svojih odločitvah. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ste v zelo plodnem obdobju. Znebili se boste marsikaterega predsodka in zakorakali novim časom naproti. Pazite pa, da se nad novimi idejami ne boste prehitro navdušili. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Boste zelo komunikativni. Na delovnem mestu boste iskali načine, kako se izogniti neki delovni nalogi. Ljubezen: pomlad bo v vas prebudila romantična čustva. KOZOROG 22.12.-20.1.: Veliko mislite o materialnih dobrinah. Za kar menite, da vam pripada, se ne znate boriti. Izkoristite priložnosti, da z ljudmi delite pozitivne vrednote in misli. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Okoli vas ne bo manjkalo smeha in veselja. Našli boste čas za kar vas zanima. Z najbližjimi boste našli skupno besedo in se izkazali za odličnega sogovornika. RIBI 20.2.-20.3.: Partner vam očita, da ste preveč občutljivi in da se razburjate za nič. In najbrž ima prav. Vzemite si več časa zase in uživajte v tistem, kar imate. Razmišljajte pozitivno. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. marca 2008 BI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 11.25 Vremenska napoved in Dnevnik 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament, dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: La vita rubata (It., '07, i. B. Fiorello, A. Vassallo) 23.20 Dnevnik 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik Rai Due 6.15 6.25 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 19.00 19.50 20.30 21.05 23.45 1.00 Dnevnik - Eat Parade Resničnostni šov: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Variete: L'Italia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Resničnostni šov: X Factor Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Resničnostni šov: X Factor Dnevnik Resničnostni šov: X Factor (vodi F. Facchinetti) Variete: Scorie Dnevnik/Punto di vista V" Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Shukran Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 16.35 17.00 19.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.45 0.25 6.25 7.00 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 16.25 17.50 18.40 18.55 20.20 21.10 23.40 Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Chi l'ha visto? Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano Nan.: Blind Justice - Gli occhi del-la legge Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved ► Rete 4 Dnevnik - Secondo voi Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Tv prodaja: Mediashopping Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino (i. J. Heinrich) Nan.: Sentieri Film: Alibi seducente (kom., ZDA, '89, i. T. Selleck) Dnevnik in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Mission: Impossible (akc., ZDA, '96, T. Cruise) Film: Demolition Man (fant., ZDA, '93, r. M. Brambilla, i. S. Stallone) Canale S 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 24.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino Cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. E. Davidson) 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni šov: Grande Fratello Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Nan.: Una mamma per amica - Il party Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni šov: Grande Fratello Variete: Maurizio Costanzo Show V Italia 1 6.10 Nan.: Arrivano i rossi 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto 13.00 Šport: Studio sport 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. - Le donne della pioggia 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Anni 90 - Parte II (kom., It., '93, i. M. Boldi, C. De Sica) 23.40 Aktualno: Mistery CSI - Oltre la scena del crimine ^ Tele 4 6.55 8.00, 8.30, 10.40 Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 0.17, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.05 Dok.: Auto da sogno 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 Salus TV, sledi Musa Tv 9.10 Rotocalcio adn kronos, sledi Italia Economia 9.45 Aktualno: Novecento contro luce 10.45 Retroscena: i segreti del teatro 11.30 Camper magazine 12.40 Expo 13.30 Oddaja o živalih 14.00 La TV delle liberta 15.35 Dokumentarec o naravi 18.30 Šport: Super calcio - Udinese calcio 19.00 Šport: Super calcio - Triestina calcio 19.55 Športne vesti 20.15 Aktualno: Alla scoperta dell'Uni- versita di Trieste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Ospiti di gente unica, sledi Stoa' 22.30 Nogometna tekma: Mantova vs.Triestina 0.50 Klasična glasba LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.10 0.05 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore 20.00, 0.35 Dnevnik Nan.: Alla conquista del West Film: La fortuna di essere donna (kom., It./Fr., '55, i. S. Loren, M. Mastroianni) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Aktualno: Cognome & nome (T Slovenija 1 6.30 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Šport špas (pon.) 9.35 15.45, 16.40 Ris.a nanizanka 10.05 Umko (pon.) 11.00 Dok. serija: Queen Mary 2 12.00 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 16.15 Dok. nanizanka 17.