po jtaüaa plačana t goto^n*. Lato XVIII.
UredniBtvo Vb aprava m na- • hajata ▼ Kranja 173. f
Telefon štev. 73.
:
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Mn
I
Izhaja vsak« Mboto \
KRANJ, 1. septembra 1934.
Posaun
§«»v. 31
Dopise aprajcaia nrodn&ftve de torka rveeaav Bekepiel a* na rračajo. — Nefranktrana piana ae m aprajasnajn.
Za edgovar prAaCrfee
Oovorflno ar* e*> ponedeljki*      IG. *• Ml
i
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko In prosveto
Marksizem
V zadnjih dveh člankih smo pokazali, da se nahaja človeška družba v velikih stiskah in bolečinah. Seveda, kjer so bolečine, tamkaj je dandanes kmalu dovolj zdravnikov. Vsak ima svoj recept in sleherni trdi, da bodo edino njegova zdravila učinkovita in uspešna.
Zelo različni zdravniki prihajajo zdravit tega bolnika, ki se mu pravi človeška družba. Eden najbolj glasnih, kričavih in vsiljivih zdravnikov, ki hočejo svoje znanje poskusiti pri zdravljenju človeške družbe, je pa marksizem. Ker hoče ta vsiljivi zdravnik tudi med kranjskim industrijskim delavstvom poskusiti svojo srečo in v kalnem ribariti, je prav, da pregledamo njegove recepte in zdravila ter metode njegovega zdravljenja.
Danes nastaja važno vprašanje, če more biti marksizem rešitelj iz velikih stisk in zdravnik iz neznosnih bolečin, v katerih  se nahaja človeška družba. Ali more marksizem v današnje razni-vane gospodarske in družabne razmere prinesti mir ter zadovoljstvo, kakor to na ves glas obljublja. Kar veseli bi morali biti, če bi bili vsaj malo uverjeni, da nam bo vse to prinesel; potem bi ne bilo prav, če bi ga kar v načelu odklonili. Vsaj preizkusiti bi morali njegova načela, metode, recepte, pregledati njegove zahteve in trditve, morda bo pa le pomagal iz zagate. Saj je vendar resnica, da sta današnji družabni in gospodarski red takorekoč pod vsako kritiko. Nikakor nista tako sveta in utrjena, da se ju ne bi smeli nikakor dotakniti in ju končno spremeniti. Saj sta vendar gospodarski in družabni red za ljudi in ne človek za njiju.  Če se pokaže, da kakšna stvar ni koristna za ljudi, potem proč z njo, pa Če tudi nekatere boli. Vsaka stvar, ki ni v korist družbi, naj se odpravi ali spremeni, seveda v mejah večno veljavnih božjih zakonov. Saj so koristi družbe pač več, kakor pa koristi posameznikov. Kakšen je gospodarski, družabni in kulturni program marksizma, je nam več ali manj znano. Tukaj hočemo navesti le glavne poteze marksizma in bomo takoj videli, da marksizem nikakor ni pravi zdravnik, ki bi mogel in hotel pravilno zdraviti bolno človeško družbo. — Glavna zmota marksizma je, da jemlje za podlago svojega gospodarskega, družabnega in kulturnega programa materializem in ateizem.  Ne pozna nobenega drugega sveta, kakor to, kar moremo otipati s svojimi rokami. Skratka: grobi materializem!  Marksizem se pač ravna po načelu: »Mi hočemo nebesa na tem svetu, nebesa po smrti pa prepuščamo vrabcem na strehi.« Marksizem nadalje ne pozna nobenih človeških pravic in dolžnosti, ki  bi bile zasidrane v človekovi naravi in božji volji. To se pravi, da odklanja naravni in božji zakon. Morale, ki bi bila zasidrana globoko v vesti, marksizem ne pozna. Marksizem zanika dejstvo, da bi se človek mogel svobodno odločevati in zato uči takozvani determinizem volje.
Nadalje uči, da so družabne, verske, kulturne razmere odvisne zgolj od gospodarstva, da so torej produkt gospodarskih razmer. Zanika, da bi bival duh, in odklanja oblast duha nad materijo. Gospodarsko krizo hoče materia-
lizem rešititi s tem, da bi razlastil produkcijska sredstva iz ustanovil zgolj kolektivno gospodarstvo. Vse naj se pritegne v last družbe, države. V interesu marksistične družbe in splošnosti se morajo porušiti naravni temelji človeške družbe, razdere naj se družina, odvzamejo staršem naravne pravice, ki jih imajo do otrok. Otroci pripadajo samo družbi, državi, ki bo za nje skrbela. Država jih bo vzgojila na podlagi šolskega monopola v svojih državnih šolah za marksistične cilje in namene, ne oziraje se na želje in voljo staršev.
(Se bo nadaljevalo.)
Hoiie nacionalne politične organizacije
V času, ko vsi »nacionalisti« kličejo in vabijo, silijo in prosijo v skupno fronto, so »nacionalisti« sami tako razbiti v struje in skupine, da se vsak poziv k skupnosti v sami armadici teh četic nacionalistov presliši.
To je resnica, ki mora zaninati vsakega Slovenca. Za nacionaliste je ta resnica kaj bridka, za nas pa tudi, ko nismo tako srečni, da bi gledali vse naše osre-čevalle v enem hlevu. Pa je že tako, da kjer je več ovnov, pride do boja. Naši n..cisti imajo vsi eno samo skupno lastnost: radi bi bili vsi generali, radi vsi pri kartelih, radi vsi »prijatelji« ljudstva. Samo to jih druži in samo to jih tudi najbolj razdvaja.
Ti ljudje pa »rešujejo« državo tudi med narodom. Ali ni to čudno? Na eni strani narod, ki je ustvaril po svojih voditeljih državo, na drugi strani pa ljudje, prevzeti vsi sedaj jugoslovenskega duha. Na eni strani složen narod, ki hoče svobode in poštenja, na drugi strani pa peščica nacionalistov, ki je sama razbita, a vabi k sodelovanju za nacionalno misel.
Kajne, s kako dobrim zgledom nas vabijo v svoje vrste? Kajne, kako lepo bi bilo, če bi narod, ki od takih sebičnih stremljenj nacionalistov nič nima, le poveril zaupanje enemu ali drugemu nacionalističnemu klubu? Saj bi se vsak teh vsiljenih voditeljev v pest smejal, če bi šel narod z njim. Saj bi nastala v vrstah nacionalistov samih velika nevošč-ljivost, saj ni nobene varnosti, da bi drug drugega ne proglasili za protidržavnega, kot se je zgodilo z večino naroda, ki je ustvaril državo.
