Naročnina mesečno 25 l>in. za inozeiu-• t»o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi »I.6/1II WENEC Telefoni arednlštva: dnevna slniba 2050 — nočna 2990, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljub-liana ŠL Itlb^ll ■■ 10.549 r.a inserale, Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko Vpoštevanja vreden poizkus Nova belgijska vlada vati Zeelanda, ki jo 19. marca lega lota sledil Tlieunisu, pomeni nadvse zanimiv eksperiment, ki je vzbudil pozornost po vsem svetu. Ker sc tudi mi moremo iz njega veliko naučiti, ne bo odveč, če o delovnem programu nove belgijske vlade spregovorimo nekaj več. G Pavel van Zeeland je postal predsednik nove vlade zato, kor je kot podpredsednik belgijsko narodne banke in kot profesor za narodno gospodarstvo na katoliškem vseučilišču v Louvainu, ki ,ie tudi veliko polo-val po svetu, eden jirvih gospodarskih strokovnjakov dežele. Padec prejšnje vlade jc namreč rezultat hude gospodarske stiske, v kateri sc nahaja Belgija. Prva posebnost nove vlado jc ta, da predstavlja kompromis med katoliki," socialisti in liberalci, da so jc tore.i posrečilo pridobiti za politično sodelovanje na izključno gospodarski podlagi tri skupine, ki sicer spadajo skupaj kakor ogenj in voda. To je bilo mogoče na ta način, da predstavlja gospodarski jn-ogram van Zec-landa nekako kombinacijo med nekaterimi idejami papeške okrožnice in med socialističnim gospodarskim načrtom, tako zvanim »Plan du Trava!«. Liberalci so zraven zato, da varujejo, kolikor je mogoče načelo go: spodarske svobode in konkurence, da torej nekako zavirajo kakšno prehudo kontrolo države nad gospodarstvom. Seveda je to eksperiment. ki bo moral šele ob svoji realizaciji pokazati, ali bo držal ali no. Druga oznaka van Zeolandove vlade jc, da jc podobno kakor Roosevelt pa tudi druge vlado v Evropi v zadnjem času, dobila po hurli borbi od parlamenta obsežna pooblastila za eno leto. Prav to je glavni vzrok, da so socialisti vstopili vanjo, ker so ta pooblastila rezultat močne struje, ki se uveljavlja tudi v Belgiji, da .ic treba vodstvo države položiti v roke malega števila ljudi, ki imajo jasen načrt in trdno voljo, da ga izvedejo. Socialisti pravijo, da se je bilo bali desničarske diktature, ako bi se oni z ministrom S-^aakom in znanim do Manom no bili odločili za kompromis s katoliško in liberalno stranko. Tretja oznaka nove vlado, kakor smo žo poudarili, je obsežen in ločen ler zelo skrbno izdelan gospodarski načrt, kakršnega, mislimo, da nima nobena druga sodobna država tako zelo do vseh podrobnosti izdelanega. Ta načrt jo v glavnih obrisih sledeči: Vodilni motiv tega načrta je, ako se izražamo v jeziku muzike, da jc treba v taki hudi stiski, kakor je današnja, vpostaviti donosnost (ren-tabilitelo) posameznih podjetij; ta pa je odvisna od pravilnega razmerja med izkupičkom in stroškom proizvodnjo. Treba je namreč ali znižati ta strošek ali pa zvišali izkupiček. Van Zeeland — v lein sc njegov načrt popolnoma strinja z Koosevcltovini — hoče pustiti mezde nedotaknjene in kot nadaljnji rezultat evoje reforme ima njegov načrt pred očmi, da bi šlo zvišanje cen za vse produkte vštric z zvišanjem mezd. Torej van Zeeland hoče pust i t i mezde nedotaknjene; kar se tiče produkcijskih stroškov, pa naj bi se znižali samo nabavni stroški kapitala in davki. Izkupičke ])a hoče van Zeeland zvišati po po-stopnem zvišanju con v podrobni trgovini iu po istočasnem razširjenju proizvodnjo. To .10 torej osnovna misel nove gospodarske po-litikc vlade. Kako pa dobiti zanjo sredstva? Da se nabavni stroški kapitala kakor tudi davki znižajo, je nameravano temeljito ozdravljenje kapitalnega trga, radi česar bodo skušali temeljito preosnovati organizacijo bank in kredita. Bančni depoziti naj se zaščitijo pred blokiranjem in izgubo. Država, ki v to svrho prevzame jamstvo, bo na drugi strani skušala zmanjšati svoj riziko s pomočjo predpisov o bilanci in kontrolo razdeljevanja kreditov. Seveda jc nameravana v to svrho tudi ustanovitev novih kreditnih zavodov, zalo da bi so ustavil pogubni proccs odpovedovanja kreditov. Ta, politika naj vrne zaupanie v banke in naj privleče na dan tezavrirane noto ter tako zviša ponudbo kapitala. Na ta način bi so, tudi zni-zevala obrestna mera in bi se državni izdatki znižali s pomočjo prostovoljne konverzije rent. Končno bi neposredno znižanje davkov v svojem končnem učinku zvišalo državne dohodke, ker tudi od te strani pričakujejo poživitve gospodarstva in obtoka. Saj jc samo po sebi umevno, da najvišja, mera davkov 110 jiomcni nujno zvišanja dohodkov, in vlada van Zeelanda je prepričana, da. je današnja davčna mera daleč prekoračila pravo mejo, tako da v resnici ne pomeni zvišanja državnih dohodkov, ampak v svojih dejanskih učinkih ravno narobe. (To jc tudi misel g. Stojadinoviča.) Kar sc tiče dobičkov, se po mnenju vlado ne bodo zvišali samo s pomočjo znižanja produkcijskih strokov, ampak tudi po postopnem zvišanju cen trgovino na drobno. Sredstvo v to svrho je devalvacija franka za 28%. Načrt jo tore.i v resnici izdelan v vseh podrobnostih in jc v tem oziru gotovo idealen. Nekaj drugega jo seveda možnost in dejanski učinek njegovega uresničenja. Temeljitega ozdravljenja še ne pomeni, ampak predstavlja zaenkrat lo začasno rešitev v skrajni sili. Četudi bi se van Zeclanilii posrečilo, da zniža število brezposelnih (kar jo z ozirom na bedo množice glavni problem) in da zviša dobičke industrije, to še ne po-tneni, da se bodo zvišali realni dohodki, zakaj devalvacija, ki pomeni za Belgijo nekako odklooljenje od svetovnega gospodarstva, bo intcla za noslcdico zmanjšanje produkti-vitete in z njo združenega blagostanja. Saj Velesile na polu v Streso, da odbijejo nemške udarce Plašna, razpršena čreda Vsaka velesila nosi s seboj svoje lastne predloge, hi drug drugemu nasprotujejo — Vatikan misli zopet spregovoriti Pariz, 9. aprila, c. Včeraj jc angleška vlada na <1 veli svojih sejali zavzela stališče glede konference v Stresi. Popoldne sc pa jc danes sestala francoska vlada k seji iu sicer nn Klizeju pod predsedstvom predsednika republike Le-brunu. Že pred sejo je bilo objavljeno, da bo šel v Strcso na čelu francoske delegacije Flandin, spremljala pa ga bo zelo močna delegacija z Lavalom in mnogimi najboljšimi uradniki zunanjega ministrstva. 1/. Prage bo prišel na konferenco v Streso tudi tnmošnji francoski poslanik Leon Noel. Po seji vlade je bil izdan komunike, v katerem se sporoča, da je Laval podal obširno poročilo o trenotnem mednarodnem položaju. Francoska delgacija odpotuje v Streso jutri zjutraj ob osmih s simplon-eksprcsom. Francoski protokol Po seji vlade se različno komentira debata na tej seji. V splošnem prevladuje velik pesimizem glede konference v Stresi. Sedaj je že popolnoma jasno, da gredo velesile nu to konfe- se pn devalvaciji realni doltodki zvišajo samo številčno ali. recimo, formalno, ne pa realno. Van Zeelandov načrt pomeni neko umetno navijanje, o katerem ne vemo, ali bo dejansko spravilo gospodarski stroj do reducira funkcioniranja. Zlasti bo težko Francoski zunanji minister Laval rcnco popolnoma neenotno. Angleška vlada gre svojo pot in Italija postaja nervozna nad obi-čijuost. Ker je nesoglasje popolno, so sc dunes med Rimom, Londonom in Parizom ves dan vodili razgovori in jc bilo zvečer sporočeno, da ni bilo mogoče doseči nobenega soglasja med tremi vladami. Zato b o v s a k a vlada prinesla v Streso s seboj poseben protokol i n g a I a ni predložila konferenci v debato. Ker bo konferenca predvidoma trajala samo dva dni, je jasno, da bo zelo težko spraviti te tri protokole v soglasje. Francoski protokol bodo nocoj izdelali v zu-nujcili ministrstvu. Kakšen bo ta protokol, jc bilo danes dogovorjeno na konferencah med Lavalom in poslaniki sovjetske Rusije, Anglije. Združenih držav Amerike, Belgije in Švice, f avni je tem poslanikom sporočil glavne obrise francoskega protokola. Francija računa samo na Rusijo, MZ in Balkanski sporazum V glavnem bo la protokol poudarjal čisto samostojno tezo Francije, ki odslej računa samo na Rusijo iu na države Male zveze in nn države balkanskega sporazuma. Ta politika zavezništva z dosedanjimi zavezniki Francije je bila danes podrobno dogovorjena z romunskim zunanjim ministrom, ki jc bil skoraj dve uri pri Flandinu na razgovoru. Mussolinijev protokol Ta poteza samostojnih protokolov pa tudi najbol j nazorno dokazuje, da smo doživeli tudi polom rimskega sporazuma in londonskega komunikeja z dne 5. februarju. To dejstvo najbolj teži Italijo, ker sedaj nc ve, kakšna pota bo morala hoditi Francija, I i a i I y Mail« odkrita pišeta, da je treba vse zamisli o vzhodnem paktu iu o splošni razorožitveni konvenciji pokopali. Ostane naj samo zamisel o letalskem paktu, ki Angliji zaenkrat zadostuje. Sicer sla ta dva lisla navadno zagovarjala Nemčijo, vendar pn je /.do presenetljivo, du zavzemata danes isto stališče tndi še »Manchester Guardian« iu »Ecouo-misl , ki sla znana po svoji resnosti in zanesl jivosti. Ta dva lista priporočata, da naj sc sprejme za enkrat samo letalski pakt na tn način, da se vključi v lokarnsko pogodbo. S tem sc Anglija že pred sclnnkom v Stresi rešuje vseli obvez, ki bi jo lahko vezale v londonski konvenciji in rimskem sporazumu. Ponovitev 1.1914 Ko je danes podal sir John Simon v |iarla-meiitu svoj odgovor na vprašanje voditelju socialistov Lans-buri v ja, jc bilo opaženo, du jc večina parlamenta na strani vlade. Simonova izjava jc bila setavljonn na včerajšnji seji vlade iu ni sploh nič povedalo. Francijo so /ugovarjali samo maloštevilni socialisti in nekateri konservativci. Isti položaj kot t9t4 Vendar pa zaradi tega nc pada prav nič važnost konference v Stresi. Tokrat sc samo |>o-navlja isto. kar sc jc zgodilo že v letu 19I4, ko jo n e o d 1 o {• n o s t A n g 1 i j e n a p r a 111 Ne 111 č i j i po v 7. r o č i I 11 s v e t o v 11 o 111 o -r i j o. Da je položaj skrajno napet, sc vidi najbolj i/, tega, tla so tudi pri sveti Stolici zelo pozorni na ves |iotck dogodkov. Vatikan skrbno zasleduje Danes dopoldne jc prišel v Rim iz Berlina apostolski nuncij pri nemški vladi msgr. Orsc-nigo. Pri rimskih diplomatskih krogih jc (a obisk izzval silno pozornost, ker pomeni, dn hoče biti Vatikan točno informiran o težnjah Nemčije in o evropski politiki. Sicer jc sv. Oče že zavzel stališče v svojem zadnjem znanem govoru, kjer jc (ako oslro obsodil narode, ki izzivajo vojno. Zato ni izključeno, da bo Vatikan označil položaj za Inko težak, dn bo tik pred konferenco v Stresi javno poudarjal mnenje Cerkve in opozoril na zahteve krščanske morale. Nemška strašna nova orožja Smrtni žarek Z Zračne rakete s strupi in kužnimi bakterijami Praga, 9. aprila, b. »Prager Prcssc« poroča iz Londona, da se je po vesteh, ki jih jc dobilo angleško vojno ministrstvo, nemškemu znonstvu posrečilo po 15 letnem študiju in skrbnih pripravah pripraviti 5 novjh strašnih orožij: 1. kroglo, ki prodre skozi vsako oviro, 2. rotacijsko strojnico, .'{. posebno raketo za stratosfero, I. malo prenosljivo a silno učinkovito strojnico in 5. neki tajin-stveni žarek, ki ga kratko imenujejo »žarek Z«. Krogla, ki jc po inženjerju dobila ime Halgar-krogla, je pri poskušnjuh brez težave prebila 15 em debelo ploščo najboljšega jekla. Nemške tovarne izdelajo dnevno 480.00(1 takšnih krogclj. Strojnico na rotacijo so dobili po nekem nizozemskem načrtu in jo sedaj izdelujejo Kruppove tovarne. Strojnica ima 5 različnih cilindcrskih ccvi, ki lah- ko oddajo skupno 1000 strelov na minuto in ki jih lahko samo z malim ročnim gibom nadomestiš, če hi postale preveč vroče in nerabne. Strašno orožje jc slratosfcrna raketa, ki jo je iznašel polkovnik von Husselpuch. Raketo napolnijo t eksplozivnimi snovmi, z bakterijami nalezljivih bolezni in s strupi. »Smrtni žarek Z«, ima nalogo v zraku ustvariti nepremagljiv zid proti sovražniku. Nobeno motorno vozilo ne ho moglo skozi lo zračno oviro, ki jo bo potegnil smrtni žarek. Majhna strojnica, ki jo je iznašel inženjer Stunge, tehta le 8 kg in jo lahko nosi s seboj vsak posamezni vojak. Vsako minuto lahko odda tiOO strelov. Nem ška vojska pripravlja sedaj že novo strojnico, s katero bo mogoče ustreliti 1100 krat na miiiiito. Obramba pred Nemčijo Italija išče Malo zvezo a predlaga, da dobijo vsi njeni sosedi pravico do oborožitve Kaj bo Italija predlagala v Stresi Rim, 9. aprila. TG. V »Popolo dTtulia« je izšel članek, ki ga je zelo verjetno napisal sam predsednik vlade Mussolini iu ki izraža stališče, ki ga bo Kalija zastopala na konferenci v Stresi. Članek pravi, da je treba biti v sedanjem poli-ličneni položaju predvsem realist iu sc ne vdajati kakšnim utvaram. Neumno bi bilo razbijati Evropo v tabore in tako ponoviti napako pred svetov, vojno. Dejstvo, da sc jc Nemčija oborožila, da jc postala svobodna, enakopravna velesila, je treba kot realist priznati in se v lo dejstvo ne oblegati več. Francija na j sc s tem dejstvom spoprijužni. To bo bolj pametno, kol pošli.j nti juridičiic proteste v Berlin. Nadalje trdi člankar, da jc treba šc korak naprej. Versajski mir je mnogih pogledih ponesrečen in ga je treba popraviti. Najbolj pametno bi bilo dati tudi vsem ostalim državam, ki so v mirovnih pogodbah izgubila enakopravnost, pravico, da se oborožijo, kot neodvisne države. Misli pri tem na Avstrijo, Madjarsko in Bolgarijo. To bo napravilo konec tajnemu oboroževanju, bo zmanjšalo napetost in dalo vse pogoje, d 11 se t c države prijateljsko približa j o Mali zvezi, kar je v interesu