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 17.20 19.50 Tv pogled 17.35 0.50 Poljud. znan. serija 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer 23.45 Simfoniki RTV Slovenija 1.40 Dnevnik (pon.) 2.15 Dnevnik zamejske tv (t* Slovenija 2 9.30, 0.55 Zabavni Infokanal Infokanal Sobotno popoldne (pon.) Slovenci v Italiji (pon.) Posebna ponudba (pon.) Š-Športna oddaja (pon.) Osmi dan (pon.) Ars 360 (pon.) Slovenci po svetu. Brazilija Alpe - Donava - Jadran, Podobe iz srednje Evrope (pon.) Evropa.si Poročila Debatna odd.: Tekma Nan.: Dr. Who Harmonije Evrope: Francija Glasb. film: Glenn Gould: Onkraj Studio city Knjiga mene briga - Aleš Štreger: Berlin Dok. serija: City folk - Ljudje evropskih mest: helsinki Film: Leadbelly 6.30 7.00 11.30 14.20 14.50 15.05 15.50 16.20 16.40 17.10 17.40 18.00 18.05 18.55 19.35 20.00 21.00 22.00 22.15 22.40 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.45 Alter Eco 15.15 Slovenski magazin 15.45 Glasba: Duo Comisso 16.15 Tednik 16.45 Vesolje je... 17.15 Istra in... 17.45 Il disfatto 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Športna oddaja 19.30 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualno: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzhod - zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 0.00 Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 Videostrani 16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 17.00 Rokomet. RK Ajdovščina - MRK KrkA (pon.) 18.30 19.50 Videospot 19.35 Estrada (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Mar- chiol Prvačina 23.30 Video strani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja-drugič! (24. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: novice z Openskih glasbenih srečanj; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Rock roko umije. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chia-chieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvo-nožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 9. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad nami se zadržuje vlažen zrak. Danes bodo pritekali jugovzhodni tokovi, pred vremenskima frontama, ki bosta dosegli naše kraje jutri in v torek. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 18.03 Dolžina dneva 11.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 20.35. Nad severozahodno Evropo je globoko območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se počasi pomika čez zahodno Evropo. Nad naše kraje doteka z jugoza-hodnikom prehodno nekoliko manj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.51 najnižje -44 cm, ob 10.48 najvišje 37 cm, ob 16.44 najnižje -49 cm, ob 23.10 najvišje 55. Jutri: ob 5.24 najnižje -44 cm, ob 11.15 najvišje 28 cm, ob 17.06 najnižje -37 cm, ob 23.35 najvišje 51. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 7 2000 m 1000 m ........... 4 2500 m 1500 m ...........-1 2864 m . . .-3 . .-5 . -7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NEPREMIČNINSKE STORITVE CALCARA ulica Nordio, 3/a - ulica Settefontane, 6 - ulica Oriani, 1 od ponedeljka do petka: 09.00 -13.00 in 15.00 -18.00 0PČINE-ULICA CARSIA Del dvojčka, 240 m2: vhod, dnevna soba, kuhinja, štiri spalnice, tri kopalnice, klet, ta-verna, vrt, por-tik, dva balkona in terasa. Pre-000 www.calcara.it Avstrija: več kot 200 ponudb na spletni strani www.calcara.it 040/634690 gradbeni štirih spal- fazi, MILJE - Novogradnja v drugi sestavljena iz vhoda, salona, kunii nic, treh kopalnic, portika, taverne. Dvojna garaža Odprt pogled na morje. Predaja v kratkem. Bogata izbira pri notranjih dodelavah. €480.000 www.calcara.it 040/634690 VVERNBERG -TERLACH (Avstrija) Hiša več kot 120 m2z 800 m2 vrta, 40 minut od trbiške meje. J ■ i 1 M - i- MAVHINJE D E y I N * - ' ' NABREZINA) Del dvojčka, več kot 200 m2 sestavljen iz vhoda, prostorne dnevne sobe, kuhinje -30m2, štirih spalnic, dveh kopalnic, taverne in kleti. 500 m2 vrta. Čudovit! € 420.000 www.calcara.it 040/634690 I ULICA COMMERCIALE Zadnje nadstropje, dvigalo, sestavljen iz vhoda, kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnic, kopalnice, shrambe, balkona in Iz manjše razgledne terase. € 135.000 www.calcara.it 040/634690 ULICA MARGHERITA (stranska ulica drevoreda XX. Septembra) v majhni hiši s štirimi stanovanji: kuhinja, dnevna soba, zakonska spalnica, kopalnica, balkon. Avtonomno ogrevanje, okviri z dvojno zasteklitvijo € 105.000. Slikenawww.calcara.it 040/634690 Hočete prodati, najeti ali kupiti hišo? Pokličite na številko 040/634690. Nudimo: 4 PODRUŽNICE Od ponedeljka do petka: v Trstu - ulica Nordio, 3/a - ulica Settefontane, 6 - ulica Oriani, 1; g 00 -13.00 v Avstriji - Beljak/ Villach Lederergasse, 12; in 15 00 18 00 OGLASE NA GLAVNIH DNEVNIKIH: ^- Primorski dnevnik, Piccolo, Mercatino, Corrierecasa (Julijska krajina in