Pa še nekaj bi bilo zanimivo zvedeti. Koliko stane propaganda za vse te nacionalistične strujice? Pa naj stane kolikor hoče, le to bi bilo dobro vedeti, kdo plača vse to in iz čigavega žepa se denar zbira za take organizacije. Ce že agitatorji zaslužijo lep denar, naj ga, saj imajo res dosti truda, da se jim le posreči ujeti v svojo mrežo kakega Slovenca. Torej je delo le nehvaležno, ker narod loči besedo od dejanj.
Pa še eno bi bilo zanimivo zvedeti' Kakšno bo razmerje med temi skupinami nacionalistov, kadar narod svobodno spregovori. Za danes je jasno, da so vsi nacionalisti prišli iz istega hleva. Danes se kregajo za najboljšo palo, ker je vsa njihova. Utegne se pa zgoditi, da se jim pravica do skupne paše nič več ne prizna in dc bo narod spet svobodno iz-
bral, kogar on hoče za voditelja. Pa bc-ste videli čudo: še tako sprti nacionalisti bodo Šli spet iz paše siti v skupni hlev. Kajne, kako težak boj bijejo ti nacionalisti za državo.
V vedno lepši luči!
(Nadaljevanje)
če hoče delavstvo stradati in zrediti še nekaj debelih milijonarjev, prav naj le plačuje, kdor hoče. Če pa mora plačevati vsak delavec od svojega trdega zaslužka v obliki raznih dajatev za delavsko zbornico,, potem pa imamo pravico, da kritiziramo, če se denar ne porabi ves za delavca. In ker vam dragi marksisti povemo to v obraz, in vse delavstvo z nami to vaše početje obsoja, za to se tako zaganjate v cerkve in duhovnike.
Ko se je pričelo delo za popravilo župne cerkve v Kranju, so nekateri svetovali, da bi se dela odložila, ko se gospodarske razmere izboljšajo. Pa veste, gospodje socialisti, kaj je na ta ugovor pisal Kranjski zvon? Da je ravno v tej krizi treba delati, da se brezposelnost pobija, da se pomaga delavstvu. V Parizu je zadnja leta napravil pariški kardinal 60 novih cerkva in najel 20 milijonov posojila, da bi mogel zaposliti delavstvo, da pomaga delavstvu-v tej krizi Vsa francoska javnost je hvalila to junaško delo svojega pastirja, ki se ni vstrašil ne stroškov, ne dolga, da delavstvu pomaga v tej silni krizi! In naši dični prijatelji socialisti-marksisti pa napadajo slovensko duhovščino, ki se trudi, da zbere sredstva, da oskrbi delavcem zaslužek! Lepi delavski prijatelji so to! Mesto da bi kaj pomagali, da se gospodarsko življenje kaj razgiblje in da dobe delavci zaslužka in kruha, napadajo one. ki delavstvu ustvarjajo zaslužek!
Glede kranjskega farovža, ki tako bode v oči dotičnega buržuja iz Kranja, omenjeno le to, da kranjsko župnišče prinaša le Din 100-— mesečne najemnine, ali letno Din 1200 —; delavska zbornica, ki je baje le malo večja kot kranjsko župnišče, pa letno Din 210.396 — ! Naj Delavska zbornica daje delavcem tako poceni stanovanja, kakor so v kranjskem župnišču, pa bomo dali klobuk doli pred gospodi marksisti! Kranjsko župnišče je sezidal pred kakimi 200 leti župnik sam brez prispevkov župljanov, ker je imel svoje lastno premoženje. Delavsko zbornico pa mora plačevati delavstvo s svojimi krvavo zasluženimi in od ust pritrganimi vinarji! Naj bi bil n. pr. g. Kristan ali pa kak drug socialistični milijonar sezidal delavcem dom, pa bi mi nič ne imeli proti temu, če bi se rabil le za socialistične buržuje!
Pa zamorčki, misijonil Celo to jim ni prav tem prijateljem delavskega razreda! Ali niso zamorski sužnji največji reveži in najbolj potrebni pomoči?! Ali je po marksističnih pojmih to greh, če kristjani podpiramo te reveže, jih rešujemo iz sužnosti, jim oskrbujemo šole, jim pomagamo do človeka vredne eksistence, jim pomagamo do kulture in vere? Iz teh očitkov se šele vidi, kako propadel je pri nas marksizem, da mu je zo-perno celo to veliko socialno in kultur-
no delo! Kaj le pravi k temu rdeča in-ternacionala? Res dični so ti prijatelji delavskega stanu!
Gospodu, ki to v Delavski politiki piše, se prav lepo priporočamo, naj Še kaj napiše, da se bo še v lepši luči zasijala ta velika marksistična ljubezen do delavca!
Visoke
duhovniške plače
Marksistična ..Delavska politika", iz katere veje ne skrb in ljubezen do delavstva, pač pa strupeno sovraštvo do Cerkve in duhovništva, je silno huda na „Gorenjca", ki je priobčil, kako čedne vsotice so gospodje marksisti na račun delavskih žuljev odmerili za drugo, in kako malenkostno vsotico pa za brezposelne delavce. No, da nekoliko markirajo to svojo ne preveč lepo potezo, so navedli v dopisu iz Kranja med drugim tudi plače ljubljanskih gospodov kanonikov. Pišejo namreč, da imajo mesečne plače cca 4.000 Din. Res je, da imajo, kakor smo informirani okrog 4.000 Din plače. Država je teh par gospodov uvrstila v uradniško kategorijo in kot cerkvenim dostojanstvenikom, ki imajo fakultetno izobrazbo in že morda čez 30, 40 ali celo 50 let službe, priznala pravico, da napredujejo kot drugi državni u-radniki. Kaj naj pravi ,,Gorenjec" k temu. Vsak človek bo priznal, da je to pravično, če je le malo objektiven. Res ne vemo, zakaj ne bi gospodje kanoniki ne smeli biti istovetni z drugimi uradniki. Uverjeni smo, da so gospodje kanoniki in da bodo še tudi v bodoče s temi 4 jurji storili mnogo dobrega in to v prid splošnosti. No, če ima morda 1 procent našega duhovništva primerno plačo, še menda ni podan vzrok, da se duhovniki slikajo kot veliki kapitalisti.