miru i 11 napredka, če bo konferenca v Stresi (a dejstva uvidela in sc po njih ravnala, potem šele bo mogoče misliti na stvarno rcalnopoli-lično delo zn organizacijo miru v Evropi. uresničiti zvišanje mezd vzporedno z zvišanjem cen, kar izkuša, kakor vemo, tudi Roosevelt. Zaenkrat jc disciplina, ki jo med delavstvom vzdržuje socialistična stranka, šc tako velika, da nova vlada zaenkrat nc bo zadela na prevelike politične težkoče, kaj pa bo nastalo s časom, se še ne more prerokovati. Od začetka jo van Zeeland nameraval sestaviti svoj kabinet samo iz mladih ljudi. O11 sam je star 42 let, socialist Spaak pa šele Dali so mu pa za nadzorstvo tri ministre iz stare "•ardo, socialista Vandcrveldeja, konservativnega katolika grota Poulleta, in liberalca Hymansa. Ti naj ne krotijo samo njega, ampak tudi socialista do Mana. ki je za podržavljen je industrije in bank. Zanimivo jo, da so pri glasovanju o pooblastilih za van Zeelanda glasovali vsi socia]isti, dočim so glasovali proti oni liberalci in oni konservativni katoliki, ki zastopajo predvsem malo vložnike iu rentnike ter malega obrtnika in malega trgovca. Vidimo lorej, da so zn vlado predvsem industrijski delavci in izvozniki, tako zvani mali in srednji posestniki pa proti, saj jc naravno, da so oni proti devalvaciji, ker predstavljajo male rentnike. Vendar pa jc treba novo vlado pozdraviti, ker je na vsak način vsaj resen in odločen poizkus, da se premaga stiska. Van Zeelandov režim pn tudi pomeni, naj se posreči ali nc, prehod v novo gospodarstvo v smislu načrtnega gospodarstva pod pametno kontrolo vlade, nc da bi sc uničila samodfllavnost in samopobuda posameznika. Pariz, !). aprila. TG. Temps poroča iz Rima, da se širijo med ljudmi, ki imajo zveze s zunanjim ministrstvom, vesti, da bo Mussolini, v primeru, da v Stresi ne bo mogoče doseči dejanskega sporazuma in trdne obveznosti, ki liodo vezale Anglijo, Francijo 111 Italijo proti nemški nevarnosti, predlagal sporazum med tistimi državami, ki imajo v tem pogledu nemške nevarnosti iste interese, kot jih ima Italija. Brez dvoma pa je, da se Ita lija v Stresi ne ho zadovoljila s plehkimi pravnimi protesti in praznimi uradnimi poročili, mar več, da bo hotela nekaj konkretnega. V tem oziru da je zanimivo, da rimsko časopisje vedno bolj poudarja, dn je nemška nevarnost v Italiji še bolj poglobila željo, da se približa državam Male zveze, lii jih Nemčija v enaki meri skrbi, kot pa Italijo. Titulescu obvešča Italijo Pariz, 9. apr. b. Romunski zunanji minister Titulescu je snoči popolnoma nepričakovano obiskal italijanskega poslanika grofa Pignattija ter sr z njim razgovarjal skoraj poldrugo nro. V pariških po i ličnih krogih so ta sestanek takoj opazili in mu pri pisujejo velik pomen radi tega, ker jr to prvič, da jc romunski zunanji minister Titulescu, ki zelo mnogokrat obišče Pariz, prišel v dotiko z italijanskim diplomatom. Čuje sc, da je Titulescu izvršil svo, obisk v svojstvu predsednika Mal? zveze ter da jf na tem sestanku z italijanskim poslanikom Pigiiatti-jem di Custozza temeljito proučil pedonavski problem. Rim, 9. apr. b. Tukajšnji listi poudarjajo važnost sestanka med romunskim zunanjim minislroir Titulescom ler italijanskim poslanikom v Parizi grofom Pignatlijem di Custozza. Ta sestanek sina Irajo italijanski diplomatični politični krogi kot prvi znak, da so se odnosi med Malo zve zo in Italijo znatno zboljšali ter d se sedaj lahko zanesljivo računa s tem, da bo pri sklepanju podonavskega pakta in pri rešitvi jam stvenega vprašanja za avstrijsko neodvisnost prišlo do popolnega izraza načelo o vzajemni pomoči. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivi, ir močna oblačnost. Ponekod bo najbrž deževalo. Sicer milo vreme. Trije govori — trije oblaki Simon, Baldtvin Ludendorff liomlon, 0. apr. c. Nocojšnjo časopisje- prinaša v isti vrsti tri govore, ki ho bili skoraj istočasno izgovorjeni tik pred konferenco v Stresi. So to ;»ovori sira dohnu Simona, ki ga je imel nocoj v parlamentu, govor Buhhvina, ki ga je imel Knoci in govor generala Ludendorfa, ki ga je imel v zahvalo za proslavo svoje sedemdesetletnice. Vse te govore preveva neka nota satire, ki se je tudi Tisti pri svojih poročilih ne morejo otresti. Sir John Simon si je dovolil, da je parlamentu kratkomalo ponovil vsebino vseh komunikejev, l;i so bili že objavljeni v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi. Z nobeno besedico ni hotel povedati, kakšno bo stališče Anglije v Stresi. širši govor je imel snoči Baldvvin. V svojem "ovoru je ves svel nazval za veliko umobolnico, ki trpi na znorelosti še iz leta 1014. Zdaj je poteklo že dvajset let od tega in svet še nc ve svojo diagnoze. Vsa stara zdravila so bila zanič in se-daj se uvajajo politične in gospodarske diktature, lialijansko-abesinska napeto st Irska na poti do svobode J> Nove Izjave e Valera da bi se odpravilo zlo. Glede Nemčije pa je izjavil, da je zato, da se ji veruje na dano besedo. Če pa bo to besedo prelomila, potem bo tudi Anglija nastopila proti njej. Anglija pu bo zmeraj proli vsakemu napadalcu. Da pa Nemčija res misli iskreno, pa je danes povedal Ludendorf. V svojem govoru je zelo pohvalil Hitlerja, da se ni ustrašil uvesti obvezno vojaško službo. Omejitev oboroževanja pomeni za Nemčijo kratenje njenih božjih in človečanskih j pravic. Oboroževanje je pravica vsakega naroda. Priprave za vojno niso bile nikdar vzrok zn vojno, temveč so služile le za tO, da se zaščiti mir med narodi. Torej je sedaj po dvajsetih letih ponovil Lu-dendorf prav isto, kar je tik pred svetovno vojno zatrjeval Viljem II. Listi zaključujejo svoje pisanje z ugotovitvijo, da dosega ta zmešnjava livro-pe že tragiko Shakespearskih dimenzij. Dublin, 9. aprila. TG. Predsednik svobodne irske države Ue Valeril je imel v irskem parlamentu velik govor ob priliki debate " zakonskem predlogu /.a uvedbo irskega državljanstva. De Vuleru je dejal, da se njegova vlada resno peča z vprašanjem, da predloži londonski vladi predlog o sklenitvi mirovne pogodbe. Irska bi na to pristala, samo eno zahteva, da se Anglija ne bo nikoli več vmešavala v irske zadeve. Danes Irska ne ve, če. je svobodna ali ni. O tem naj bi se izreklo irsko ljudstvo samo v svobodnem plebiscitu. Če so Irci zadovoljni s sedanjim položajem, se vlada ne ho protivila temu, da prizna irsko-angleško pogodbo i/. 1. 1921, če bodo pu Irci izjavili, da s položajem niso zadovoljni, potem je treba iti naprej in do konca. Po zakonskem predlogu, ki !< /i seda j pred parlamentom in ki bo brez. (ivomn odobren, prenehajo biti Irci angleški državljani. Poleg lega imajo Irci še dve veliki točki, ki morata biti razčiščeni .predno bkolnost ni treba zanašati. Na drugi strani pa je gotovo, da bo enotnost takoj tukaj, kakor hitro bo nastopila kakšna nevarnost od zunaj. Abesinska vojska lahko doseže dva milijona vojakov. Toda na podlagi znanih podatkov zaenkrat Abesinija ne more oborožiti več ko pol milijona do 700.000 vojakov s puškami in strelivom. Stroinih pušk imajo saino 250, topov pa samo 180. Ttidi nekaj bombnih letal in nekaj težjih tankov premorejo. Toda v Addis Abebi se nahaja in pridno deluje s pomočjo francoskega kapitala ustanovljena orožna in municijska tovarna. Največja moč abesinske vojske je v značaju abesinskega vojščaka, ki je skromen in silovito bojevit, ki jx>zna svoje ozemlje, ki je odporen prati težavam podnebja in ki je zelo spreten v izkoriščevanju naravnih ugodnosti. Njegova slabost je, da nima smisla za varnostne odredbe iti da brez glave podi pred seboj sovražnika, ne da bi se zavedal, da je to zanj lahko jiogubno. Ujetnikov on ne pozna. Italijanska revija je pravilno označila moč abesinske armade. In to je morda tudi znamenje, da so začeli v Riniti položaj presojati hladneje. Abesinija zbira čete na meji Rim, 9. apr. b. Po vesteh iz Addis Abebe je pričela Abesinija v zelo hitrem tempu koncentrirati svoje čete vzdolž meje proti italijanski Somaliji in Eritreji. Tam se sedaj nahaja okoli sto tisoč abesinskih vojakov, ki so bojno dobro opremljeni in razpolagajo z najnovejšim orožjem. Ti vojaki sedaj čakajo samo povelja. Kljub tej nročni koncentraciji pa vlada še vedno daje |x>mirjevalne izjave ter zatrjuje, da nima nobenih agresivnih ciljev. Mobilizacijo. ki jo je izvršila, in pa odpošiljanje čet lia mejo proti italjanskim kolonijam, smatrajo samo kot varnostni ukrep, ki je sledil enakemu ukrepu Italije, ki je tudi koncentrirala ogromno število vojaštva ob abesinski meji. Rim, 9. apr. AA. Snoči je odplula iz Neaplja v vzhodno Afriko »Abazzia« z vojaštvom. ' Poslanica čeških škoiov Praga, 9. aprila. AA. V zvezi s prvim katoliškim kongresom, ki bo v Pragi meseca junija, r>o češkoslovaški škofje in nadškofje izdali poslanico, v kateri opozarjajo vernike na versko krizo. Sodobniki so postali žrtev svojih nizkih čutov. Z moralno dekadenco, ki se pričenja že v rani mladosti. je treba nehati. Človeštvo se mora vrniti h Kristusovemu nauku. Pravi katoličani naj javno izpovedujejo svojo vero. — Na kongres so povabljeni vsi katoličani brez razlike narodnosti. Volitve v Gdanshu Pravilni rezultat nedeljskih volitev v Gdansku (v oklepaju je število glasov, ki so jih posamezne liste prejele pri volitvah leta 1930) je sledeč: Nacionalni socialisti 139.043 (109.029) socialisti 38.015 ( 37.882) komunisti 7.990 ( 14.566) »Centrum« 31.525 ( 31.336) »Bela lista« 0.691 ( 13.596) Pietscheva lista 382 ( — ) Poljaki 8.310 ( 6.743) Avto pokosil 50 ljudi Pariz, 9. apr. AA. Po poročilu listov je včerajšnja nesreča na avtomobilski dirki zahtevala nad 50 žrtev. Dirkalni voz se je zaletel v gledalce s hitrostjo 120 km. Prve vrste je kar pokosil. Gledalci so bili tako neprevidni, da so silili na progo. Od teli 50 osel) jih je 7 ubitih, 3 so v obupnem stanju, 21 je v bolnišnici. Ostali imajo lažje poškodbe. Petim so morali odstraniti po ono ali obe nogi. Dirkač sam je tudi precej težko ranjen. Izredni delegatski zbor „Boja" sklican za nedeljo i4. aprila Ljubljana. 9. aprila. Banovinski nadzorni odbor »Boja« je z datumom od 8. aprila izdal na vse skupine bojevnikov okrožnico, s katero v smislu čl. 14 pravil »Boja« sklicuje izredni zbor delegatov za nedeljo, 14. aprila t. 1. v Ljubljano, Trgovski dom, ob 10 dopoldne. Dnevni rod delegatskega zlvora je naslednji: 1. Poročilo nadzornega odbora. 2. razprava o razmerah v organizaciji. ii. volitve. 4. sprememba pravil. 5. slučajnosti. Predkonferenca delegatov bo v soboto, 13. aprila ob 20 zvečer v Trgovskem domu. S to okrožnico je banovinski nadzorni odbor »Boja« presekal gordijski vozel vsega izogibanja in zavlačevanja Osrednjega izvršnega odbora »Boja (Fabjančič, Kuster, Sturm itd.) glede sklicanja delegatskega zbora, ki ga jo zahteval Vidmar in večina organizacij. Banovinski nadzorni odbor pravi v začetku svoje okrožnice, da »nejasnost in vznemirjenje v organizaciji, zlasti pa dejstvo, da se jc pozivu tov. Vidmarja odzvalo še v teku enega tedna daleč preko polovice vseli naših skupin in pismeno zahtevalo takojšnje sklicanje zbora delegatov, potrjuje nadzorni odbor v prenričanju, da je skiica-nie zbora delegatov v resnici nujno in neodložljivo«. Varšava, 9. aprila. \ A. Tu so podpisali konvencijo o kulturnem sodelovanju med Poljsko in Bolgarsko. Težave z ljubljanskim proračunom Ljubljanski okoliški kmetje so se obrnili na finančno ministrsfvo l>o vojni mitnica zaradi nizko tarite in dobrih cen poljedelskih izdelkov ni motila kmetov. Kakor pa je narodna banka ugotovila, »o v zadnjih G f o i tli padle cene kmetijskih izdelkov za 50—59%. Mit-nina pa se ni znižala, temveč celo povišala. Samo trošarina v Ljubljani se je jiovišala od 10,757.000 Din, in to brez tržnine. Pri nekaterih izdelkih se je povišaln kar za 100%. Ves ta denar gre nu račun kmeta, ker mora danes kmet prodajati v mestu kljub trošarini svoje jiridelke po isti ceni, kakor zunaj mestnih mej. Položaj slovenskega kmeta je neprimerno slabši od njegovega tovariša na jugu države, saj more slovenski kmet jiri-delati na treh oralih kljub napornemu delu'približno toliko, kakor njegov vojvodinski tovariš na enem oralu. Pri tem pa še celo vojvodinski kmet toži, da mu kmetijstvo ne donaša dobička. Gospodarski fx>ložaj v ljubljanski okolici jut je še pod povprečnim nivojem kmeta v drugih slovenskih krajih, ker mora barjanski kmet plačevati še občuten davek za osuševanje Barja in regulacijo Ljubljanice ter za urejevanje hudournikov, povrh tega pa mu delajo škodo stalne povodnji, Milijonske vsote, ki jih plačuje okoliški kmet v obliki trošarine mestni občini, še povečujejo lo breme. Končno okoliški kmetje protestirajo proti upravnim odredbam, ki ovirajo njihovo gibanje za odpravo mestne trošarine ter prosijo finančnega ministra odpoinoči. Trenutno nam še ni znano, kakšno stališče ■ bo v tem" perečem vprašanju, kjer sta si nasproti dve močni skupini in dvoje različnih interesov, I zavzel finančni minister. Ljubljana, 9. aprila Naš list je že ponovno poročal o gibanju okoliških kmetov za odpravo mestne trošarine na poljedelske pridelke. Ukoliški kmetje namreč trdijo, da nosijo bremena mestne trošarine sami, pristaši trošarine pa nasprotno poudarjajo, da jih plačuje mestno prebivalstvo. Okoliški kmetje snujejo sedaj jiosebno organizacijo v obrambo svojih interesov pod naslovom »Kmetska straža«. Pripravljalni odbor tega novega društva je poslal sedaj v imenu kmetov ljubljanskega okoliškega okraja in sosednjih okrajev finančnemu ministru dr. S t o j a d i n o v i č u obširno spomenico z navedbo glavnih