Benečija) 3 IZLOŽBE (ulica Coroneo, 5 - drevored XX Settembre - ulica Carducci • Luminosa) Telematska registracija najemniških pogodb, katasterski izpisek nepremičnin on line neposredno iz naših uradov naše osebje obvlada slovenščino in nemščino: pripravljeni smo vam pomagati v novi realnosti Evroregije /-v g'sl'suq 5ry ČEDAD ^^ VIDEM O 5/9 > 4/10 O PORDENON 5/9 O TRŽIČ ^ 0/11 O KRANJ CELJE 2/13 O , fyO LIUBLJANAv GORICA 1-1 O N. GORICA/P 4/12 V N. MESTO 2/13 7/ToCA °s___6/10 ^g»™™ Č O ^^ PORTOROŽ O V Č™OMEU 7/11 t: ^^ REKA 7/11 OPATIJA ZAGREB 2/14 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Pretežno oblačno bo s padavinami šibkimi do zmernimi v zahodnih predelih močnimi do obilnimi v vhodnih predelih in v predalpah. Meja sneženja bo nad okrog 800 do 100 m ali ponekod lahko tudi nižje. Ob morju bo pihal jugov-zhodnik. Jutri bo na severovzhodu deloma sončno, drugod pa oblačno. V zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bo rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V torek bo oblačno. Padavine bodo dopoldne zajele vso Slovenijo, popoldne pa od zahoda postopno ponehale. pariz - Alain Vol ut razstavi ja v pal a č i Conciergerie Ko je fotografija umetnost in sporočilo PARIZ - V palači Conciergerie je v teku razstava Alaina Voluta »Terre Natale, Pays Dogon«: 67 črnobelih fotografij, 26 afriških kipov, 300 kamnov antropomorfne oblike, 28 debel... To je veliko več kot fotografska razstava; Alain Volut je fotograf, čigar delo se postavlja med estetskim iskanjem in antropološko študijo, med umetnostjo in raziskavo; za svoje razstave poleg fotografij uporablja tudi skulpture in sam poskrbi za postavitev. Volut (1954) je na začetku svoje kariere sodeloval z gledališči, dalje se je posvetil reportažam in dokumentarcem; znane so na primer njegove fotografije otroštva v evropskih velemestih. Del njegovega dela se danes nahaja v »Bibliotheque Historique de la Ville de Paris«. Kot dokumentarist je realiziral tudi dva kratkometražna filma: Forum Vul-cani (o Neaplju) in Paris XX (O otrocih v 20.okrož-ju francoske prestolnice). Leta 1990 seje Volut preselil v Neapelj, ki je postal glavna tema njegovega dela: naredil je fotografsko anketo o pokrajini Neapelj (»Dans le labyrinthe du temps«, V labirintu časa), raziskal je podzemno železnico mesta (»Na-poli Underground«, Podzemni Neapelj), dokumentiral je delo francoskega umetnika Ernest Pignon-Ernest (»Les ruelles de la mémoire«, Uličice spomina), s fotografijami Pompejev se je spraševal o kontinuiteti med življenjem in smrtjo (»Ombre«, Sence). V »Terre Natale, Pays Dogon« obravnava ljudstvo Dogon oziroma njihov odnos z naravo, življenjem, časom. Dogon so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali in so predvsem poznani po mitologiji, lesenih skulptu-rah in arhitekturi. Razstava je urejena tematsko: poreklo, rojstvo, generacije, družina, zemlja, biti, človeško drevo, gozd, izginitev... Fotografije: posamezniki, detajli telesa, skupine, odnos z elementi in bitji... 28 debel: skorajda spominjajo na skupino ljudi, vendar dajo občutek starega, preminulega; deblo oziroma drevo je pri Dogonih prednik človeka. Kamni različnih velikosti, antropomorfne oblike: človek je povezan z naravo. Leseni afriški kipi: pri Dogonih kipi niso le podoba, ampak najbolj pomemben del človeka, njegov »nyama«. To je tista življenjska moč, ki se rodi s človekom, ki pa ne umre s telesom, to je tista energija, ki nato ostane in povezuje sedanjost in preteklost, povezuje generacije. Kip je tudi podoba prednikov. Kot je zapisal etnopsiholog Pietro Coppo: »Njihov svet je poln, je kontinuiteta med živimi, preminulimi in tistimi, ki bodo še prišli, med ljudmi, rastlinami in živalmi, med bitji in duhovi. (...) Posameznik je v toku, vezan na čas in prostor«. Kljub izrednim fotografijam in brezhibni postavitvi, pa vseeno ostaja senca, dvom. Dogon so poznani predvsem po delu etnologov Jeana Roucha in Marcela Griaule; od prvega so poznani filmi, od drugega raziskave o kozmogoniji. Dogon so dolgo ostali odmaknjeni od evropskih poti in konec 19.stol. so bili klasificirani za primitivno ljudstvo »per ex-cellentia« in so torej postali tarča raziskovalcev. Seveda je šlo za nerealno sliko, saj nič ni nespremenljivo. In kaj ima to opravka z izbiro tematik danes? Žal je še živa dediščina stereotipov, še obstaja delitev primitivni-civilizirani, Evropa-ostali, še obstaja »dobri divjak«. Volut je sicer že raziskoval teme življenja, smrti, spomina, toda ko opevamo povezanost nekaterih ljudstev z naravo in njihovo duhovnost so ekzotizem in stereotipi za vogalom. Morda bi zadostovala osvetlitev drugih pogledov: na primer, Dogon (kot mnogi) marsikaj zaplešejo in začarajo v zabavo turistom. Kljub temu pusti Volutova razstava globok vtis, zaradi estetike in zaradi sporočila. Pokaže nam drugi pogled na življenje, smrt, družino, odsnose, bitja, stvari... Na panoju ob izhodu razstave je zapisano: »Rojstvo je izhod, smrt vhod« (Lao-Tse). Jana Radovič