Kar se pa tiče plač drugih duhovnikov v škofiji, bi pa lahko izostali pozivi, da se javno pove, koliko plače imajo duhovniki. Če pa ravno hočete vedeti gospodje marksisti, kako visoke plače ima dušnopastirska duhovščina, smo pa vam pripravljeni povedati in razložiti. Uredništvo ..Gorenjca" se je informiralo pri kranjski dušnipastirski duhovščini o plačah, ki jo prejemajo. DobiU smo tele informacije: Oba gg. kaplana sta izjavila, da sta pripravljena odstopiti vso biro katera je njima po sedaj veljavnih zakonih in odredbah zagotovljena, za celih 100 let naprej, če njima oskrbite vsaj enomesečno plačo uslužbenca pri Delavski zbornici. Pripominjamo, da sta pripravljena napraviti to zamenjavo ne morda za plačo kakega višjega uradnika, pač pa za plačo kakega nižjega uradnika. Od kongrue, katero dobivata gg. kaplana od države, pa sta pripravljena odstopiti in sicer eden za celih 200 let, drugi pa tudi za daljšo dobo, če jim kdo odstopi in preskrbi enomesečno plačo srednje plačanega marksista pri Delavski zbornici. Eden izmed gospodov dobiva piši in reci 17 Din kongrue na leto, ne morda na mesec. Poprašali smo i« g. župnika, ki velja v Kranju, le med marksisti za velikega kapitalista, kako je z njegovo plačo. Dobili smo naslednje po-
Stran 2
»GORENJEC«
Št«*. 31
Jasnilc. Lansko leto, ko je bil gospod zaprt v Sremski Mitrovici, ni prejemal redne mesečne plače, ker ni mogel prejema sam potrditi. Ko je prišel domov, mu je bila čez en mesec nakazana in dostavljena plača za celo leto in pomislite horendna plača — piši in reci — Din 300 — tristo dinarjev. Ko smo primerjali njegovo plačo s plačami gospodov pri Deiavski zbornici, smo ugotovili, da bi lahko vsaj za 10 let prodal svojo plačo za eno mesečno plačo pri Delavski zbornici. Istotako je pripravljen pod enakimi pogoji prepustiti biro za več de cenijev. Koliko pa nesejo duhovnikom krsti, pogrebi, poroke in drugi „postran-aki dohodki", se pa radovedneži tudi lahko prepričajo. Pa vzemimo, da Kranj še „nese", saj je končno še veliko mesto in nekateri izmed vernikov so premožni. Saj mora končno ljudstvo vzdrževati duhovnika, kakor mora vzdrževati druge poklice. Kaj pa naj rečemo o celi vrst' župnij kranjske dekanije, kakor Šentur-ška gora, Besnica, Mavčiče, Kokra, Jezersko itd., ki imajo po par sto ljudi in 2 pogreba, 5 krstov in 1 poroko na leto. No, v takih župnijah ki jih je pač precej v ljubljanski škofiji, so pa dohodki naravnost ..briljantni". No, če bi se duhovnik preril vsaj do srednje dobro si-tuiranega obrtnika, smo uverjeni, da bi živel s finančnim ministrom v boljšem razmerju, kakor pa sedaj, ko je hodil skozi 20 let v šolo in si pridobil akademsko izobrazbo.
Kdo je tedaj kapitalist, - ali vodje marksistov ali duhovščina.
Resna beseda o ko-palllCn In marsičem
Malo je mest v Jugoslaviji, ki bi jih prevrat postavil na mah pred tako velike spremembe, bodisi gospodarske, socialne in strukturne v pogledu prebivalstva, kakor je Kranj. Iz malega mesteca je nastal mali Manchester.
Emancipacija Jugoslavije v industrijskem pogledu se je brezdvomno najprej uveljavila v Kranju. O tem ne more biti nobenega dvoma. Zato so bili podani vsi pogoji in zelo tehtne razmere, kajti jugoslovanska zemlja je rabila svojo lastno industrijo kakor izsušena zemlja dežja ; radi tega so tudi prepiri o tem, komu gre zasluga za pridobitev industrije v Kranj, le nebistvenega pomena.
Z priselitvijo industrije in z priselitvijo nekaj tisoč delavstva domačega in tujega pa je bilo mesto črez noč postavljeno pred razna nova vprašanja, ki bi bila morda še dolga desetletja počivala in ne razburjala duhov radi svoje rešitve in ureditve.
Nastale so vsakojake potrebe in v bistvu gre vprašanje za tem, kateri od njih bi bilo dati prednost.
Predno pa preidemo na to vprašanje, se moramo malo pomuditi pri načelnem reševanju cele skupine problemov. V obzir moramo vzeti vso koncepcijo gospodarskega postopka iz vidika mestne občine in njene prejšnje in nove davčne kapacitete.
Pri vseh gospodarskih problemih kake občine je to najvažneje vprašanje, če hočemo, da se ne prenaglimo, da ne zabredamo v kaos — v dolgove — v preobremenitev občinstva z davčnimi dajatvami, kar bi moglo roditi mesto gospodarskega blagoslova, gospodarsko propast ali vsaj neznosnost.
Dovolj imamo primerov doma in na tujem, ko so občine radi prevelikega investicijskega povojnega optimizma, povzročenega deloma iz vzrokov inflacije in predobre trgovinske in industrijske ter agrarne konjunkture zabredle v ogromne dolgove, ki tlačijo danes vse prebivalstvo cele dotične občine brez izjeme stanu. O kranjski občini tega ne moremo
Prijave romanje v Ra)< ia«Bnburst-2Ea«ta*eb sprejema uprava ^Gorenjca" samo Se do 4. septembra._
trditi, ker je bilo nje vodstvo doslej zelo previdno in celo skeptično, tako da smo culi v tem pogledu celo obdolžitve prejšnjih odborov.
To je temelj vsaki zdravi kalkulaciji, aii če hočete špekulaciji. Vse to je imel stari občinski odbor v mislih, ko se je neštetokrat govorilo o raznih občinskih potrebah. Odobravati moramo njegovo previdnost tem bolj, ker smo se nahajali v dobi najnevarnejših valutarnih eksperimentov. Videli smo inflacijo. Ona bi prišla dolgovom v dobro. Videli de-flacijo, ta bi bila lahko pokopala pri velikih zadolžitvah celo občinsko gospodarstvo in z njim vred še gospodarstvo marsikatere male eksistence. Videli smo ogromno denarno depresijo, ki se bo o-pomogla šele z leti in videli takozvano krizo, ki še danes tlači in mori slehernega pridobitnika, nič manj pa delavca in uradnika.