zahtev okoliških kmetov. Kakor znano, se že nekaj dni mudi v Belgradu ljubljanski župan dr. Ravni bar ki posreduje v raznih ljubljanskih zadevah, kakor glede proračuna, po-državljenja ženske realne gimnazije, tlakovanja cest s pomočjo nove državne gradbene akcije itd. Da mestni proračun še ni potrjen, je pripisati predvsem akciji okoliških kmetov. Na ljubljanskem magistratu so tudi že pripravljeni, da bo finančno ministrstvo zahtevalo nekaj bistvenih revizij ljubljanskega proračuna. Spomenica, ki so jo okoliški kmetje poslnli finančnemu ministru, se v glavnem naslanja na naslednje trditve: Uvedba mitnice, oziroma trošarine izvira Se iz fevdalne dobe ter ji je kmetsko ljudstvo vedno nasprotovalo. Ze v revolucionarnem letu 1848 so kmetje poleg gradov napadali tudi mitnice, ki so bile znak tlačanske nesvobode kmetov. Prva leta Muzej kneza Pavla Belgrad, 9. aprila, m. Ministrski svet je na predlog prosvetnega ministra izdelal uredbo o spojitvi tukajšnjega historičnega umetniškega muzeja sodobne umetnosti. Oba se bosta spojila v muzej, ki se bo imenoval muzej kneza Pavla. Kakor znano, so za ta muzej že določili in preuredili prostore v novem dvoru, ki jih je določil za ta namen že blagopojni kralj Aleksander. Zbor Jugoslovanskega , časnikarskega združenja Belgrad, 9. apr. A A. V ponedeljek, 8. t. tn. se je vršila v Belgradu plenarna seja centralne ujirave jugoslovanskega novinarskega združenja, ki so se je udeležili delegati sekcij iz vse države. Dopoldne so delegati odšli na Oplenac in se poklonili pred grobom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Namesto venca, je centralna uprava sklenila, da s prispevkom 5000 Din vpiše blagopokojnega kralja za dobrotnika podpornih fondov sekcije. Na grobu pokojnega kralja je govoril predsednik jugoslovanskega novinarskega združenja g. Dobroslav Kuzinič, nato so se pa vsi prisotni s triminutnim molkom in nato z vzklikanjem: Slava viteškemu kralju! oddolžili spominu velikega pokojnika. — Na seji so razpravljali o vseh tekočih vprašanjih, ki zanimajo novinarje, in o notranji organizaciji. Sklenili so, da se bo letna skupščina združenja vršila 26. maja v Koračici v Šumadiji ,da bodo novinarji iz vse države imeli priliko, seznaniti se s kmet-skim življenjem tega dela države. Kandidati Jevtičeve liste Belgrad, 9. apr. m. Danes se je vršila v pred-sedništvu vlade širša konferenca ministrov; ki je pričela definitivno pretresati kandidate za sestavo vladne državne liste za majske volitve. Kot bazo za svoje delo je širša konferenca vzela elaborat, ki ga je izdelal ožji odbor ministrov, širša konferenca bo forsirala to delo ter se pričakuje, da ga bo definitivno končala v par dneh. Kolikor se je moglo zvedeti, bodo kandidatne liste za dravsko banovino izgledale približno tako-le: v Šmarju bosta kandidirala Koman in dr. Moser; v Konjicah notar Jereb in Gajšek; v Kočevju dr. Lavrenčič, Arko in Hočevar; v Gornjim gradu Go-ričar (v tem okraju se bo določila še ena kandidatura); v Celju dr. Stante, v Laškem Juvan in Roš; v Slovenjgradcu dr. Vošnjak in dr. Novačan; v Ma-riboru-lcvi breg Janžekovič in dr. Jančič; v Mari-boru-desni breg Krejči in Gornjak; v Ptuju Bren-čič in Petovar; v Lendavi dr Klar, Hajdinjak in Seči; v Prevaljah inž. Lenarčič in Doberšek; v Ljutomera Rajh, Skuhala in Suhačič; v Ljubljani Kavčič in dr. Fux; v Ljubljani-okolica dr. Marušič in Hočevar; v Kranju Lončar in dr. Šetnrov; v Kamniku Cerar in Kersnik; v Radovljici Ažman in Mo-horič; v Litiji Mravlje in Lajovic; v Novem mestu Matko in dr. Režek; v Krškem inž. Zupančič in Horvatič; v Črnomlju dr. Koče iti Lovšin; v Metliki Malešič in Bajuk; v Brežicah dr. Veble, dr. Krulej in Urek; v Murski Soboti najbrž Antauer. Ban v Ptuju Maribor, 9. aprila. A A. G. ban dr. Dinko Puc je danes dopoldne sprejemal na sreskem načelstvu razne dcputacije, predvsem župane srezov Maribor desni in levi breg. Gospod ban sc je v daljšem govoru zahvalil za lep sprejem ler je poudarjal, da bo vedno varoval avtonomijo naših občili. Po županih so g. bana pozdravili zastopniki mariborskih listov, in sicer za »Mariborer Zei-tnng« urednik Udo Kasper, za »Slovencu« poročevalec Muri. za Jutro poročevalec dr. Vatovec in za »Slov. Narod« poročevalec Geršak. Ban dr. Dinko Puc se je iz. Maribora od|ic-Ijal z avtomobilom ob n.15. Med potjo se je g. ban ustavil v Sv. Miklavžu. Tudi v Ptuju samem je bil sprejem bana izredno prisrčen. Pozdravili so ga zastopniki civilnih in avtonomnih in cerkvenih oblasti. jutri zjutra j nad; I pije g. ban svoie potovanje v Mursko Soboto. 200 milijard za brezposelne Washington, 9. apr. AA. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon o kreditih za javna dela. Zakon sta sprejela oba doina kongresa. Krediti Ki la javna dela znašajo 4800 milijonov dolarjev. Delo, hi čaka novo skupščino Belgrad, 9. apr. AA. Zakonodajno delo narodne skupščine. V vrsti zakonskih načrtov, lyi jih pripravlja pravosodno ministrstvo, je pravosodni minister sestavil komisijo za izdelavo zakonskega predloga o pobijanju zlorab v javni službi. V komisijo pridejo g. Peric, dr. TomaŽ Ivanovič-, ^r. Radoslav Jovanovič, redni profesorji belgrajsko univerze, dr. Stanko Frank, redni jirofesor zagrebške univerze, dr. Milan Kugler, sodnik stola sedniorice v Zagrebu, in Atanasije Markovič, sod. ni inšpektor pravosodnega ministrstva. Živinski potni listi Belgrad, 9. aprila. AA. Veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva je izdelal načrt pravilnika o živinskih potnih listih. Novi načrt predvideva med drugim jiopolnoina nove formule živinskih polnih listov in posebne predpise o kvalifikacijah nianipulantov, ki imajo posla s temi potnimi listi. Osebne vesti Belgrad, 9. apr. ni. Z dekretom ministra za gozdove in rudnike je prestavljen po službeni potrebi za podgozdarja Vili. pol. sku|>. pri gozdni upravi v Boh. Bistrici Vinko Meršolj, podgozdar iste pol. skup. pri gozdni izpostavi v Škof j i Loki. Belgrad, 9. apr. m. Odlikovani so zaradi organizacije in uspešnega dela prvega jugoslovanskega protituberkuloznega kongresa maja 1934 v Ljubljani: dr. Ivan Matko, šef odseka za pobijanje tuberkuloze v ministrstvu za socialno poli t i ko in narodno zdravje; dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZC v Ljubljani; dr. Alfonz Levičnik, profesor v p.; z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje; — z redom sv. Save 4. slopnje dr. Robert N;ubauer, šel-zdrav-nik zdravilišča na Golniku; — z redom sv. Save 5. stojmje dr. Karel Petrič, vršilec dolžnosti šef? Higienskega zavoda v Ljubljani; Miro Jeršič, uradnik OUZD v Ljubljani. Zaradi človekoljubnega in socialnega dela v odboru Rdečega križa so odlikovani z redom sv. Save 5. stopnje: Ivan Kvače, prokurist tvornice v Slovenjgradcu in tajnik odbora Rdečega križa; Avgust Juh, višji oficijal pri okrajnem sodišču v Ljubljani; — s srebrno kolajno za državljanske zasluge pa Uršula Košir, babica iz Kamnika. Belgrajske vesti Belgrad, 9. apr. A A. Včeraj je umrl v Modrica znani in zaslužni novinar Alinied lladžija Agič. Belgrad. 9. aprila, m. V prometnem ministrstvu bo izdelana uredba o organizaciji tega ministrstvu. Po tej uredbi bo ukinjena generalna direkcija državnih železnic in bo spojena s prometnim ministrstvom. Belgrad, 9. aprila, m. Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije .jo imelo ie dni sejo, na kateri je, bilo sklonjeno, dn se bo vršil letošnji rodni občni zbor tega združenja dno 6. junija t. I. v Belgradu. Po t.ličnem zboru bodo sodniki napravili izlet na Oplenac, kjer se bodo poklonili maiiom blagopokojnega kralja Aleksandra. Belgrad. 9. apr. ni, Z današnjim dnem so se pričela dela za zgraditev nove skupščinske palače. Drobne vesti Darmstadt, 9. apr. b. Nemški balon -»Nurnberg« se je spustil v južni Poljski, (»tem ko jc preletel razdaljo 708 km. Manila. 9. apr. AA. Število žrtev, ki jih je zahteval ciklon na Filipinih, presega 60. Friedrichshafen, 9. apr. b. Grof Zepelin je davi ob jiol ti preletel ekvator in se je nahajal blizu južnoameriške obale. Pariz, '). aprila. A A. Plebiscit o novi ustavi i na Filipinskem otoči" bo no poročilu iz. Manile 14. maju. Evharistični križi se dvigajo škocijan pri Mokronogu, 8. aprila. V nedeljo 7. t. m. proti večeru ne je vršila pri nas izredno posrečena slovesnost — blu-gocdavljunje evharističnega križa. Mogočen hrastov križ jo 15 ni visok. Postavljen je na majhnem gričku 'licenci |m>leg Skocjana. Hrast je daroval posestnik Komlja-nee; posekali, obdelali, postavili in lepo okrasili so ga pa po večini naši vrli Zloganjci. V nedeljo, na dan blagoslovitve, se je ob 6 zvečer vršila oh ogromni udeležbi pobožnost v župni cerkvi, nato se je pa razvila dolga krasna procesija, skozi razsvetljeni Škocjan proti križu. Skoraj vsi otroci so nosili za to priliko nalašč narejene lampijončke, nekateri iihklje, vsi ostali in odrasli so pa imeli v rokah sveče. Krasen je bil pogled v mraku nn to dolgo vrsto raznobarvnih lučk! Med potjo so se ves čas vrstili godba, ljudsko petje in molitve. Ko smo prišli do križa, je že noč legla na zemljo. Močna svetilka vrh križa in morje lučk je pa kar razsvetilo temno noč. Tu je bil najprej primeren nagovor, g. dekan Anžič je nato blagoslovil križ, godba je šc zaigrala-. Kraljevo znamenje — križ stoji, in ganljiva slovesnost je bila končana. Ljudstvo je šlo zadovoljno in ganjeno nn svoje domove in govorilo, da take slovesnosti še ni videlo. Mogočni križ je pa ostal na Ti-čcnci, odkoder nas bo opozarjal na bližajoči sc evharistični kongres; ko bo pa končan, nam bo trajen spomenik nanj! Škocjan pri Turjaku, S. aprila. Preteklo nedeljo /večer smo imeli veliko slovesnost, blagoslovili smo evharistični križ. Na to svečanost smo se pripravili s tridnevnimi duhovnimi vajami za može in fante, ki jih je imel domači župnik. Evharistični kri/, smo postavili v bližini cerkve. Križ jc visok II m, iz hrastovega lesa, in je okrašen s kelihom, trnje-\n krono in napisom: Kraljuj, evharistični Kralj! — Zvečer smo križ in okolico razsve-tili. Po cerkveni svečanosti sc je razvil sprevod s prižganimi svečami. Na čelu procesije je nesel cerkveni ključar križ, ki so gn obdajali ostali cerkveni ključarji s cerkvenimi sve-tiljkami. Ves sprevod je bilo ljudsko petje. Vsn ogromna procesija / lučkami v rokah sije ustavila pred evharističniin križem, šolska mladina se je postavila v neposredno bližino križa in gn obdala oil vseh strani in izlivala svojo globoko ganjenost v pesmi »Kraljevo znamenje stoji!« Pred križem jc domači župnik v svojem govoru ljudem razložil pomen evharističnega križa in jih bodril k zvestobi do križa in sv. Rešnjega Telesa. Nato jc križ blagoslovil. Po blagoslovu smn ziipi-li v cerkvi zahvalno pesem. Po vsej svečanosti se ljudje kar niso mogli ločiti od križa. Marsikatero oko jc bilo rosno od ganjenosti nad t;iko lepo svečanostjo. f,Denar — ali zažgemo hišo!44 Grozilno pismo nočnega potnika - Strah pred izsiljevalci Maribor, 0. aprila. Vedno hujše čase doživljajo prebivalci mestne okolice. Poleg gospodarske stiske, ki se na deželi čuti mnogo bolj, kakor v mestu, je tam tudi za javno varnost slabše poskrbljeno, kar je razumljivo, ker so orožniški rajoni silno obsežni in postaje zasedene le s par možmi. Temni elementi imajo na deželi prosto polje. Po samotnih kmetijah si neznanci z grožnjami izsiljujejo od prebivalcev vse, kar si poželijo. Zlasti običajne so sedaj postale grožnje s požigi. ki se jili izsiljevalci poslužujejo in sc jih ljudje najbolj bojijo. Ta k razburljiv slučaj so doživeli te dni pri posestnici Tereziji Urbančič v Vukovju pri Sv. Marjeti. V soboto zvečer, ko so domači še bedeli, je nenadoma močno potrkalo na razsvetljeno okno. Pocestnica je okno odprla, iz teme pa se ji je pomolila pred obraz roka s pismom in ga položila na okno. Pismo jc bilo naslovljeno na poscstnico ter sledeče vsebine: »Mi smo štirje in zahtevamo takoj 500 dinarjev. Svarimo vas, ne poskušajte priti i/, hiše, ker takoj zažgemo poslopje na vseli oglih. Lačni smo, dajte nam poleg denarja tudi kruha in mesa. Izvršite povelje takoj!