Vse to bi bili in so pojavi, ki so velikim denarnim eksperimentom silno nevarni. Zadolžitve v takih časih in takih
razmerah niso priporočljive in tvorijo nevarnost za vsako na kreditu zgrajeno podjetje.
Te velike naglo se menjajoče gospodarske prilike je treba vzeti z ozirom na bodočnost zelo previdno v poštev, če hočemo zgraditi program razvoja investicij, kar vse bi bilo po veliki večini odvisno od kredita.
Eno leto zakasnele izvršitve takega gospodarskega programa ne pomeni prav nič. Tudi več let taka zakasnitev ne prihaja v poštev, ako situacita ni popolnoma čista. Tu ne gre za to, da bi moral en občinski odbor izvršiti kak določen investicijski program. Če niso dani pogoji, se mora počakati, da odgovarjajo razmere riziku, na katerega je izvedba vsakega načrta navezana.
Pri takih izvedbah gospodarskih programov ne gre za zaslugo enega odbora ali celo posameznika, temveč samo in edino za dobrobit in gospodarsko pro-speriteto cele občine in vsakega občinarja.
(Dalje prihodnjič)
TEDENSKE NOVICE
Kranj
Seje, seje In seje...
Culi smo  že, da je banska uprava v svojem odloku glede gradnje kopališča zahtevala, da se vsi prejšnji sklepi ovr-žejo in se ponovno sklepa o različnih v poštev  prihajajočih, gradbe same se ti-kajočih vprašanjih. Tako bo seveda treba svojčas prositi za dovoljenje najetja potrebnega kredita, za stavbeno dovoljenje itd., za kar vse se prvotno ni prositi nameravalo in tudi ni prosilo, temveč se je enostavno  začelo delati v „lastni režiji".  Za gradnjo kopališča obstoji pri občini poseben odsek, ki je lansko leto in letos pomladi zelo pogosto sejal. Natančnejšega o teh sejah sicer nismo mogli poizvedeti, le po delu na terenu samem smo lahko videli, da se je moralo mnogokaj skleniti. Ogromni načrti sami pa so pričali, da je ta odsek zeio podjeten in da  marsikaj sploh ni prišlo v javnost, kar  je on sklenil. Saj so bili gospodje prepričani, da sploh ne bo nikogar, ki bi h< tel kakih sprememb ali morda kakih  podrobnejših  podatkov o teh sklepih   Od gotove merodajne strani se je celo reklo, da je cena postranska  stvar,  če  ne bo dovolj toliko, bo moralo biti pa toliko več, čemur smo se svojčas prav zelo čudili in tudi poročali o tem in se smejali. V omenjenem gradbenem  odseku je bil preje tudi zastopnik takozvane opozicije, ki pa, mimogrede povedano, zastopa ne dosti manj vo-lilcev, kakor večina in je v teh glasovih opozicije obsežena  velika večina vseh direktnih davkoplačevalcev.
Zastopnik opozicije je moral odstopiti, ker je občinski dobavitelj. To je nekaterim seveda še toliko bolj po volji, kajti on je svojčas opozarjal na zmernost in vtikal svoj nos tja, kamor bi ga prav za prav po mnenju drugih ne bil smel. Radovedni pa smo, če bo sedaj večina* ki razpolaga le s 113 glasovi volilcev več kakor manjšina, tako milostljiva in bo to mesto izpopolnila z namestnikom, ki mu je sledil v občinskem odboru. Če ga ne bo, bo to proti vsem dobrim običajem in seveda povod novi pritožbi. Da se ga pa ni še poklicalo v ta odsek je dokaz v tem, da je imel odsek že zopet nekaj sej, kljub temu pa od časa izstopa prejšnjega zastopnika in do danes županstvo še ni smatralo potrebnim poklicati na njegovo mesto drugega iz manjšine.
Naše nemerodajno mnenje je, da bi honetno postopanje moglo mnogo koristiti dobrim odnošajem in tudi sami stvari.
Kakor omenjeno, je bilo že nekaj novih sej. K prejšnjim so se vabili celo gospodje, ki niso ne člani občinskega odbora, ne inženjerji, ampak bi po obstoječih predpisih sploh ne smeli imeti nobene ingerence na agende občine. No, pa to nekatere gospode ne moti, da ne bi v tako važnih zadevah prosili tudi njihovega nasveta. Mi si dovoljujemo samo domnevo, da so ravno ti nestrokovnjaki povzročili tako fantastične načrte za kopališče.
Gospodje, Še je čas, da krenete na drugo pot, naj vas ne bo strah pred realnostjo in popolno jasnostjo. V temi se pa v Kranju ne bo ničesar več gradilo, o tem so „merodajni" gospodje lahko popolnoma prepričani. Taki časi so minili in jih ne bo več in vsak izdatek bo prav dobro kontroliran, kako se ga je porabilo — javnost ima do tega popolno pravico.
Te nove seje baje sicer razpravljajo o zmanjšanih načrtih za kopališče in so mestoma zelo turbulentne, nihče pa nima korajže, da bi rekel, da je votira-ncga le 700.000 Din za kopališče in da tvori ta vsota podlago vsakemu načrtu.
Gospodje, ne bo še nič kruha iz teh sej, dokler se ne bo natanko reklo, koliko bo kopališče stalo. Te jasnosti hočemo in jo bomo dobili tako, kakor smo dobili ono, da se je do danes že nad 300 000 Din dalo za kopališče, če upoštevamo tretjo rato dolga g. Suhadolni-ku, ki bo kmalu zapadla in račune, ki se jih bo za dosedanje delo moralo še plačati 1
Odlikovanje davčnega inšpektorja in šefa davčne uprave v Kranju g. Prudič Antona je izvršil v torek 28. VIII. 1934 v prisotnosti vsega davčnega, kataster-skega in finančnega osobja sam g. finančni ravnatelj dr. Valjavec, ob navzočnosti šefa občega odseka direkcije g. Mozetič Josipa.
O. direktor je v primernem nagovoru naglasil, da je davčna uprava Kranj med najtežjimi in največjimi v banovini ter mu je izrekel častitke k odlikovanju, katerim se naš list iskreno pridružuje, obenem s častitkami meščanstva.
Protibrezbožna razstava v Kranju v soboto, nedeljo in ponedeljek je dosegla lepe uspehe, saj je bil obisk prav zadovoljiv, čeprav je bila razstava zelo pozno razglašena. Na njej smo se lahko prepričali, kako nizkotnih sredstev se poslužujejo brezbožniki v boju proti verstvom. Prepričali smo se pa tudi, kako je potreben boj proti rušilcem vere, katerim tudi usmrtitve in najrazličnejše muke služijo kot sredstvo za pregan-
janje vernikov. — Novi Neroni so na delu v novih izdajah brezbožnikov. Kdor hoče svobodo, naj ne podpira na noben način takih ali prikritih brezbožnih struj.
Strelska tekma. V nedeljo je v Struževem pri Kranju II. strelska tekma kranjske strelske družine. Prva je bila pred dvema letoma. Tedaj je bila kranjska strelska družina skoraj edina, ki je delovala v svojem srezu. A danes? Danes ima srez 17 družin, ki bodo vse poslale svoje strelce v viteško borbo. Da ne bo njih trud nenagrajen je poskrbela prirediteljica za 40 lepih nagrad. Začetek streljanja je ob 9 zjutraj, konec brezpogojno ob 6 popoldan. Steljalo se bode z vojaško puško na 200 in 150 m, s poljubno lovsko puško na srnjaka in na leteče golobe. Za mladi svet je pripravljeno malokalibersko streljišče. Posebne vstopnine ni.
Jugoslovanska strokovna zveza
Strokovna skupina delavstva in nameščenstva v Kranju sklicuje članski sestanek v nedeljo, dne 2. septembra ob 9 dopoldne. Udeležba je za vse člane in članice strogo obvezna. Na sestanek pride tudi zastopnik iz Ljubljane. -Sestanek se vrši v Delavskem domu v Kranju.
Šikane rdečih. Kljub izjavam mar ksistov na sestanku JSZ v Predosljah, da so oni za enotno delavsko fronto in bogvaruj da bi oni ovirali Jugoslovansko strokovno zvezo pri organiziranju delavstva, se njihovi tovariši v »Jugobruni« kaj malo tega zavedajo. Vedno slišimo pritožbe članov in članic JSZ, kako jih razni agitatorji med delom nadlegujejo in šikanirajo ter celo žalijo s surovimi izrazi. Tem ljudem odločno odsvetujemo da bi to nadaljevali, sicer bomo brezobzirno nastopili proti njim. Če še enkrat slišimo kaj takega, bomo njihova imena priobčili in storili potrebne korake, da se take surovosti ne bodo več ponavljale. Prav tako dobro poznamo razdiralno prizadevanje marksistov pri delavkah tovarne »Ika«, kjer so pa delavke že toliko pametne, da jim več ne nasedajo. — Tovariši marksisti, pokažite vse karte, da se spoznamo! Zahrbtno delo vas ne bo rešilo.
Naši deci se nebi smelo dajati druge pijače kakor Kathreiner Kneippovo sladno kavo s pravim „Franckom* v mleku!
Nalivi v noči od nedelje na ponedeljek so zadeli tudi Gorenjsko. Vse reke imajo polne struge umazane vode. Valovi rek so marsikje napravili tudi veliko škode, ker so odnašali nele zemljo, ampak tudi množine lesa in kvarile zemljišča. Celo naša Kokra ni prizanašala lesu in bi bila kmalu vzrok smrtnih nesreč pri reševanju lesa. Seveda so nalivi zelo oškodovali tudi poljske pridelke, ker so kulture ze!n polegle. Nalivi bodo gotovo krivi, da letoviščarji zapuste prenaglo našo Gorenjsko. V nižjih krajih se bojimo, da bo predvsem trpel tudi krompir na težjih zemljah in da bo radi tega tudi letina slabša kot smo pričakovali. Pa tako rabimo denarja, da preže-nemo davkarske eksekutorje.
Varčna gospodinja pere vedno le z Zlatorog-ovim milom, ker si
vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja ki zna obračati denar, trdi: „Le Zlatorog mila da belo perilo!" In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo« in nikdar več ne bote prali drugače kakor le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog o vo milo!
Majda naša je prav rada Sladkarije in kompot Sladoled in čokolada Zanjo višek je dobrot.
gtT Botri in botrlce, kupujte le pri naših Inserentih!
Štev. 31
»GORENJEC«
Crjič
Pravijo, da pri nas krokanje ne pride iz mode. Mi pa slišimo po polnoči posledice vinskega duha in nam je potrebni počitek po takih družbah pokvarjen. Pa so naši krokarji tičil Najprej pripravijo zakonski par do prepira, potem pa skupaj napravijo po mestu budnico. Seveda so pri tem zboru tudi »boljši" gospodje, ki se razumejo na take viže. Seveda je slovar teh družb posebno pester. Opozarjamo pa tudi oblast, da so nekatere gostilne odprte, če treba, tudi celo noč. Pa naj bi to bilo, če bi krokarji tam prenočili in nam dali mir. Pa bi bila zadovoljna oštarija kot gnezdo krokarjev in mi pri mirnem spanju, pa tudi pisani maček.
Kofce. Že zadnjič smo poročali o slavju na Kofcah. Majer Franc je imenitno proslavil 25 letnico majerovanja. Pa imamo še drugo zanimivost pri tej proslavi, ki še ni bila zadnjič omenjena. Jubilej je namreč tudi praznovala kobila „Iskra", ki vsako leto prihaja na Kofce. Njen gospodar jo ji pač lahko vesel, saj mu je dala kar 18 žrebet. Ta srečni gospodar je g. Primožič s Pristave, ki je tudi lastnik koče na Kofcah. Tedaj planine ugodno vplivajo tudi na konjerejo.
Šenčur
Pokopali smo pretekli teden našega Janeza Zaplotnika. Bil je cerkveni ključar na Lužah in zelo ugleden posestnik. Pred 6 leti je proslavil s svojo ženo, ki je pred kratkim umrla, zlato poroko. Vsa njegova številna družina je dobro preskrbljena, čeprav je živih še 8 otrok. Najbolj znana sta duhovnik dr. Ivan Za-plotnik, župnik v Nebraski v Ameriki in pa njegov brat, pravnik v Belgradu. Vse povsod spoštovani ranjki je bil dober krščanski mož in vzgleden gospodar. Pokoj njegovi duši, a njegovim svojcem naše iskreno sožalje.