« — Ko je po-setnica začela brati pismo, je ne/.nančcva roka izginila / okna v temo. Po prečkanju je obstala gospodinja skraja kakor okamenela od strahu, pntem pa se je s silnim krikom zrušila. Priskočili so domači, začeli klicati na pomoč hlapca, ki je spal v hlevu. Ta je krike začul ter odprl vrata hleva. Nenaden prihod hlapca je neznanega izročitelja grozilnega pisma opjašil ter je izginil v noč. še istega večera so bili obveščeni o dogodku orožniki. Na podlagi pisave se je posrečilo ugotoviti tudi pisca. Je to 57-letni bivši hlapec pri Urbančičevih, Valentin Senčar. Ko so ga orožniki aretirali na cesti proti Mariboru, i je dejanje takoj priznal. Izjavil pa je, da ni j nameraval poslopja v resnici zažgati, ampak I samo lastnico ostrašiti, du bi mu izročila denar. Radovan Matjašič — 50-letnik Danes je dosegel naš rojak sedanji ravnatelj SUZORja v Zagrebu 50 let. To priložnost bi radi porabili, da tega odličnega sinu Slovenije predstavimo slovenskemu ljudstvu, ki ga je imelo le malo prilike spoZnali in ceniti, ker je od prevrata dalje deloval večinoma na mednarodnem polju, kjer je v Evropi in v Ameriki služil domovini v najbolj delikatnih in težavnih misijah. Lahko trdimo, da jih ni bilo mednarodnih pogajanj, pri katerih se je udeležila tudi naša država, katerih se bi ne bil udeležil kot strokovnjak in izvedenec tudi R. Matjašič, če je predmet pogajanj le količkaj tikal denarnih problemov. Znanje, ki si ga je pridobil še na Dunaju, kjer je napravil obenem z dr. Schonbaumom, sedanjim najboljšim češkoslovaškim zavarovalnim tehnikom izpit iz zavarovalne tehnike, ga je usposobilo za najtežavnejše denarne probleme. Pri tem mu je služil njegov izreden matematični talent in spomin, kot ga srečujemo le pri redkih izvoljencih. Na reparacijski konferenci so ga imenovali računsko tabelo in znano je, da konferenca ni zasedala, če je bil on zadržan, ker nikdo številk za vse države ni lako obvladal, kot ravno on. O nekih pogajanjih o vojnih dolgovih v Londonu je znano, da je angleški predsednik, ko le ni in ni bilo na sejo avstrijskega delegata, dejal, da ga ne potrebujejo, ker itak tudi vse številke za Avstrijo pozna tudi Matjašič. Njegovo največje delo, poleg neštetih konvencij, ki tičejo dolgov, trgovskih sporazumov, prometnih pngodb, reciprocitetnih pogodb za delavsko zaščito, izseljenskih sporazumov itd. pa je konverzija šestmilijonskega dolarskega posojila, ki jo je s sedanjim ministrom Stojadino-v i če m tako sijajno izpeljal, da se je moral atne-uški finančni minister zagovarjati pred parlamentom, da ni dosti branil ameriških interesov. G. Matjašič se lahko hvali, da je prihranil naši državi š svojim znanjem in spretno taktiko neštete milijone, ki bi sicer morali romati v inozemstvo. Matjašič, ki skoraj vedno križari sem ter tja po Evropi, ki je kupil klobuk v Haagu, kravato v Liza-boni, srajco v Parizu, čevlje v Londonu, nalivno pero v Washingtonu, hlače v Rimu, kovčeg pa v Ženevi, je pa imel tudi dosti časa, da je razgalil marsikatere nerednosti v poslovanju inozemskih zavarovalnih družb ter tako preprečil milijonska nesolidna zavarovanja naših zasebnikov. Sploh je treba zopet povedati naši javnosti, da so naši okrožni uradi, pokojninski zavodi in podobni fondi Matjašičeva zgradba v pravem pomenu besede, Česar se mlajši rod, ki je sedel v topla gnezda, ne spominja več. In če naši izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Nizozemski danes uživajo kakšne, starostne ali nezgodne rente, naj stisnejo roko g. Matjašiču, ki se je kregal za zelenimi mizami po tujini za naše bednike in morila s svojim znanjem tudi k sreči nadmodril inozemske računa rje. Matjašič se je rodil v Kranjski gori. Oče mu /e umrl' v 37. letu starosti, tako, da je morala mati Uršula vzgajati sama in brez vsake pokojnine troje otrok. Ferdinand je v Ameriki odličen obrtnik, Miroslav je višji poštni svetnik v Ljubljani, Radovan pa je ravnatelj SUZORja v Zagrebu. Slovensko ljudstvo svojemu odličnemu sinu Želi, da bi 11111 še dolga leta s svoiim delom delni čast in koristil domovini. Koncert Bežigrajskega pevskega društva V množici koncertnih prireditev zadnjega časa je ostal III. redni letni koncert Bežigrajskega pevskega društva v Ljubljani manj opažen, čeravno zasluži, da ga uvrstimo med letošnje zelo uspele prireditve. Na severni periferiji našega mesta vrši to pevsko združenje važno in uspešno kulturno delo. Sad marljivih priprav so pevci pokazali na koncertu v dvorani Delavske zbornice dne 6. t. m. Program je bil moči in izvežbanosti zbora primerno izbran, dasi bi si glede enotnosti želeli skrbnejšega izbora. Vsak koncertni nastop naj bi bil stilno enoten, da ima poslušalec dojeni nečesa zaključenega in v celoti povezanega Poleg novejših zborskih umetnih skladb Vodopivca, Adamiča, Tomca, Mirka, Prelovca in 'uša je' obsegal spored tri starejše baritonske samospeve (B. Ipa-vic, Volarič in Cesarevič), nekaj narodnih v De-vovi priredbi in na koncu rusko narodno Dvanajst razbojnikov. Ta raznolikost v sporedu je bila edina hiba sicer popolnoma uspešnega nastopa. Zbor ni star, a prav lepo zveni, je primerno izvežban in pozna finese v izvajanju. Nekoliko šibko je zastopan I. tenor v primeri z drugimi glasovi, vendar se je kljub temu dobro uveljavljal in držal ravnotežje. Odlično so zasedeni baritoni in basi, ki izredno lepo in enotno done. Če bi bila tudi oba tenorja tako enotna, bi bil zbor docela zlit. Izvajanje je na splošno doseglo prav lepo višino. Dinamične finese so prišle ilo polnega učinka, tudi agogika zboru ni tuja, izreka je dobra. Pravilna interpretacija posameznih skladb kaže na glasbeno inteligenco zbora, posebno pa na veliko muzikalnost pevovoilje g. Janeza Godca, ki je v izvajanje položil dokaj smisla za glasbeno-estel-ska pravila in dokazal, da ume biti odličen glasbeni interpret. Nekoliko pa moti njegov čisto svoj-ski način dirigiranja. Solist g. M. Janovsky ima v srednji in visoki legi lep, sočen glas, izravnati bi bilo treba le nekoliko jakost tona v nižino. Vse tri pesmi je zapel z lepo poglobitvijo v njihovo vsebino in s toplino Tona zajel občinsivo, ki ga je s priznanjem bogato nagradilo. Posebno lepo se njegov glas zliva z zborom pri solističnih vložkih ob spremljavi zbora. Celoten ulis koncerta je bil zelo ugoden. Poslušalci, ki so dokaj prostorno dvorano Delavske zbornice domala napolnili, so sledili izvajanju z velikim zanimanjem in petje toplo odobravali, ponekod zahtevali celo ponovitev. Uspeh je bil pri občinstvu popolen. kar naj bo navdušenim bežigrajskim pevcem krepka spodbuda k nadaljneniu idealnemu delu za povzdigo pevske kulture. L. P. Tudi mamina svilena bluza — le zelo redkokdaj obleče mama svojo svileno bluzo. Ta bluza je namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako previdno jo mama pere. Ona pere zdaj bluzo — kakor tudi ostalo perilo — s Schichtovim Radio-nom. Bluzo nekolikokrat pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radio-na in že je zopet lepa in čista kakor prvi dan. * Kar je dobro za občutljivo »vilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek SCHICHTOV RADION pere vse higijenično čisfo R.J. 6-35 Jubilej staroste slovenskih gasilcev Danes a/nuje g. Josip Turk, [«> svoji vsestranski delavnosti splošno znan in ugleden sin ljubljanskega mesta, svojo sedemdesetletnico. G. josip Turk je bil rojen 10. aprilu I8(>5 na S\. Petra cesti 78, kjer je njegov oče Ivan imel prevozniško in fiakarsko obrt. Svojega sina Josipa jc dobro izšolal. Posečal je ni/jo realko in slovečo Mahrovo trgovsko šolo, nakar je mladi Turk tudi sam samostojno začel obrt svojega očeta, ki jo je visoko dvignil. Novo mesto Samarijanski tečaj. Okrajni odbor društva Rdečega križa kralj. Jugoslavije v Novem mestu bo organiziral lo pomlad dva samarijanska tečaja. V višji tečaj bodo sprejeti samo oni, ki so nižji tečaj že dovršili in prejeli diplomo. Za nižji tečaj se lahko priglasijo vsi, ki se zanimajo in so že dopolnili tO. lelo. V nedeljo, dne 14. aprila, ob 10 dopoldne bo v prostorih drž. real. gimnazije v Novem mestu, II. nadstropje, posvetovalni sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki se za le tečaje zanimajo, da se pogovorimo glede časa za predavanje in da se vpišejo. Tega sestanka naj se gotovo udeleže vsi, ki se nameravajo vpisati. Zadnjo sv. mašo za rajne, ki ostanejo pokopani -na starem pokopališču, je daroval v pondeljek ob (1 zjutraj v pokopališki kapeli g. prošt. Po maši se je v govoru spomnil naših rajnih ter ob kratkem razložil zgodovino slarega pokopališča, nakar so sledile ob asistenci druge duhovščine običajne molitve za mrtve s procesijo okrog kapele. Ljudje so resnih obrazov in solznih oči sledili zailnjim obredom, namenjenim rajnim, nato pa so se molče razšli. Na irrobeh pa so ilogorevale številne sveče ... Že od mladih nog pogumen, iniciativen in vztrajen ko jeklo, se jc vrgel na javno delovanje, in sicer predvsem na gasilstvo, ki je bilo za časa narodnega prebujanja in osamosvojitve slovenskega meščana ena najvažnejših postojank zavednega slovenstva. Tudi pri gasilstvu je g. Turk zučel »von der Picke aut«, kakor pravi Nemec, in sc jc kot gasilec prvič udej-stvoval, ko je gorelo staro gledališče na Kongresnem trgu. Pri kranjskem gasilstvu se je potegoval tudi za slovensko poveljevanje in je z g. Viktorjem Rohrmanom in rajnim Barle-toin odpravil i/, gasilstva zadnje sledi nemšku-tarskega <1 ti hči in starokopiturstvu. Z Barletom je g. Turk ustanovil tudi prvo jugoslovansko gasilsko zvezo. Še danes gori srce jubilanta predvsem v ljubezni do gasilstva in nova država ga je počastila s tem, da je postal t. marca 193+ starešina vsedržavne Jugoslovanske ga-| silske zveze, danes pa .ko je bil to mesto vsled I bolezni odložil, je ostal starešina slovenskega I gasilstva. Sijajni nastopi našega gasilstva ob I i.nzličnili prilikah so tlelo jubilantu, kakor je ; tudi tehnična modernizacija gasilstva v največji meri plod njegovega', za vsak napredek vedno na stežaj odprtega uma in neumornega truda. Ko dober slovenski narodnjak se je udejstvoval tudi med vojsko pri Rdečem križu nn kolodvoru, kjer je imel veliko prilike, da jc pokazal svoje jugoslovansko srce. O njegovi veliki podjetnosti priča tudi od njega ustanovljeni pogrebni /uvod, ki ga je I. 191+ prevzela občina. Na političnem javnem poprišču jc g. Josip Turk preti vsem deloval kot občinski svetnik, kot gerent mestne občine od I. 1924—1926 in kot podžupan oil I. 1927—1928. Čeprav v 1111111 nasprotnem taboru, je bil vedno v net za splošne koristi našega meščanstva in lojalen politik dr. Tavčarjeve šole; časih robat, a vedno pošten in iskren, šc danes je jubilant občinski svetnik, ki se zanima /n sleherno panogo mestnega gospodarstva, ki je dobilo od njega že Iz domače politike Volivci* po okrajih v Sloveniji Dravska banovina voli 29 poslancev in se deli v dve volivni okrožji. V volivne imenike dravske banovine je vpisanih 308.2f3 volivcev. Volivno okrožje št. 1, to je področje nekdanje mariborske oblasti, voli 15 poslancev. V tem okrožju je 171.299 volivcev. Volivno okrožje St. 2 obsega področje nekdanje ljubljanske oblasti in voli 14 poslancev. V volivnih imenikih tega okrožja je vpisanih 130.914 volivcev. Kakor znano, voli vsak okraj splošno po enega poslanca. Volivno okrožje št. 1 je razdeljeno v 14 okrajev, ker. pa voli mariborski okraj (levi breg) 2 poslanca, znaša število poslancev za to okrožje 15. V posameznih okrajih je vpisanih: 1. v celjskem 17.797, 2. v dolnje-lendavskem 10.N59. 3. v gornjegrajskem 4.910, 4. v konjiškem 5.485', 5. v ljutomerskem 10.379, (i) v mariborskem (levi breg) 23.208, 7. v mariborskem (desni breg) 14.4,-i9, 8. v murskosobotskem 15.919, 9. v prevaljskem 8.G81, 10. v ptujskem 19.340, 11. v slovenjgraškem 7.402, 12. v šmnrskem 1 1.G77, 13. v brežiškem 9.893. 14. v laškem 11.379. Volivno okrožje št. 2 je razdeljeno v 12 okrajev, ker pa volila okraj Ljubijana-okolica in Ljub-ljana-mesto po 2 poslanca, znaša število mandatov v tem okrožju 14. Okrožje se deli v: 1. črnomaljski okraj — 4.009 volivcev, 2. kamniški — 10.267 vo livcev. 3. kočevski — 10.9K4 volivcev, I. kranjski — 15.658 volivcev, 5. krški — 14.175 volivrev. 0. litijski — 10.577 volivcev. 7. logaški — 7.7()(> volivcev, 8. ljubljanski — 20.729 volivcev, 9. novo meški — 13.085 volivcev, 10. radovljiški — 10.459 volivcev, 11. metliški — 2.754 volivcev in 12. Ljubljana mesto — 16.451 volivcev. V Sarajevu kandidirata na listi predsednika vlade dr. Jusuf Tanovič in dr. Stevan čičič. V sarajevskem okraju samem kandidira Rade Staro-vič, upokojeni sodnik. Zadružništvo in politika. Na volivnem sestanku v Skopljii je kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič izjavil, da je treba zedinili vse kmetijstvo v Jugoslaviji s pomočjo osrednje zadružne organizacije; to je temelj nove politike vlade B. Jevtiča. Ne kandidira. Glede na razno vesti, ki krožijo v zadnjem časti v radovljiškem okraju, nam je g. Lojze Smolej — Kranjska gora 140 — sporočil, da ne kandidira na nobeni listi. Topalovifeva smola. V kavarni iSlara Srbija« v Nišu je imel nosilec socialistične kandidatne liste volivni sestanek. Njegovi nasprotniki so hoteli že v začetku razbiti shod. Ko so jih pregnali, so začeli demonstrirati zunaj pod zvočnikom, ki jo prenašal Topalovičev govor. Topalovič je ob koncu svojega govora izjavil, da se bodo tisti, ki rabijo taka sredstva za razbijanje shodov, še kesali, ker bodo drugi isla sredstva porabili proti njim. Ljubezensko zgodbo mlade duše Pevčha od sloveče pisateljice D. Vieser smo začeli objavljati v današnji številki in na ta lepi roman opozarjamo! mnogo pobud za napredek naše bele Ljubljane. Država ga je odlikovala r. redom sv. Save III in IV. stopnje in /. /lalo kolajno za državljanske zasluge. Poleg tega krase njegova prša mnogoštevilna gusilska odlikovanja i/, vseli držav sveta. Ljubljanski občinski svet ga je pa izvolil za častnega meščana. Pridružujemo sc mnogoštevilnim čestitkam ki jih bo danes sprejel jubilant, z željo, da bi Bog moža korenjaka, ki ga ni mogla ukloniti še nobena vihra, šc dolgo ohranil pri življenju! Ljubljanske vesli: Za podržavljenje mestnega liceja Ljubljana, 0. aprila. Razne intervencije, ki jih je v zadnjih dnevih opravil v Belgradu ljubljanski župan ilr. Ravnihar, in pa naklonjenost bana, bivšega ljubljanskega župana dr. Puca, kažejo, da se bo mestna občina v najkrajšem času vendarle znebila izredno težkega bremena, namreč vzdrževanja mestne ženske realne gimnazije. Vzdrževanje mestne ženske realne gimnazije velja mest. občino letno okrog 1,300.000 dinarjev, kar se.veda zelo obremenjuje mestni proračun. Pri tem pa je upoštevati, da mestna občina sploh ni dolžna vzdrževati srednjih šol, niti_ ne padejo nanjo nobene obveznosti, temveč vzdržuje mesto žensko realno gimnazijo takorekoč prostovoljno. Prvotna namera, da bi se mestnn občina odkrižala ženske realne gimnazije postopno z opustitvijo posameznih letnikov, se je