Crboje
Hlapec povzročil smrt dveh uglednih gospodarjev. Hlapec Janez Klišič iz Prebačevega je pretekli teden z nožem usmrtil posestnika Franceta Oslja in pri karambolu z bicikljem povzročil smrtni padec posestnika Rezmana iz Hraš. Klišič je bil zadnje čase brezposeln in je najraje zahajal po gostilnah in se pridruževal raznim družbam, ki so imele pijačo, seveda kot zastonjkar. Ko je bilo predzadnjo nedeljo v Trbojah žegnanje, se je v gostilni pri Kocjanu v Trbojah Klišiču v družbi Janeza Pravsta pridružil tudi Oselj, ki je pozneje povabil oba na svoj dom na žganje in na bob. Po odhodu Pravsta je postal Klišič nasilen, ker je opazil, da ima Oselj precej denarja. Radi tega denarja se je vnel tudi prepir, Klišič je zavihtel krušni nož in ga zasadil Oslju v prsa, ker mu ni hotel dati denarja. Oselj se je zadet v pljuča zgrudil, Klišič pa je z denarnico in 300 Din pobegnil proti Smledniku, potem ko je v gostilni še nekaj Časa popival. Na cesti se je zaletel s tako silo v kolo posestnika Rozmana, da je ta odletel v jarek in dobil hude poškodbe na glavi ter je na posledicah umrl v ljubljanski bolnici. Morilec se je celo pri Rozmanovi ženi skril, povedal o karambolu, a ničesar omenil o svojem umoru. Radi miru na Osljevem domu so sosedje postali pozorni, pregledali njegov dom in našli gospodarja umorjenega. Orožniki so bili morilcu seveda za petami, ga našli pri Rozmanovi in ga odvedli takoj v Kranj.
V Kranju je bil morilec zaslišan, priznal zločin in povedal, da ni imel namena u-moriti Oslja. V ljubljanskih zaporih bo čakal časa, da se zagovarja radi umora in radi karambola. Poleg teh smrtnih slučajev sta pa znana v okolici še dva, pri katerih je enega smrtno poškodoval tramvaj v Ljubljani, pri drugem slučaju pa je bil samomor.
Preska pri ITZedoodah
V papirnici v Goričanah se je smrtno ponesrečil Franc Kozamernik, ki je izdihnil vsled dobljenih poškodb v ljubljanski bolnišnici. Zadel ga je vagonček, ki prevaža v tovarno les za predelavo v papir. Truplo pokojnika so prepeljali iz Ljubljane in ga položili v kapeli Jarčeve rodbine. Množice kropilcev in številno cvetje je nudilo dovolj dokazov, kako spoštovan je bil pokojni Kozamernik. Mi sočustvujemo z njegovo družino, kajti pokojni je zapustil poleg vdove 8 mladoletnih nepreskrbljenih otrok. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva in so vsi stanovi dokazali priljubljenost pokojnika.
Krije
Cerkveno žegnanje smo imeli preteklo nedeljo v Krizah. Ta dan je bila na Pristavi na dvorišču gostilne g. Primožiča, tudi gasilska veselica, ki se jo je udeležilo več gasilcev od drugod, zlasti iz Kranja. Domači veselici pa sta bili tudi v še dveh drugih gostilnah. Dež pa je zvečer veseličarje precej motil.
Popravek. Zadnjič smo pomotoma navedli, da je pokojni Zaletel iz Retenj zapustil brata na Loki pri Kočevju; zapustil pa je bratranca na Loki pri Kočevju.
Podbre3)'e
Short Marijinih vrtcev na Taboru. Lepo je bilo dne 19. avg. t. 1. v Podbrezjah. Okrog 2,000 častilcev Marijinih je bilo zbranih na okrašenem prostoru pred cerkvijo žal. M. B. na Taboru. Samo otrok Mar. vrtcev Kranj in Tržiš, okraja so našteli okrog 1.400; drugi so bili odrasli in starši otrok. V vrstah od župne cerkve med pritrkavanjem zvonov je prepevajoč korakala ta velika četa malčkov na Tabor. V lepem govoru je navduševal g. kapelan Špendal otroke za Ijnbezen do Marije ter jim je pokazal važnost verskega življenja v sedanjem času. Na prostem so bile pete litanije M. B. Krasno so odpevali otroci nedolžnih src. Po končani cerkveni slovesnosti so otroci prepevali — deklamirali, dečki in deklice so lazveseljavali zbrane s svojimi otroškimi govorčki. Razšli smo se veseli in zadovoljni. Kaj takega še ni bilo v Podbrezjah.
Hvala Bogu, da ni bilo pri tej množici otrok nobene nesreče. Na svidenje prihodnje leto!
Rahlo
Tatvine. Pretekli teden beleži naša kronika več manjših tatvin: zajci, kokoši, čevlji, perilo in nekaj denarja. Vse eno noč, pa ne vsega v eni hiši. Hudi psi pa še res najbolj zavarujejo lastnino. Loviti tatove ni lahka reč. Čudno pa je vseeno, da ljudje nočejo takih pogostih slučajev prijavljati orožništvu. Le zakaj ne? Tako se pa tatovi in tatici počutijo le preveč varne.
Oskrunjenje znamenj. Ni posebno častno za našo faro, pa bomo vseeno poročali, da so nekateri zlikovci oskrunili zadnji teden 3 znamenja. Iz enega so pometali vse rože in Jezuščku
ukradli pozlačeno srce, pri drugem (na poti v Strahinj) so Križanemu odbili roko in jo vrgli na cesto, pri tretjem (proti Struževem) pa Kristusu odlomili obe nogi. Ali je to zlikovstvo ali zločin ali bo-gokrunstvo ? S tem poročilom javno apeliramo na naše orožništvo, da zadevo brezobzirno preišče. Takih grozodejstev mora biti enkrat konec. Našim brezbož-nikom kazen ne uide I
Ponočno kravaliranje. Smo že poročali o njem, pa ni in ni miru. Najhujše je to, da moramo poslušati grozna bogokletstva. Sredi grmenja in treskanja Še javno norčevanje iz Boga! Gotovi ljudje se ne boje ničesar. Domišljajo si v svoji surovosti, da je to znamenje in zahteva moderne dobe in da jih bo svet zato občudoval in se jih bal. Čudom se čudimo, da od teh ptičev še nigdar nikoli ni bil noben klican na odgovor. Ali se znajo tako spretno skriti našemu orožništvu, ki vendar tako budno čuje, da ni kakšne nerodnosti? Posebno pred raznim gotovimi godovi, da ja ni streljanja in drugega vznemirjanja javnosti in požarne nesreče! Kakor da bi ti nemirneži vedeli vnaprej, kdaj so varni! Preklinjajo kakor peklenščki, pred godovi streljajo, (tudi z možnarji, revolverji itd.) javno na cestah, celo prometnih! Teh par tipov se bo pa ja dalo na kakšen način ukrotiti, saj je vendar proti njim vsa javnost! Prosimo, da se ustvari vsestranski red! Zakon naj velja za vse nočne potepuhe in preklinjavce.
Le kaj pravi na vse to tudi oblast?
□esenice
Poizkus ropa. Zelo pogosto čita-mo o vlomih, ropih, požigih. No, pa smo poizkusov sedaj tudi v našem kotu deležni. Tak poizkus je doživel prejšnji j četrtek računovodja tovarne elektrol na Blejski dobravi. Ker ta tovarna nima svoje blagajne, je doslej hodil po denar za izplačilo mezd delavstvu in uradništvu računovodja vsak četrtek na Jesenice. To priliko je porabil tudi ropar, kateremu je bila ta pot računovodje gotovo znana. Ropar je skočil na tovarniški voz nastavil na računovodjo revolver in zahteval denar. Pa je slabo naletel, kajti voznik Janez, čeprav malo preplašen, je hitro pogodil položaj, bič je v zraku zapel in vzklik na pomoč je odmeval po gozdu. Ropar jo je pa dobil še od blagajnika s palico po glavi, da je lažje tekel v gozd. Ker je bil ropar maskiran, ga seveda prizadeta nista dobro spoznala. Zdaj je pa vprašanje, ali se naj po-lovi roparje po deželi, ali pa naj vsakega potnika, o katerem se misli, da ima nekaj pod palcem, zavaruje po oboroženi sili. Mi smo za odpravo razbojništva, kar je še vedno ceneje in boljše, kot pa številno orožništvo.
Tatvina. Poleg poizkusa ropa pa imamo tudi še drugo senzacijo - tatvino. Pri nas so mlekarice, ki imajo denar vsaj ob sobotah. Neka mlekarica (Urška) je zbrala kar 1800 Din pri delavskih strankah na Savi. Te je zaupala med o-biskom strank svoji torbici in vozičku, voziček se pa tudi ni branil, ko je nepridiprav posegel za torbico. Ta nepridiprav pa je bil njemu na žalost opažen in denar, ki ga je zakopal, je kot Urškin šac prišel vpričo orožninov na dan. Ur-
- Stran 3
ška je sklenila, da bo drugič torbica pri njej, rokomavh pa gotovo, da bo drugič bolj previden. Orožniki bodo pa veseli, če bodo brez posla.
Gospodarstvo
Naše živinorejske zadruge
Pred par tedni je bil v ..Gorenjcu" priobčen daljši članek o delovanju živ. zadruge ter med drugim omenjena tudi živin, zadruga v Hrastju češ, da je prenehala, ker ni bila zmožna življenja. Mi člani te zadruge pa povemo drugače. Naša zadruga je bila zmožna življenja, kakor malo katera. Članov je imela okroglo 70. Dobro je oskrbovala plem. bike. Ko je bilo premovanje, je bila na drugem mestu. Ob likvidaciji je izkazovala blagajna okroglo 5000 Din aktiva. Zakaj je naša zadruga likvidirala, vprašajte naše člane, ki so bili navzoči na občnem zboru, pa vam bodo povedali resnico. Mnogo teorije, malo praktičneag dela, še več pa zadnje čase nepotrebne sekature, s katero se mi kmetje ne moremo in se tudi ne bomo sprijaznili. To je glavni razlog, da naše živin, zadruge morajo likvidirati.
Kakor smo zvedeli, pa so podobni vzroki tudi drugod. Ali naj bo to napredek? Le kaj pravijo čuvarji živinorejskega zadružništva?
Žito in moka. PR1ZAD je pričel nakupovati pšenico za izvoz in plača Din 120— za 100 kg. Cena moki se je dvignila za 10 Din pri 100 kg.
Krompir. Vsed vednega deževja gnije krompir skoraj v vseh krajih. Cene so ostale nespremenjene. Na Gorenjskem še ni nobenih cen za krompir in se ga tudi vsled neprestanega dežja ne more izkopati.
Fižol: Beli banaški fižol se je podražil in notira danes Din 135'— za 100 kg franko nakladalna postaja. Radi dežja se fižol ne more sušiti in vsled tega je dovoz malenkosten, Izvozniki, ki so sklenili kupčije za takojšnjo dobavo, so seveda prišli v zadrego. Za naš gorenjski ..Ribničan" in ..Mandalon? bo tukajšnja Kmet. okr. zadruga izdala cene v ponedeljek ob priliki njenega občnega zbora.
Detelja in seno. Mnogo zanimanja je za sladko seno in deteljo prešano v balah, ki se v velikih mnržinah izvaža v Avstrijo, Švico in Čehoslovaško. Cena je danes Din 45 do 50 za 100 kg franko nakladalna postaja ter obstoja možnost, da se bo povišala.
Kmetje pozor! Dne 3. sept. ob 9. uri predpoldne se vrši v dvorani Ljudskega doma v Kranju izredni občni zbor
VINI A   dolenjska, štajerska in sploh V ini.r&   vsen vrst kupite pri centralni vinarni v Ljubljani, Franko-panska nI. 11. _
Podaljšaj
si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-
čiti, nestalno moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake
bolezni ?
OslabljenJe:livcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab nadfa livljenjaj^n I mnogo drugih razlogov Jri,
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik t So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj znaSaj, napolniti Te z novim upanjem ; ta pot jo pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo ki Jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno I
V tej mali priročni knjižici je rastolmaAeno, kako morete v kratkem času in brea ovire med delom ojačiti živce in mišiee, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresen ost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudUa mnogo prijetnih ur. Poltno sbiralfBee:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
Za birmo
FOTOAPARATI
drog. B. Šinkovec, Kranj
Kmetijske okrajne zadruge. Ker se bodo obravnavala samo gospodarska vpraša-nja, ki bodo gotovo zanimala vsakega kmeta, se pričakuje brez ozira na vreme, popoina udeležba.