izkazala za nemožno, ker je tu pač učno in pomožno osebje, ki uživa pravice pragmatike, drugič pa bi z opustitvijo ženske gimnazije nastala za Ljubljano sramota, ki bi se dala težko oprati. Ostane torej le izhod, da se ženska gimnazija podržavi. To pa je seveda združeno s težavami, zakaj država ima pač interes, da prevali bremena na občine, ne pa da jim jih odvzema. Ženska realna gimnazija je bila osnovana nekaj let pred vojno deloma tudi s pomočjo zasebnega mecenatstva — kot protiutež raznim germa-nizatorskim šolam za narodno vzgojo mestnega ženskega naraščaja. Prvotno je bil ta zavod le licej s šestimi razredi in z oddelkom trirazredne višje dekliške šole. V gimnazijo se je zavod razvil šele v šolskem letu 1919-20. Kakor je mestna občina pred vojno razumela pomen slovenske ženske gimnazije, tako ji je bilo Feliks Toman - 80 lešnik V krogu svoje ljubljene družine v Ljub; I jan i, Resljeva cesta ,10, jc praznoval včeraj natihoma, daleč znani, visokospoštovani gospod Feliks T o m a u, kamnoseški mojster, svoj osemdesetletni življenjski jubilej. Dolga je doba Sfltih let; let. neumornega dela in ustvarjanju. Za našega jubilanta, ki tudi v JMiP ■ < liHiiKS "% j |J pozni jeseni svojega plodonosnega življenja skrbi za ohranitev z občudovanja vredno pridnostjo pridobljenih sadov, — pa je dolga doba potekla prehitro, — mnogo prezgodaj. Dne 9. aprila 1855 sc je rodil Ignaciju To-manu, kamnoseškemu mojstru, v Ljubljani, današnji jubilant. Zibelka mu jo tekla v očetovi hiši v Kravji dolini, današnji Vidov; danski cesti. Že 34-lctncmu mu je umrl skrbni oče in deček je žc v zgodnji mladosti okusil grenkosti življenja, ki mu tudi v poznejšem življenju niso bile nikdar prizanešenc. Po šolski izobrazbi na ljubljanski realki sc je izučil obrti doma, Kot mladenič sc .ie v letu 1873 podal v tujino. Delal je v poletnih mesecih na Dunaju, na palačah dunajskega rotovža in borze, ter v Budimpešti na palači parlamenta, v zimskih mesecih pa obiskoval dunajske strokovne šole, du se v stroki in znanju izpopolni. Kulturni oh zornih K razstavi „Brazde" v Celju Mariborski klub likovnih umetnikov razstavlja trenutno v Celju. Koncem prejšnjega letn jo bil na svoji prvi turneji v Ljubljeni in se. jc nato povrnil v Maribor. Danes razstavljajo iz Maribora G vaje, J i rak in Ivan Kos, od drugod pa Košir (Ptuj), Doro Klemenčič (Celje), Zoran Mušič (Uočc), Sirk (Sv. Lenart v Slov. goricah) in Stovičok (Krško). Kakor sta rešila ljubljansko razstavo »Brazde« neopaženo dozoreli Trstenjak, ki živi sicer že v Pragi, in robustno i/oblikovani Sirk, tako ima klub tokrat svojo najjačjo oporo in svoje pozitivne rezultate, brez katerih razstava no l>i uspehi, v ubeli najmlajših razstavijulcili, \ Klemenčiču in Mušiču, in \ že poznanem slikarju Sirku. Zato bi želeli v prospeh kluba Brazde«, da bi omenjeni trije povsod spremljali ki uho ve razstave; in tako pripomogli k njihovim uspehom tudi izven mej ožje mariborske domovine, bodisi v kratkem v Ptuju nli v inozemstvu, kjer nameruva -Brazda« nič manjc reprezentativno razstavljati. Žal jc nn tej razstavi povprečnih in celo |X)(lpovprcčuili del več. kakor bi lo pričakovali s strani umetniškega kluba. Saj so v resnici slabe razstave tudi pri nas že postale redke. Tem lxt 1 j razveseljivo pu jc pri tej priliki odkritje dveh najmlajših slovenskih talentov: Klemenčiču in Mu.šlča. Zakaj nistu razstavila več? Zakaj se šopiri njima nusproti toliko očitnega neznanju in dilctauti/.uia, zakaj toliko zgrešenih kompozicij, toliko risarskih in barvnih pogrešk, zakaj toliko slabega blaga na prodaj? Po pravici sprašujemo, nTj je lo po količini kvalitete tista obljubljena umetniška razstava »Brazde« ali pa le običajna prodajna raz- po vojni, ko so germanizatorske težnje odpadle, težko šo dalje nositi dolžnosti države, zlasti, ker je država na drugi strani prevalila vse polno lastnih dolžnosti na občino, kar zlasti dokazuje proračun prenešenega delokroga, ki sega sedaj že blizu petih milijonov. Po zakonu je dolžna vzdrževati srednje šole država, za poslopje pa morajo skrbeti banovine. V primeru, da bi država res prevzela osebje ženske realne gimnazije in s tem večji del stroškov vzdrževanja gimnazije, pa ni misliti na to, da bi banovina zu žensko realno gimnazijo zgradili novo poslopje. Mestna občina bi sedanje gimnazijsko poslopje — ki je razen Trgovske akademije v vsem mestu še najbolj pripravno za pouk — sicer nujno potrebovala za nastavitev kakšne osnovne šole, n. pr. ženske, vendar pa bo morala odstopiti poslopje brezplačno državi, oziroma banovini. Pripomniti moramo, da je obisk tega zavoda zelo velik, saj žensko realno gimnazijo obiskuje sedaj 039 gojenk, od teh na nižji gimnaziji 501. Gimnazija ima sedaj 16 razredov. Na trgovskem tečaju, ki je gimnaziji priključen, jc uveden nu-merus clausus ter je sprejetih vsako leto le 40 gojenk, v gospodinjski šoli je 26 gojenk, v internatu, ki je do zadnjega kotička zaseden, pa je tudi 46 gojenk. Ne kaže torej, da bi se ženska realna gimnazija opustila, ker bi ženska mladina imela le težak dostop na druge zavode. Na drugi strani tudi mestna občina ne bo mogla dolgo vzdrževati tejia zavoda, ker ima že itak mnogo stroškov z osnovnim in meščanskim šolstvom. Zato je le pozdravljati napore mestnega župana dr. Ravnihar.ja za podržavljen je mestne ženske realne gimnazije. Teoretično in praktično izpopolnjen v stroki se jc po nekaj letih vrnil v Ljubljano, kjer je vodil očetovo obrt do 1892. To leto so je osamosvojil, si kupil od špediterja Pir-kerja na Resljevi cesti sedanjo posest, no prezidal ter tja prenesel svojo kamnoseško obrt. Njegova vztrajnost, poseben prirojen čut in 1'inesa do vzljubljenega poklica so v jubilantovem življenju ustvarjali čudeže. Najlepša cerkvena dela ni izvršil samo na Kranjskem. Priznana in občudovana dola v cerkvi Srca Jezusovega v Landstrasse, cerkev kar-meličanov v Silbergasse in dela za novo cerkev v Alt-Ottakringu na Dunaju, dela za novo cerkev v Linzu in v ogrskem Szatnar Nemethi, ter cerkve in stavbe v Trstu, Zagrebu in Karlovcu, pričajo jubilantov velik sloves. Večina vseli večjih stavb v Ljubljani, tako palača sodnije in gimnazije, banovinska palača in palača Univerze, ter več drugih, so kamnoseško delo njegovega podjetja, katerega je jubilant s svojo neumorno pridnostjo in solidno podjetnostjo povzdignil iz skromne male obrti v industrijski obrat, ter ga v 72. letu prepustil z vso težo bremena današnjega gospodarstva na rame svojemu sinu gospodu inž. Antonu Tomanu. Kakor jc bil jubilant neumoren, neizčrpen v podjetju, tako skromen in tih je nastopal v javnosti. Cist v svoji plemeniti notranjosti, do svojih uslužbencev najskrbnej-ši in najpravičnejši gospodar, do svoje družine najboljši oče, je posvetil svoje življenje, vso brigo in skrb za dom, in v tem ima najlepši spomenik. Danes ob njegovem častitljivem jubileju mu poleg najožje družine častita, sc klanja njegovi plemenitosti in mu od srca spoštljivo želi lepo število hvaležnih uslužbencev njegovega podjetja najlepšo, zdravo, vedro in še dolgo, jasno jesen življenja. A. Z-n. O Quaglijeve slike čistijo v svetišču ljubljanske stolnice. Slike na severni steni je prah z razno drugo nesnano vred popolnoma pokril, da je bilo marsikje prvotno risbo komaj še moči razločiti. Zdaj ko sta umiti, so s.e tudi prvotne barve, pokazale v vsem svojem živem čaru. Poškodovani deli se vestno izpolnjujejo. — Sliki na južni steni, ki sta veliko manj trpeli, bo mogoče brez izmivanja kar na suho osnažiti. Hkratu sc čistijo tudi marmorirane stene in stebri (pilastri), tako da se bo za evharistični kongres ves prostor krog velikega oltarja zableščal v prvotni lepoti. — Ker se bodo dela še prccej zavlekla, so gospodje kanoniki kor preložili v klopi pred oltarjem sv. Dizma, kjer bodo opravljali svoje vsakdanje molitve. 0 Najlepša dela slovenske proze in poezije nam bodo na nov način podali dijaki ljubljanske klasične gimnazije v >Naši besedi:. Tako so namreč krstili dijaki literarno akademijo, s katero bodo nastopili v dramskem gledališču 12. aprila ob 8 zvečer. Pri akademiji sodeluje nad 250 dijakov in dijakinj od prve do osme šolo, ki bodo nastopili z recitacijami v zboru, s petjem v zboru in kot recitatorji solisti in solistke. Za dovršenost prireditve bo pripomogla tudi letos scenerija in glasba, ki bo spremljala nekatere recitacije. Za uspeh akademije pa bosta poskrbela g. Lipah, član narodnega gledališča, in neumorni 'ter agilni učitelj petja na zavodu g. Krainoljc. Pod sodstvom teh dveh pripravljajo dijaki ros kulturno prireditev. 0 Lep domač velikonočni okrasek. V izložbenem oknu drž. osrednjega zavoda za žensko obrt je razstavljen jako lep domač izdelek velikonočnega namiznega okraska. Na lepem lesenem podstavku je zgrajena kompozicija v belokranjskem narodnem stilu v obliki nekakega svečnika, ki nosi poleg sveč belokranjske pisanice z butarco. Temni leseni podstavek, rdeče voščenke in slikovitost pisanic z butarco daje vtis zaključene barvne harmonije in zbuja prijeten obutek domačnosti; z estetskega vidika pa je gotovo prav toliko vreden kakor kak tuj, izumetničen proizvod. Avtor tc tako posrečene umetnine je naš znani strokovnjak, gospod ravnatelj Božo Račič, ki mu moremo k tako originalni zamisli le čestitati. Prepričani smo, da bo dobil ta domači okrasek mesto v vsaki slovenski hiši. © število delavcev in težakov v letošnji stavbni dobi. Po približnem računu se bo to pomlad potrebovalo pri dograjenih in projektiranih stavbah (vštevši bežigrajsko šolsko po- slopje in Stadion« in dr.). 600 delavcev in težakov, 100 zidarjev, 140 profesijoaistov in 100 voznikov. Regulacijska dela v Ljubljanični strugi bodo zaposlila okoli 300 oseb (kopačev in vozniikov). 0 Kino Kodeljevo igra danes Simtonijo ljubezni z R i h a r d o m Tauberjem. — Cene znižane, O Vsi g. frizerji se vljudno vabijo, da prisostvujejo produkciji g. Nefzgeiu z Dunaja /. novim NAM-EIRST-aparutom za trajno andu-lucijo brez toka, ki bo v Kredo 10, aprila v hotelu Metropol (Miklič). Zučetuk ob '). (3752) O Pregled motornih vozil bo za okoliš uprave policije in okrajnega načelstva v Ljubljani v torek, due 16. t. m. ob 8 za vsa vozila, ki so vzeta izpod plombe in stavljena v promet, na Bregu štev. 20 v Ljubljani — dovoz z Novega trga. Voznik mora predložiti komisiji: 1) saobračajno knjižico, 2) kolek za 100 Din, 3) 54 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled za vsak avtomobil odnosno 27 Din za vsako motorno kolo, 4) vozniško izkaznico overovljeno za leto 1935. Vo; žilo je predstaviti komisiji čisto in z vsemi pripravami, kakor sc rabi pri vožnji. Opozarja se na važnost prijave in pregleda vozila, ki sta letos namenjena tudi v druge svrhe in ne samo za registriranje. Vožnja z liepregledanim vozilom jo nedopustna in kazniva. O Zveza gospodinj opozarja na predavanje o električni kuhi, ki bo danes ob 16 na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop prast. Zakaj propada mariborska trgovina Združenje trgovcev v Mariboru se je začelo s tem vprašanjem podrobneje baviti. Skuša ugotoviti vzroke propada raznih trgovskih strok, ki so pred leti še dobro uspevale, danes pa jedva životarijo. Stare in ugledne tvrdke ginejo. Glavni vzrok je pač nazadovanje kupne moči podeželskega in mestnega prebivalstva. V manufakturni stroki, ki je izmed vseh trgovskih panog v Mari-lioru najbolj prazadeta, pa je glavni vzrok v zasebni trgovini, ki se je v Mariboru naravnost čudovito razširila. Prišlo je namreč v navado, da prodajajo tovarniška podjetja svoje izdelke pri njih nameščenim delavcem v vsaki množini. Ne ! tedaj samo toliko, kakor potrebuje delavec, zase i in za svojo družino, ampak tudi za oskrbo znan-j cev in drugih reflektantov. To izgleda na prvi pogled nepomembno. Če se pa računa, da je zaposlenih v Mariboru okrog 5000 tekstilnih delavcev, od katerih lahko vsak proda svojemu znancu odvišek v tovarni kupljenega blaga, je s tem podana možnost, da je 10.000 prebivalcev oskrbljenih z blagom, da je torej v mariborskih manu-fakturnih trgovinah 10.000 odjemalcev manj. To prekupčevanje se vrši že leta sem, tako da je propad manufakturne stroke v mariborski trgovini razumljiv. □ Napovedujejo se še nove odpovedi. Baje namerava sledili vzgledu tovarne Zelenka in Comp. še neko drugo tovarniško podjetje v Mariboru ter odpovedati vsemu delavstvu na 14 dni. Vzrok menda tu ne bi bila prenapolnjena skladišča, temveč ugodna priložnost — za znižanje mezd. □ Nabiralna akcija sc zaključi. Vodstvo Pomožne akcije namerava v kratkem zaključiti zbiranje prostovoljnih prispevkov. Odzvali so se letos zopet vsi sloji mariborskega prebivalstva, le nekaj velepodjetij jo letos izostalo. Pomožna akcija sedaj zaposluje 173 delavcev iz nabranih« sredstev pri raznih javnih delih. □ Mariborski letalci nimajo sreče. Razvoj mariborskega civilnega letalstva ovirajo razne težave, sedaj pa so ga vzeli na piko še vlomilci. Pri včerajšnjem pregledu hangarja na Teznu so prišli letalci na sled skrivnostnim obiskovalcem, jii so napravili mariborskemu aero-klubu izredno škodo. Z enega letalskega motorja so odnesli dva »Bosch; magneta, drug šestcilinderski motor lipa »Iskra« pa so enostavno ukradli. Odnesli so tudi 30 m dolgo gumijasto vrv za startanje brezmo-tornih letal ler »Minima aparat za gašenje požara. Poškodovali so tudi osebni avtomobil, ki je last trgovca Feldina. Vsa škoda, ki so jo napravili nepridipravi, sc ceni na 14.470 Din. Za vlomilci manjka doslej vsaka sled. O Najprej kanal, potem pa šolo. Prostor, ki je določen za zgradbo nove magdalenske šole, so začeli kanalizirati. Kanal bodo zvezali z glavno odvodno kanalizacijsko žilo na Frankopanski cesti ter ga izpeljali do stavbišča, na katerem nameravajo sezidati šolo — če se bo dobilo za zgradbo potrebnega denarja. Upali je, da bomo v doglednem času res dobili poleg kanala tudi šolo. □ Za nedeljske izlete opozarjamo Mariborča-I ne na Sloven.igradee in v Slovenjgradcu zopel na vzorno po župniku Jakobu Sokliču obnovljeno staro bolniško cerkev sv. Duha. Poleg srednjeveških fresk in nagrobnikov bodo imeli obiskovalci priliko občudovati tudi lepe slike do sedaj neznanega slikarja Mihaela Skobla, rojaka iz Slovenjgradca. Mariborska Tujskoprometna zveza, ki pripravlja letos celo vrsto avtobusnih izletov v inozemstvo, naj bi posvetila več pažnje ludi našim domačim krajevnim znamenitostim. □ Kvaliteta nad lokalnim patriotizmom. Mariborski kadilci so imeli doslej najbolj v čislih »Drava« cigarete. Nekoliko radi dobre kakovosti, nekoliko pa iz lokalnega patriotizma. Čim pa se je kakovost teh cigaret poslabšala, je potrošnja padla skoraj na polovico prejšnje. Namesto domače »Drave« je prišel do upoštevanja dajjnji :>lbar«. □ Kako se. požigu na Dravskem polju. Neprestani požari na Dravskem polju vzbujajo upravičen sum, da gre v večini slučajev za namerne požige. Med prebivalci Dravskega polja so govori o načinu teb požigov sledeče: Požigalec vzame lonec, pritrdi na dnu svečo ter nalije okrog sveče bencina ali petroleja. Lonec postavi na poslopje, ki ga hoče zažgati, prižge svečo ter jo pokrije z zabojem, da se sij plamena ne vidi. Potem naloži na vrhu zaboju sena ali slame. Zaradi različne dolžine sveče si lahko preračuni čas izbruha požara ler si tako brez težave ustvari alibi. Čin, prigori sveča do gorljive tekočine-, nastane eksplozija, ki povzroči požar. □ Novo gospodarsko poslopje pogorelo. V Prepolah pri ltačah si je posestnik Martin Dra-škovič nedavno postavil čisto novo, z opeko pokrito gospodarsko poslopje, ki je postalo sedaj žrtev ognja. Požar je izbruhnil na zagoneten način na podstrešju kolarnice, kamor ni imel nihče dostopa ter je upepelil poslopje z vsem orodjem in krmo do tal. Škode je 28.000 Din. Slučaj preiskujejo oblasti. □ Vsaka priložnost jc dobrodošla sleparskim ljudem, da pridejo do denarja. Iz Maribora izgnani Josip E. se je predstavljal kmetom v rad-vanjski okolici kot imovit trgovec z mlekom ter so mu nekateri ves mesec nosili vrče mleka, katerega je on potem prodajal po raznih trgovinah za vsako ceno. Ko je ob koncu meseca sledil obračun, je »trgovec« nenadoma izginil in kmetje so bili ob denar. □ Hrbtenico mu je zlomilo. Smrtno nevarno se ,je ponesrečil 22 letni Matija Krajnc iz Konj-ščnka v Slov. goricah. Padel je pod voz s splu-šenimi konji in kolesa so mu zlomila hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Strel v hrbet. Iz Žabljeka v mariborski okolici so pripeljali v bolnišnico 20 letnega delavca Karla Donška. Ima nevarno strelno rano, katero mu je neznanec zadal v hrbet iz zasede. □ Kolesarska sraka pod ključem. Pred trgovino Kovač je snjukni! v ponedeljek popoldne neki neznanec kolo, ki je čakalo na svojega lastnika. Posrečilo pa se je redarjem, da so drznega kolesarja ujeli in spravili pod ključ. Doma jc iz Dobrovcev in je tatvino takoj priznal. stava, kakršne nam v boljši izbiri aranžira g. Anton Kos iz Ljubljane. Uravnovešena barvna kompozicija, ki bi učinkovala brez detajlnih trdot še bolje, je Ko-šir je v Jez« (št. 27). Več notranje svobode za karakteristiko in več sproščenosti napram ob- j jektu, pa bo nevarnost klišejskih nnturalizmov i odstranjena! Dobra je Kosova glava »Starca« (risba štev. 38), vendar vlada nesoglasje med tonsko premehko glavo in med linearno kontu-riranim trupom. Zelo posrečena .je pa študija Potepuha« (štev. 39) in med olji minijaiura Iz Slovenskih Konjic« (štev. 46). Gvajčev realizem iz predvojnih desetletij se bolje »udej-stvuje« v žanru kakor pa v pokrajini. Med Sto-vičkovimi kiparskimi deli so najbolje zajete portretne plakete, Ščukova edina in dobra kompozicija Žetev« pa niti nc visi na pravem mestu. Klemenčič je doma iz Celja in je absolvent zagrebške akademije. Razstavil jc eno samo oljno sliko, ki pa je nedvomno najboljše delo na razstavi. Predstavlja tipično zimsko pokrajino i/, celjske okolice in v pogledu na .Vriski hrib. Slika jc v vseli ozirili kar najboljše rešena, tako koinpozično kakor barvno. Njena svežost in neposrednost osvoji človeka na mah, saj je v resnici tu nujsamostojnejše in najbolj samoraslo delo. Brez pretenzij in nehote je nastala. Toliko tišine in zgovornosti obenem. 1'rcd lako sliko jc vprašanje po stilni opredelitvi neužitno in odveč. Ostala dela predstavljajo Klemenčiču kot grafika, ki si je osvojil najboljšo študijsko podlago, vso potrebno formalno iu tehnično jasnost ter naše globoke vsebinske vezi med svojo individualnostjo in med časom, ki ga vznemirja. Moderna grafika je propagandna in pripovedna. Klemenčič kot labulist je tu že na potu in najbrže bo šel brez večjih ovinkov dalje. Potrebe našega časa in njegove bodoče rešitve mora. pravim, mora najti količkaj duhovno vzbujen talent. Mušič je Klemenčičev študijski tovariš in razstavlja oljne slike. Razveseljiv jo na prvi pogled njegov slikarski in barvni občutek, s katerim razpolaga v odlični meri. Močan vpliv modelnih pariških mojstrov ni za njega nič slabega. Nasprotno. Spopolnjeval se bo in gradil naprej. Močne so barve njegovih »Rož« (št. 62), vse to je sočno in organsko. To lahko živi. Kar je na drugih slikah okorelosti in ne-zvočne primesi, to bo sčasoma opuščeno. To lahko zaupamo mlademu slikarju, ki prihaja tako zbran in odločen v javnost. Sirkovn dela niso povsod-in vedno enako dosledna. Videli je, da je temu vzrok velika impulzivnost, ki »meče« zarodek ponekod s prešibko kontrolo na platno in je zato likovna transkripcija preveč odvisna od trenutnega razpoloženja. Kadar zadene, je pa sijajna, da boljše nc more bili. Razmahi Sirkovili potez ali bolje gest so običajno široki. Poleg toga postavlja objekte \ najugodnejše položaje in pozna dobro slikarsko mikavnost in hvaležnost svoje izbrane snovi. To nam očitujejo malo-danc vse silike. Sirkova tehniku je pa toliko imprcisijonistični Ta presto, da kurukterizira svo jo snov, bodisi pokra jine, marine ali portrete ponujveč v svetlobnih kontrastih in posredno šele z barvnim izražanjem. Sirko v slikarski pogled jo prodoren in zagrabi moment izredno ostro. V leni oziru bi izbrali kot najboljša dela njegove »Kosce« (št. 67) in pa Motive- iz Skopi ja. Prva skrb kluba pn nnj bo v bodoče, da si i/jbere prepotrebno žirijo, in lo iz vrst sposobnih ljudi, ne glede nn io. nli so iz Maribora ali iz Ljubljane, sicer bodo Kosovo prodajne razstave šc vedno boljše in vsaj »nn štajerskem «brezkonkurenčne. E. š. Slovenski pisatelji v slovaškem prevodu. V zadnjih letih moremo zaznamovali nekaj prav leoih prevodov iz našega slovstva v slovaščino ter sploh dovolj živahno izmenjavanje kulturnih dobrin. Pravkar je v slovaškem dijaškem mesečniku Razvoju« izšel prevod črtice Ludvika Mrzela »Študent iz njegove knjige »Luči ob cesti«. Črtico je prevedel Jožo Kosorin, ki nam je že znan kol priden prevajavec iz našega slovstva (lani in letos prevedel novele Maga.jne, Kranjca, Malešiča i. dr. v »Kulturi« in »Slov. Pohladih«). — V rokopisu, kakor čujemo, je pripravljen tudi prevod Finžgar-jevega romana »Pod svobodnim solncem«. Delo je prevedel prof. Čollak, ki je znan kol pisatelj literarnih člankov iz slovenske literature v mesečniku »Elftnu«. Pisatelj Finžgar je že dal avtorsko dovoljenje za prevod iu natisk, sedaj so v toku samo še formalna pogajanja z založništvom Spolka sv. Vo.jtecha. Tako bo ta povest davnih dedov prišla v roke ludi Slovakom, kakor je prišla že mnogim drugim. Čehi imajo že svoj lasten prevod. s. v. Ivan Žabota — slovaški slikar. Aprilska »Min-dika- prinaša prav posrečene reprodukcije slik slovaškega slikarja Slovenca Ivana Žabote. Slo venec« je lani Iz Bratislavo poročal o njem in ga tako rekoč odkril slovenskemu svetu. — Vendnr moramo reči, da ta Slovenec ni naš slikar, ampak prav tipično slovaški. Kot takega ga ludi Slovaki proslavljajo. JAn Smrek, slovaški pesnik, poleg Lukača največji slovaški (>o vojni, ga je lJaravnost kot slovaškega slikarja opel v neki pesmi. Smrek je pesnik vasi, veselja, narave, solnca in /nasprotnik mesta. V pesmi »Village and city . k;/'r opeva svoje razmerje do vasi in do mesta, pra\i: >Vas — je kol devica (po dolini bela). Na glaitko ima počesane lase (spletene v kilo), kar sedemkratne jepote (in silna kolena). Njeno čelo je (kakor tie-s kod rana gladina jezera) — človek samo hod, okoli nje, gleda (in pomisli sam pri sebi: sfinks). Najlaže jo ujame slikar s svojim čopičem (in se preprosto podpiše: Ivan Žabota pinx.« — Namesto naslova »Junaki dela (sir. 125), bi moralo stati Vojaki dela , ker tak je originalni nasldv. To je Žabotova izpoved slovanstva: slovanski agrarnem, realni uanslavizem. s, v. Pribor'ena pravica tobačnim upokojenkam Upora bljajtt Po skoraj sedemletni borbi je Strokovno društvo tobačnih upokojencev doseglo, da so na itie-rodajnih mestih priznali pravico do provizije v tobačni tovarni tudi onim tobačnim upokojenkam, ki so vdove po državnih uslužbencih. Uprava državnih monoklov je leta 1028 odredila, da se vsem tobačnim upokojencem, ki prejemajo poleg svoje provizije v tobačni tovarni ludi rodbinsko pokojnino po svojih umrlih možeh, državnih uslužbencih, ukine provizija iz tobačne tovarne, češ, da na podlagi § 153. uradniškega zakona iz leta 1023 nimajo pravice do dveh pokojnin. Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk, ki je včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi, je šlo lakoj na delo, da se krivično odvzeta provizija prizadetim vrne. Pri tem je bilo prizadetih 76 udov, ki prejemajo skromne pokojnine po svojih umrlih možeh — državnih uslužbencih v veliki večini po starih zakonih. Do leta 1923 je kazalo, da vse prizadevanje ne bo imelo uspeha Vsi, ki so se poleg podpisanega društva prizadevali, da se zadeva reši v prid prizadetih, so pri tem obupali. Podpisano društvo je pa kljub temu vztrajalo in končno tudi doseglo, da se je storjena krivica prizadetim popravila. Pred par dnevi je 66 prizadetih prejelo izplačano provizijo za eno leto nazaj. V bodoče bodo vse (e prejemale redno mesečno pripadajočo provizijo. Glavna kon- Prvoboritelj za Slov. Konjice Dr. Ivan Rudolf - 80 letnik Dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, se jc rodil dne 10. IV. 1835. Spada k onim našim takrat redkim inteligontoni, ki so na predvojnem slovenskem Štajerskem orali ledino in se od samega početka svojega udejstvovnnjn borili za pravice slovenskega jezika in naroda v času, ko je na štajerskem skoro izključno prevladovala nemščina. Slovenski narod je bilo treba prebuditi k narodni zavesti in javnemu delu nc le na prosvetnem polju, temveč tudi na gospodarskem; vsako sredstvo se je moralo izkoristiti, da se je dosegel cilj. Koliko vestnega, utrudljivega, včasih brezuspešnega dela je bilo treba, da se je dosegel cilj! ' Med prve, ki so se lotili dela, ki je pred 50 leti. dolgo pred ustanovitvijo Jugoslavije, izgledalo brezupno, je treba prištevati dr. Rudolfa. Odkar je pred -18 leti odprl svojo odvetniško pisarno v Konjicah, je tu m priložil svojo roko k delu povsod v javnem življenju, kjer je šlo za naše pravice, za naš kulturni in gospodarski napredek. 13 i I je soustanovitelj in dolgoletni pravni svetovalec Posojilnice, v Konjicah, prvega tamkajšnjega slovenskega denarnega zavoda, ustanovitelj Čitalnice, dolga letu član in tudi načelnik Okrajnega zastopa, že od 1. 