V prihodnji številki ..Gorenjca" bomo o zborovanju poročali.
Razglas o licitaciji. Sresko načel-atvo v Kranju razpisuje za dobavo 1000 kg nafte, 1000 kg bencina in 200 kg lahkega olja II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 10. septembra 1934., ob 11. uri dopoldne v sobi št. 12 tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
Ponudbe naj se glase v obliki po pusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek (zneske) odobrenega uradnega proračuna Din za nafto Din 4000. za bencin Din  10 000,  za olje Din 3.400
Predpisana kavcija znaša Din 1.800. za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki te dobe med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega razdelka v Kranju.
HALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglatih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomana, divana, modroce ta vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter m priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. P. Ažmana.
Učenko s dežele sprejmem v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Strniša trgovina Čevljev, Kranj.
Nova hiša ugodno se proda. Potrebno nekaj gotovine, ostalo tudi na knižice. Cena 25 000 Din. Govekar Vinko, Dra-gočajna p. Smlednik.
Kupim rabljen gepelj. lahek, Matija Rozman, zg. Bela p. Preddvor.
Dijaka I. ali II. šolca sprejmem na stanovanje s celo oskrbo za 400 Din mesečno. Ločniikar Ivanka Savsko predmestje 10, Kranj.
Dijakinjo (najrajši prvošolko) sprejmem v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. — Naslov v upravi lista.
Kupim malo posestvo v bližini Kranja. Naslov v upravi lista.
Nagrobne okvirje, cementne ograje, cementne strešnike, mejnike itd. izdeluje Janez Razpet, Bistrica 22, p. Podbrezje. Postrežba točna in solidna. Cene nizke.
Knjigovodja, zmožen vseh pisarniških del, strojepisec, biiancist, išče zopo-slitve par ur dnevno. Zmeren honorar. Cenj. naslov na upravo lista pod ..Knjigovodja in korespondent".
Imam več čistokrvnih harških vrvivcev. — Ivan Urbane, Klanec št. 15, p. Kranj,
Hišašt.69vKranju
obstoječa iz 4 sob, pritiklin, vita in ma-gazina, pripravnega za obrt ali trgovino, te odda v najem s 1. oktobrom 1934. Naslov v upravi Gorenjca.
Knjigarna ..Ilirija"
Kranj. Olavni trg
se priporoča za nakup »oleKlti knjlat
in drugih potrebščin.
Nizke cenel Solidna postrežbi!
Albin Jazbec
Kranj
Vam nudi obleke za Šolarje po Din
Najcenejši nakup izgotovljenih oblek
Za birmanee lepa Izbira In nlxke cene.
Prepričajte sel —
Krasna birmanska
darila
zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah
nudi
Rudolf Rus. urar, Kranj
Zgl birmo
dobite venčke, šopke, pajčoiane, molitvenike, rožne vence, nogavice, rokavice, žensko in moško perilo, dežnike in torbice vseh vrst lastnega izdelka po najnovejši modi, dalje aktovke, nahrbtnike samo pri
JI Handtti. Kranj
Popravila torbic.
Cene zmerne.
BOTRI! BOTRICE!
Gotovo boste rabili zase in za svoje birmance nogavice, rokavice, žepne rutice v posebno lepi izdelavi, kravate, toaletne potrebščine in razno galanterijsko blago. — V vsakem oziru Vam postreže tvrdka
III
M. Ogrizek
Trgovina na Roženvenakem klancu, podružnica v poslopju Stare pošte v Kranju, ki ima vedno na zalogi največjo izbiro pletenin lastnega izdelka, vsakovrstna ročna dela in materijal za ista ter vse III galanterijsko blago.
Kje dobiš
vsak dan sveže pecivo, torte,
sladoled itd.? Le pri znani sla-
scicarni ^
Sink, Kranj
V najem oddamo
hotel .Jelen" v Kranju
Tozadevne ponudbe na »Hranilnico in posojilnico v Kranju."
čas je, da si ogledate birmanska darila
ter se  prepričate o ceni   in kvaliteti.
Botri! Botrice!
Najclegantnejše čevlje za vas in za vaše
birmance dobite najceneje le pri tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Preden se odločite za nakup, pridit« in n prepričajte se o ceni in kvaliteti!
Priporoča se novo urejena prva
zlatarska delavnica na Gorenjskem
B. RANGUS, Kranj
(poleg hotela »Stara pošta«).
Kauh zofe, spalne divane, otomane, modroce ter splošno tapetniško pohištvo od preproste do najmodernejše oblike
nabavite najceneje in solidno, ako naročite pri t a p e t n i k u
BERNARD MAKS
specijalna delavnica tapetniških izdelkov KRANJ, STARA POŠTA 2
Usnjarska in čevljarska zadruga
ftund
r. 3.30.5. v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino,
Silanterfjsko usnje itd. bisčtt« naa!
Kenijski mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Emeutalec, eidamer, tra-pist, iraperjal. Iiptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiča, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenahl
Za šolo in za birmo
kakor tudi za vse druge prilike imamo v zalogi vse vrste čevljev v veliki izbiri od najcenejših do najfinejših. Preden se odločite za nakup, si oglejte Čevlje v naši izložbi in trgovini. Kupujte Jadran čevlje, ki so domačega izdelka! Priporoča se cenj. občinstvu trgovina
JADRAN - KRANJ
Najprimernejša darila za birmance
po zelo nizkih cenah kakor ure, verižice, uhane, zapestnice itd. dobite pri urarjn
Ivanu Vidmarju
Kranj, Glavni trg (nasproti rotovža)
Popravila ur, zlatnine, srebrnine in optike točno in solidno. Kupujem staro zlato in srebro po najvišjih dnevnih cenah.
Agfa aparati
Agfa Isochrom in Superpan filmi
Agfa Lupex papirji za Vaie kopije Vse dobite vedno v A9fa Brovira za Vaše povečave
d r o g e r i j i
B. Šinkovec, Kranj, Glavni trg
Za birmo
dobite najfinejše sveže pecivo, torte, dezerte, prvovrstni sladoled ter raznovrstne bonbone lastnega izdelka v slaščičarni
Mohor, Kranj \sb
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivaa Kotlovsek v Kranju.
Tlaka Tiekam« Tiekovuega društva v Kranj«, predstavnik Franco Uheraik.
1155