1888 naprej član in deloma tudi načelnik okrajnega šolskega sveta, kjer so sc vršili najhujši boji za naše narodne šole tor končno tudi član občinskega sveta in občinski svetovalec. Za svoje narodno delo je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Po skoro 50-letne.in javnem delu je stopil lani v zasluženi pokoj. Ko danes v popolni telesni i" duševni svežosli gleda na/.aj na .svoje tako plodonosno življenje, ki ostane združeno z zgodovino Konjic, slovensko štajerske in njihove najširše okolice, mu želimo iz srca: Na mnoga leta! trola je priznala prizadetim izplačilo za ves čas, odkar jim je bila provizija ukinjena. Kedaj se bo izplačala ostala provizija, se ne ve. Upamo pa, da bo Uprava državnih monopolov preskrbela čim preje potrebne kredite, ker gre v ostalem le še za vsoto ca 250.000 Din. Desetim prizadetim pa provizija ni bila priznana in se bodo morali pritožiti na državni svet. Gornje navajamo zato, ker bi kdo od nepoklicanih utegnil zasluge za to rešitev pripisovati nepravemu naslovu. Ne zauikujemo, da ni ena ali druga oseba, na katero se je obračalo podpisano društvo, ali tudi posamezne prizadete osebe, kaj pripomogla k rešitvi te zadeve. Nikakor pa ne moremo dovolili, da bi se zasluge za to pripisovale osebam, ki so prišle šele tedaj, ko jc bila zadeva že definitivno rešena- Podpisano društvo jc že leta 1932 imelo v rokah rešitev ministrstva financ, da tem vdovam pripada pravica do provizije tobačnih tovarn Zakaj se je zadeva |x> un tako zavlekla, bomo tudi |x>vedali, ce bo treba- Društvo se pri tem v prvi vrsti zahvaljuje Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je po svojem zastopniku Petru Lombardu večkrat pismeno in ustmeuo tolmačila na inerodajnih mestih jiravico prizadetih vdov, ki se jiin je končno (udi priznala. — Strok- društvo tobač, u|x>kojcncev iu upokojenk. peli. kap. II. razr. Marjan Frlan, Ivan Hrčko ni Božidar Šaritek; topniški kap. II. razr. Ivan Hogre; konjeniški kap. II. razr. Franjo Soltari in san. kap. Hi razr. dr. M i lun Ra-ilinger; števši od 17. decembra 1982 v ein poročnika peh. podporočniki Pavle Bajcr, Alojzij Zupevc, Branko Arčanin, Ivan Ilolik, Ri-kard Počni k in Mirko Buuluk; topniški podporočnika Gustav Svarc in Stanimir Fempl; konjeniška podporočnika Ivan Marčoc in Er-nest Nadai; inž. podporočnik Rudolf Spet; zrakoplovni podporočnik Ivan Šoš in za nižjega voj. uradnika III. razr. nižji vo.j. uradnik IV. razr. ekon. stroke Leon Fišer; števši od 17. decembra 1933 v čin poročnika peli. podporočniki Ivan šiler. Rudolf Golobic in Zvonimir Glažar; tojiniški podporočnik Krc-šimir Grosinger, Ivan Dajč in Fedor Kmeta; inž. podporočnik Vladimir Srepel in zrakoplovni podporočnik Ivan Božič; števši od 31. decembra 1934 v čin poročnika peh. podporočniki Vilko-Vilhehn Frani, Kurol Bek, Andor Viler, Josip Valjin, Bogomir Novak. Ladislav Šterahajin, Hinko Štrajhur in^Eiuil fJič; konjeniška podporočnika Gustav Kerpcl in Rudolf Ilubnč in inž. podporočnik Rikaril Matanšek; števši od K. decembra 1934 v čin podporočnika peh. naredniki dijaki Viktor Ralnik, 1''ran.i o Leiler, Jurij Došen. Zvonko Raušonbergor iii Josip Korošec; v čin inž. podporočnika inž. tehnične stroke naredniki dijaki Dražen Gogolja, Jakob Bezlaj in Ivan Knol; za nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. inž. tehn. stroke naredniki dijaki Dominik Uovha. Marjan Šlibar, Viktor Gril, Milan Vorft. Zdravko Hukavec. Uroš Legat in Avgust Jancžič ter za nižjega voj. uradnika IV. razr. geodetske stroke narednika dijake Karlo Bartel in Jožef Pohar. le prvovrstno i it domačo CIMEAN lOBNOKREnO.nUSTNO VODO — Immanuel Kant je zelo čislal kavo, Vendar jo smatral njeno olje za škodljivo ler je kavo popolnoma odklanjal. Takrat še ni bil znan kofein, pravi vzrok često škodljivih učinkov kavo. Sedaj lahko presodimo, s kakšnim navdušenjem bi Kant pil kavo llag. Ista jo najfinejša zrnata kava, oproščena kofeinu, zategadelj popolnoma neškodljiva vsakomur. Boj za „Merhur" Občni zbor društva »Merkur*, jo trajal dva dni. Zborovanje je bilo izredno burno. ■Belil in »zeleni« niso hoteli potrditi delovanja uprave. Ivljub temu je bilo s pomočjo glasov »plavili« poročilo uprave in nadzornega odbora sprejelo. Tudi glede dotacije prebitka 762.IH10 Din se je vnel oster boj. — Končno je bilo 350.0(10 Din nakazanih za ustanovitev novega sklada, ki ima namen povečati ugodnosti članov. Od 1. januarja 1934 bodo imele pravico zdravljenja v 2. razredu ludi žene članov »Merkurja«, a v 3. razredu vdove in sirote umrlih članov. Najvažnejša točka dnevnega roda je bila sprememba društvenih pravil. Zopet se jo razprava zaostrila, dokler niso končno boli in zeleni v znak protesta zapustili dvorane. Sklep jo bil končno sprejet s 13.729 proti Kili. V smislu novih pravil bo mandat vsakega delegata in odbornika trajal 3 leta. "Zeleni in »beli« so podali pismeno izjavo, ki obsoja spremembo pravil, češ, da jo reakcionarna in un ruši demokratski ustroj društva ter uvaja absolutistično vladavino. Ženska financirala hovnico ponarejenega denarja Zagrebška policija je razkrila _kovnico ponarejenega denarja. Že dclj časa .io iskala kovnico; kajti ugotovila jo, da so v prometu 10-dinarski in 2-dinarski novci. Po glasu sc ti niso dali spoznati. Pač pa je policija ugotovila. da so znotra' iz modi in prevlečeni s srebrom. Devet mesecev je iskala ponarejevalce. dokler jih ni končno našla lia Kaptolu v neki mehanični delavnici. Lastnik to delavnic*' jo Pavel Hudik, njegov pomočnik pa Fran,jo Kavzlarič. V delavnici je našla več novcev, ki so bili iz modi. a jih jo bilo treba šo prevleči s srebrom. Zanimivo pri tem jo, rla jo kovnico financirala neka ženska, ki jo zaposlena v nekom zagrebškem zavodu kot blngajničarka Njeni starši so zelo bogati V banki je imela lasten konto. Ona jo založila za kovnico okoli četrt milijona dinarjev. Kavzlarič jo pripovedoval, rla jo bil dolgo ča«n brez posla, dokler •so končno ni presolil v Buenos Aires, a 1 1931 so je vrnil v Za- Moste pri Ljubljani Žoue iu dekleta) Jutri zjutraj sc prii-no za vas v Sale/.ijunakem mladinskem domu tridnevne duhovne vaje. Pridigal jih bo salezijanec g. dr. Alojzij Tome. Jutri, v petek iu v soboto bo ob jiolti sv. Iiiašu, nato govor, po govoru zopet sv. inuša; zvečer pa bo govor ob 8., nato pa lltanijc iu blagoslov. Sklep ho v nedeljo ob (i zjutraj > m mašo iu skupnim sv. obhajilom. — Žene in dekleta, pridite, dn prenovimo svoje duše in Jih pripravimo na veselo praznovanje velikonočnih praznikov ter na veliko evhuristično Klavje v juniju! DRAMA - Začetek ob 20 Sreda, 10. aprila: fionrški trnorce. Koti Srotla. Cutrluk, 11. aprila: MuloMcifatil. lMvmiora. Koti (' ir l>olotivi Hltonmu. OPERA - Začetek ob 20 Sreda, Ui, aprila: Franccscu da llimini. Red A. Četrtek, 11. nprljn: Z daj vam eno tali/ram. Ko. I Četrtek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Srotla, 10. aprila: Kcadrutura krona. Rod O, JS a zz nemila Ljubljana 1 Nocojšnji konci l t \ irtuuza na Orlu Bolgara Slavka Popova Ivo točno ob 20 v fijbarraonlčnl dvorani Vstopnico sc dobo cel dun v predprodaji v Matični knjigarni, od 19.30 dalje pa v veži fillmrmonidncga poslopja. 1 Tekma n lovišču na Ji lici. V nedeljo. II. aprilu t. 1. priredi DrnStvu ljubiteljev psov-ptjčarjev. v lo višfln Jožica pri Ljubljani, pomladansko vzrejno lekino Vtllarjev, 1111 kateri bo tekmovalo 7 nemških tmporti-raivill psov m več angleških setruv* in .poeuterjev . Lovci in prijatelji psov so vljudno vabljeni. 1 Predavanje g. Hratka Kreftu n /iraških gledališčih preloženo. Zarodi nepričakovanih ovir bo predavanje g. Bralka Krefta o praških gledališčih v prnie. deljok, K. aprila ob '.HI.15 v vrtni dvorani restavracije *Zverada-. 1 Kino Kodeljevo. T>rcvl ob 8 IMhurd Tanbcr v filmu Simfonija lj ubrani . — Cene znižano. 1 \učno službo imajo lekarne: jnr. Šumnik, Mar.i-jin trg a; mr. Knru.lt, Gosposvetskn cesta 10, iu mr. Bohrneo ded., [Iiinska cesta :tl. Naše diiašivo Duhovna obnova za akademkinje bo drovi ob 19 tf uršulinskeju samostanu. Povabljeno so predvsem ude leženke letošnjih duhovnih vaj, pa tudi vse drugo, M se žolo zn voli,ko noč notranje prenovili. Vbod pri pori i. Akademska kongrcgaclja Marijinega Oznanjen in imu drovi ob 20.15 svoj redni sestanek v pumoslirnski kapelici. — 1'rcfokt. Akademska kangregacija pri oo. jezuitih drevi radi ol>ololoRt.i g. predavatelja nima s os t anka. Seja Akademske akcije z.a impopol. uulv. Ikj drovi ob 5 un tehniki. Radio Programi Radio Ljubljanat Sreda, m. aprila: 12 0« Smetana: Moju domovina . T., II. (plofislušulei (prof. Pripelji 111.00 Sokolsko i>red'uvanje — 1920 Čas, jodilni H».l, program z.a četrtek — IM 30 Nac. ura 20 0(1 1'rcii".-opere iz Ljubljane, v odmoru čas ln poročila. Drugi programi» Sreda, IU. aprila. Bclgrrul: 20.00 LJubljana. — Z"-greh: 20.00 IjjublJan«. — Dunaj: l".i'i Orgelska al. — 10.35 Ork. k,»nc. — 20.30 Dvajset inlnul pornlndi. — 2-z.OO W(ungavUicrJov kone. — 2.1 M Ork. kon«. lin-dimpešla: 10 30 Cavallorla ruslieuuu, .Mascagni, Ma d.lai-sko fantazije — 22.35 Jerat — 23 20 Ciganska gl. — Milan—Trst: 17.30 PloSče - 20.45 Igra, nato plesna gl. Itlm—llarl: 17.05 Lahka gl. — 21.00 Prenos opere,— Vraga: J9.S5 Arležanka, saltu, Bfeol — 20.00 Ig-ra 22 00 Plošče. - Urno: 10.25 G < Klatil i kvartet. — flrali. slava: 20.00 Igra — 20.25 Sinf. konc. — 21.«0 Češka KiLi-ta, Dvorak. — Varšava: 20.00 Plošče — 21.00 < bo-piuovu klav. gl. — 22.15 Lahka gl. — llerlln: 19 20 Kri-'lerician.ske koračnice — 20.45 Igra. — Konigsberg: I!'.05 Violina in klavir — 20.(5 IfoniHnUč-nu gl. — Hamburg: 19.1*1 Novi komadi za pilialni onk. — 20 M Glasim \>-č )i so v Frido.ri.ka Vel. — Vratislava: IS.15 Bachovo in lliindlove arije - 10 00 Valčki — 21.00 1'oznia, trio igra. — Lipsko: 20.45 Pester kone. — Ko In: 19.00 Kabaret — 20.45 Pesmi po željah. — Frankfurt: 19.00 (Irk. konc. — 2(145 Veseli radio. - Sluttgurl: 19.00 Ix>v*kn gl in latlničina - 20 45 S-inf. kone. — Monakonot 19.0" Ork. konc. — 20.45 C.'iti, lir. drama, Corneliu«. — Ziirieh: 19.50 Ilalka, opera, Moniusako. — Sli assburg: ls.::n Plošče — 20.45 lieiiuiein, Voidi. Filatelija AV. kr. 1'ts. kraljevič Tomislav je poslal pokrovitelj Jugoslovanske filittel. zvezo v Belgradu, ker je Nj. Vel. kralj Peter II. — dosedanji pokrovitelj — stopil na prestol — član zvezo jc — kaikor znano — tudi Slovensko Hlalel. drufitvo v LJubljani. II. razstava znamk v Novem Sadu. .Jugoslovanski 1'liitelisLi ,so priredili lansko leto 8, in !). septembra v \'ovem Badu rassstovn ziinjok, ki jc krasno uspela. Taiko razstava suma kot dne 9. septembra vršeči se občni zlwr Jugoslovanske f i Intel. zvozo »ta filatoliftton1 nudila ugodno priliko niodsol»ojnoga spoznavanja, oh nov-itve starih z.iiaivstev in prijateljstev U-r dala vspod-budo nadaljnjemu uspefnemu delovanju na filatolisMč-nem polju. Ilruštvo uovosadskih filalellslov prirodi — neilTOuino pod utisoiu tegn dogodka — 8., 9. in 10 junija t. 1, v Novem Sadu zopet razstavo />na.ink, na kateri more razstaviti vsak filatelist, ki je član kakega filutel društva, včlanjenega v r,vezi, -- Na t(, ruzsluvo žo geduj opozarjnmo. Žigi na znamkah, Žc ponovno smo poudarili, kako velikega pomena jc lop, čist žig, tor zaeno ludi o,po. lortli na odredbo, ki jo jc glede žigosanja izdalo ml nistrstvo drSavnth poftt v Berlinu (glej (»loveneo 31. 48a z dne 27. jan. 1935). Tudi Jugoslovanska filatel. Zveza j« nu pobudo Slovenskega filatel. druStva radi oprem,ljanja iiošiljk -z lepimi žigi povzeta pri poštni upravi v Belgradu potrebne korake; o u^pohu bolno poročali. Slovensko filatel i stično društvo se udeležuje raz •stave slik blugopokojnega viteškega kralja Aleksandru I. Zcdinltelja v Jurkopičcvem paviljonu z okusno so stavljeno skupino znamk s kraljevim likom. Razstava Je bila otvorviena 6. aprila t. 1. Novosti Nemčija je v spomin svojih, v svetovni vojni padlih vojakov, izdaja 15. marca t. I. 2 zuumkli za li pf. (zeleno) ln za 12 pf. (karminasto). — Lik predstavlja vojaka s čelado. Naklada teh znam Jo baje precoj omejena. — V Avstriji pa i-/.i. II. razr. poli. poročnik Vilim Fišer; topniški poročnik Pavle Peci; konjeniški poročnik Dragan Kastel in int. poročnik dr. Ivo Ražem; štovši ocl 17. decembra 1928 v čin kap II. razr. san. poročnik dr. Marijan Derkos in inž. poročnik Viktor Sen; štovši od 15. avgusta 1929 v čili kap. II. razr. peh. ppročnik Šan-dor Fuks in topniški poročnik Viktor Raj-nor; števši od 17. docombra 1929 v čin kap. I. razr. peh. kap. II. razr, Josip Bizjak; števši od 17. decembra 1930 v čin kap. L razr. sodni kap. II. razr. Štefan Koprivšck; poh. kaj). II. razr. Henrik Fuks; konjeniška kap. II.raz. Oton Polak in Josip Sonefo.ld; inž. kati. II. razr. Branko Dorlig in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Franjo Horvat: štovši od 28. junija 1931 v čin kap. I. razr. peh. kap. U. razr. Herman Sorgor tor topniška kap. II. razr. Dra-srotin Rankar iu Mirko Vojurebe; štovši od 31. decembra 1931 v čin kap. 1. razr. vot, kap. II. razr. dr Vekoslav Vernik; v čin poročnika peh. podporočnik Josip Petrun in topniško tehnični podporočnik Vekoslav Fuger: ...1 (! ..»n'pinhri 1(1'!') v 1-..,, I r>«, > 1 ,»», t,. ................., ,.iii »,t|/. i, ,,i/,t. M\ potrebujete sredstvo za čiSfenfe? Zgodaj zjutraj boste imeli normalno blaccleino Izpraznjenje, ako boste vzeii prejšnji večer 2—3 ARTIN-DRAŽGJE Dr. Wandera Dobe se v vseh lekarnah. iSkatlja 12 dražej I) n 8 —. ~ Vrečica 2 dražeji Din I "50. _ Odobreno pod S. br. 1 '.258 12. ulj ju 1932 | Ostale vesti — Časnikarji na Oplencu. \ ponedeljek S. aprila se jc odpeljala Osrednja uprava jugoslovanskega časnikarskega združenja na Oplenac. da se pokloni spominu viteškega kralja Aleksandra I. V delegaciji so bili zastopani tudi slovenski časnikarji s i člani. Ob grobu je imel predsednik osrednjo uprave g. Damjan Kuzinič krajši spominski nagovor, na kur so vsi navzoči zaklicali »Slava« ter nekaj minul ostali v molitvi pri grobu. Nato so so vrnili n Belgrad. — Glavna skupščina Kderega križa. Banovinski odbor Rdečega križa v Ljubljani nas obvešča, da se bo vršila glavna skupščina Rdečega križa v nedeljo, dne 14. aprila, v Belgradu. Skupščine se udeleže tudi slovenski delegati toga društva. — Za minimalne plače. Delavska zveza Jugoslavije je sklenila, da naj v času od 5. do 20. aprila vse njene podružnice skličejo sestanke, na katerih naj zahtevajo uvedbo minimalnih plač. Več takih zborovanj je žc bilo v savski in primorski banovini. Na sestankih je bila sklenjena resolucija, ki zahteva, naj se takoj izdela zakonski načrt o minimalnih plačah in predloži vsem ministrom v proučevanje. Vlada naj takoj po sestanku nove narodne skupščine razpiše anketo o položaju delavstva vseh industrijskih vej. Najkasneje junija naj pride vprašanje zakonskega načrla o minimalnih plačah pred skupščino. Končno zahteva resolucija, naj se takoj izvede zavarovanje delavcev za slučai onemoglosti, starosti in smrti ter za slučaj nezaposlenosti. — Žrtev mlinskega vretena. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 5 letno Ljubico Reboljevo, hčer mlinarja iz Podsmrečja pri Lukovici. Otrok se je stnukal okoli mlinskih naprav. Naenkrat io je zgrabilo mlinsko vrcleno ter ji zdrobilo desno roko. — Iz vasi Zeljne pri Kočevju so včeraj pripeljali nezavestno 16 letno delavko F. K. Dekle je bilo v tovarni odpuščeno iz služjbe ter jc v obupu 7.a-vžilo neke strupene praške. — Samomor v Kranju. Včeraj zjutraj ob 8 so v Kranju pri Majdičevcm jezu potegnili iz Save truplo mladega dekleta. Pozneje so ugotovili, da ie utopljenka 18 letna Agata K. iz Začretja na Hrvatskem, ki je služila pri svojem bratu na Prim-skovem. Zjutraj ob 6 je šla od doma do železniškega moslu in tam skočila v Savo. Kaj )e gnalo mlado dekle v nesrečno smrt, ni znano. Pripovedujejo, da jc prejšnji večer pri likanju perila pre-žgala likalni prt. Zvečer je hišni gospodinji vsa v solzah pripovedovala, kaj je naredila, drugo jutro ob 6 pa je šla od doma \ smrt. — Propagandne za k lopne znamko za XV. Ljubljanski spomladanski velesejeni so izšle. Nu razpolago so s slovenskim, srbo-hivatskiiu (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom, v lični in okusni izvedbi. — Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. l\rd-kani itn željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da z. njimi opremljajo vse .svoje postne pošiljke. — Poštna uprava je uporabo teh /K.-imk dovolilo. grob. Ko ni liašci dela, mu je pmllo v glavo, da bi začel kovati denar. Obtoženca trdila, da nista šo spravila v promet niti najmanjše vsoto denarja, pač pa, da sta ga šole pričela kovati. Celie ss Gostovanje ljubljanske drame. V ponedeljek zvečer je gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z Wildejevo komedijo »Bunbury«. Ta Wil-dejeva komedija, ki je sicer brez vsakega globljega jedra, je doživela na celjskem odru seveda izključno kot dramalsko delo precej uspeha. Vsi igralci brez izjeme so sijajno rešili svoje vloge, za kar jih je občinstvo tudi nagradilo z navdušenim ploskanjem. — Ob tej priliki bi si drznili v imenu obiskovalcev prositi gledališko upravo, naj bi že vsaj enkrat nudila celjskemu občinstvu tudi kako resnejše ler ludi vsebinsko globoko delo. Komedij in lakih reči mislimo, da smo letos videli na ccljskem odru že dovolj. jjr Apologetični odsek DMK naznanja, da danes zvečer odpade običajni sestanek, ker priredi gospa Skuškova na Ljudskem vseučilišču japonski večer. Prihodnji skupili sestanek bo danes teden ob običajni uri. J3r Pregled motornih vozil, ki doslej še niso bila preizkušena, bo 15. aprila za območje pred-slojmštva mestne policije in za okrajno načelstvo od 10 dalje pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. J3r Tatvina. Telču Štefanu, privatnemu uradniku v Celju, je bilo v ponedeljek zvečer ukradeno z dvorišča neke gostilne črno pleskano kolo, znamke Westa, cv. št. 2—11.880—3, vredno STO Din. Mesarskemu pomočniku K reče Francu iz Celja jc bila iz zaklenjene mesarske lope Na okopih ukradena črna suknja iz usnja, vredna okrog 400 Din. Ptuj Ptujske komunalne zadeve. Sklepi mestnega sveta iz zadnje javne seje so sledeči: V odbor za odmero pridobnine se izvoli Franc Širec, mehanik v Ptuju. V cerkvcnokonkiireiični odbor za župnijo sv. Jurija v Ptuju se izvolijo gg Fras, Lenarčič, Ker-še, Milko Senčar in dr. Šalamun. Za preglednike za bilanco meslne hranilnice se določita gg. Lenarčič in Ogorelec. V svrlio regulacije potoka Grajena odstopi mestna občina brezplačno 2000 kv. metrov zemljišča. Prosilcu Jaku Kogovšku sc prizna krajevna potreba za avtolaksi. V mestnem parku sc razširi obrežna razsvetljava v slični obliki kot v ljubljanskem Tivoliju. Trgovcu Francu Brezovniku sc dovoli fiostavilev stabilne bencinske črpalke na Minoritskem trgu. Ceslno-policijski red za mesto Ptuj se radi avtobusnega prometa na Florjanskem trgu deloma spremeni. Mestna žaga se elektrificira in so tozadevni stroški preračunjeni na 25.000 Din. Smrtna kosa. V starosti 71 let ie umrla v Ptuju hišna poseslnica Kulnik Marija, vdova po trgovcu. Blag ji spomin! Tatvina v cerkvi. V cerkvi sv. Pelra in Pavla v Ptuju je bila izvršena drzna tatvina. Neznan zliko-vec je odnesel železno skrinjico za nabiranje milo-darov, ki je bila postavljena na stranskem oltarju. Nepridiprav je porabil priliko, ko je bila največja gneč« v cerkvi, ali ua, ko jc bila isla prazna. Koii- Predrzna pustolovščina angleškega letalca Letalo v žareče žrelo Na pogorišču skednja v Užhorodu, kjer je zgorelo 50 delavcev. Zgodba velikega demanta lz Amsterdama poročajo, da je bil pretekli leden tam za 150.000 funtov šterlingov (več ko 30 milj. Din) prodan 726 karatov težki demant, katerega je lansko leto zamorski delavec našel na posestvu svojega holandskega gospodarja Jonkerja v Elandsfontainu v južni Airiki. Demant je kupil neki Američan V Amsterdamu bo dragi kamen obrusil ler bo potem tehtal 400 karatov. Sedaj je demant tako velik kakor kurje jajce. Predzgodovina tega demanta pa je tale: Demant je čudna reč. V južnii Airiki na tisoče ljudi stika za njimi, pa le redkokdo najde kak dragi kamen. Drugi pa se vse življenje ni brigal za de-mante, pa ga nekega dne kar na lepem najde. Tako je bilo tudi s tem demantom- V Elandsfontainu ima veliko kmetijo burski farmer Jakob Jonker, ki pa se ni kdovekaj brigal za svojo kmetijo. Kmetija se je namreč tako slabo splačevala, da je Jakob Jonker že kar obupal. Nekega dne pa je Jcmkerjev zamorski hlapec hodil po polju ob razsušenih brazdah. Naenkrat je med kepami zagledal nekaj svetlega- Stopi bliže in s svojim nožičem izkoplje demant, velik kakor kurje jajce, ki je tehtal 726 karatov. Zamorec je svojo najdbo nesel kajpada svojemu gospodarju, ki je bil take najdbe seveda na moč vesel, saj je vedel, da je s tem njegova kmetija rešena. Trgovina z dragimi kamni je Jonkerju takoj poslala ponudbo, da je pripravljena demant kupiti. Dobri Jonker se je zaradi lepšega praskal za ušesi, kakor bi premišljeval. Končno je bil zadovoljen s lOO.OCO funti (več ko 20 milj. Din). Trgovska družba, ki je demant kupila, je upala, da bo dobila 100.000 funtov dobička ter da bo demant prodala za 200.000 funtov šterlingov. Toda svetovna gospodarska stiska je tudi cene demantov vrgla nazaj-Na vsem svetu ni bilo bogataša, ki bi bil hotel za en sam kamen dati take denarje. Potem so gospodarji od trgovske družbe hoteli demant dati na 20 delov razklati, češ, da bo manjše dele lažje prodati. Tega mnenja je bil tudi neki Američan, ki je kamen kupil za 150.000 funlov. hoteč ga dati razklati. Med tem pa je že dobil za kamen ponudbe iz Indije in Kitajskega- Sedaj ni več govora, da bi kamen razklali. Sedaj si Američan le prizadeva, da bi dobil kakega bogategi Američana, da bi kamen ostal v Ameriki. Naj že bo tako ali drugače. Jakob Jonker pa je zadovoljen. V Indiji smo lovili slone" Raziskovanje zemeljske površine se je z uspehom začelo s pomočjo letala. Zlasti odkar sc vsi predmeti lahko tudi filmajo, je raziskavanje z letali hudo uspešno in važno- Nemškemu letalcu Udetu se je pri raziskavanju Grenlandije vsled njegove prevelike predrznosti tole zgodilo: Ze 6 mesecev se je vozaril ob ledeni obali Gronlandije ter je dodobra spoznal ondotne polarne razmere. Malo prej, preden se je vrnil v domovino, se je nekoč z letalom spustil na veliko ledeno goro, ki je plavala po morju. Ledena gora je tehtala najmanj dva milj. ton. Z ledene gore se je potem hotel dvigniti v zrak in odleteti- Preden pa je odletel z ledene gore, se je plavajoča gora med strašnim treskom naenkrat razklala in pogrez-nila v morje. Z ledom vred je telebnito v morje tudi letalo. Voda je pljusknila več ko 100 m visoko in letalca Udela vsega zmočila. Letalec pa k sreči ni izgubil prisotnosti duha, ampak je naglo sprožil motor in tako srečno obvisel v zraku. »Kako sem iz teh razvalin prišel zdrav, mi je še danes uganka. Toda ta strašni trenotek mi bo vse življenje ostal v spominu!« Tako se je potem izrazil letalec Udet-Še večjo predrznost pa je poskusil pred kratkim angleški raziskovalec Hubbard. Ta je že več let prebival na ledenih poljanah Aljaske ter raziskoval ondotno deželo. Raziskovalno potovanje po teh divje-ledenih pokrajinah je bilo po večini mogoče Ie z letalom. Pred kratkim se je vrni! na Angleško ter povedal časnikarjem tole dogodovščino, katero je s pomočjo s seboj prinesenih predmetov tudi dokazal, da je resnična: »Vedeti hočete, katera pot mojih raziskovanj je bila najbolj nevarna? Najbolj nevarno je bilo, ko sem se nekoč z letalom spustil v žrelo žarečega ognjenika in tamkaj pristal- Storil sem to v zavesti, da se podajam v smrtno nevarnost. Ognjenik se imenuje Aniakšak. Na njegovem dnu je jezero raztopljenega in žarečega bakra. V daljših razdobjih ognjenik bruha iz sebe tekoče ognjene stebre. Ponoči je to čaroben pogled. Da bi preiskal notranjost tega ognjenika, se mi je zdelo zelo važno-Zato sem nekega dne sklenil, da poletim v ta pe- kel v družbi svojih obeh spremljevalcev, ki sem ju oba poprej zavaroval za življenje. Sami nismo verjeli, da se nam bo polet posrečil in smo tako rekoč že prostovoljno sklenili račune svojega življenja. Da človek služi znanosti, rad postavi življenje na kocko. Torej smo večkrat plavali nad vulkanom sem in tja ter se potem silno previdno v vedno ožjih vijugah spuščali v notranjost njegovega žrela. S seboj smo imeli baklje iz magnezije, s katerimi smo razsvetljevali okolico. Ze kmalu smo zagledali pod seboj vrelo jezero. K sreči pa smo na eni strani obrežja zagledali široko skalno polico, na katero smo se po mnogih težavnih .poskusih končno vendarle srečno spustili. Ker pa so iz vrelega jezera uhajali strupeni plini, smo si morali nadeti aparate s kisikom. Naglo smo se slekli, ker je bila vročina prehuda. Nato srno si najprvo ogledali skalno polico ter se nato po lestvi iz vrvi spustili do jezera ter smo tam v prinesene posode zajeli tekoči baker- Tudi s sten prepada smo izsekali nekaj kosov in smo izmerili položaj. Tako smo se v notranjosti žrela zamudili skoro 5 ur. Pot je kar curljal iz naših teles. Končno smo onemogli- Od vročine nam je postalo slabo. Le s težavo smo se oblekli. Sedaj nas je čakalo najtežje: kako se bomo vrnili iz peklenskega žrela. Kmalu je zabrnel motor in k sreči se nam je silno težavni vzlet posrečil. V strmih in ozkih vijugah se je letalo počasi dvigalo iz ognjenega žrela, katerega doslej še ni prestopi! noben živ človek. Toda komaj smo bili izven žrela, nas je nekaj strašno presunilo. Razlika v toploti med žrelom in pa vrhom gore je znašala okrog 100 stopinj. Ko bi se k sreči iz previdnosti ne bili oblekli v tako obleko, katera se da z elektriko ogrevati, bi bili gotovo zmrznili. Zgoraj smo namreč zašli v silovit snežni metež- Mraz je bil tako hud, da je vse okrog nas v hipu zamrznilo. — Res je, brez nevarnosti se ne da nič raziskati. Drznost je bila velika, a se je splačala.« Cerkev, hi se \e spreobrnila Na letnem občnem zboru neke londonske katoliške cerkvene občine je pred kratkim lord Den-bing povedal tale zanimiv slučaj, kako se je neka cerkev »preobrnila«. Starši lorda Denbinga so bili še pripadniki anglikanske cerkve. Sklenili so na svojem posestvu v severnem Walesu zgraditi anglikansko cerkev. Prišel je anglikanski škof, ki je blagoslovil temelj-j ni kamen. Zato so sklenili, da mora cerkev, katero j grade, biti tudi katoliška. Tedaj je zaradi tega v \ javnosti nastalo veliko razburjenje in anglikanci so prirejali protestne shode- Končno so pa anglikanci j v znamenje protesta napravili zbirko, da bodo se-1 zidali sami tam blizu svojo cerkev. Ta zbirka je I bila tako velika, da so lahko z njo postavili dve anglikanski cerkvi: eno na levi, drugo pa na desni strani »spreobrnjene cerkve«. Lord Denbing je končal svoje pripovedovanje: »Tako se je zgodilo, da j v spomin na spreobrnjenje mojih staršev stoje sedaj tri cerkve, dve anglikanski, sredi med njima pa katoliška- Konec grškega upora. Med prijetimi grškimi upornimi častniki ,je bil en stotnik obsojen rta smrt in ustreljen. Drugi častniki pa so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Preden so jih odpeljali, so jim vpričo 20.000 gledalcev potrgali častniške znake, celo vsak gumb pri uniformi so posebej odrezali. Dragocene kovine na Španskem Ker je zadnje čase donos iz rudnikov dragocenih kovin precej nazadoval, so začeli iskati novih ležišč zlata, bakra in svinca. Pri tej priliki so mimogrede ugotovili tudi tole zanimivost, da je Al-hambra v Granadi zgrajena na naplavini, v kateri je še precej zlata. Ta raziskavanja so merodajne kroge napotila, da bodo zopet začeli kopati zlato v starih in že davno opuščenih zlatih ležiščih v Las Medulas v pokrajini Leon ter v nekaterih drugih krajih pokrajine Darro-Genil- V teh krajih so namreč, kakor pripoveduje že rimski pisatelj Plinij, Rimljani izkopali vsako leto 60.000 funtov zlala. Povzdigniti hočejo tudi donos bakra in svinca. Za raziskavanje in izrabo zemeljskih zlatih, bakrenih in svinčenih zakladov je že zbran kapital 100.000 pezet. Pri teh delih bo zaposlenih 30.000 delavcev. Pred kratkim smo poročali o potovanju slo-večega cirkusa Hagenbeck, ki je prepotoval vso Japonsko in Kitajsko ter gostoval tudi v Indiji. V Kalkuti je cirkus doživel silen potres, ki pa cirkusu ni škodoval, kakor mu ni škodoval tajfun na Japonskem. Med indijskimi obiskovalci je bilo tudi več domačih knezov. Eden izmed teh maharadž je ravnatelja cirkusa povabil na lov na slone- Hagenbeck ta lov takole popisuje: »Za Evropejca je tak lov nekaj redkega in romantičnega. Slone so tokrat lovili gonjači, ki so se postavili v krogu okrog bivališč, kjer so bili skriti sloni. Na vsakih 10—15 m so sedeli dva do trije gonjači ob svojem ognju, katerega so na vso moč kurili- Ves ta orjaški krog je imel kaka dva kilometra v premeru. Sredi tega kroga so bili skriti sloni. Ponoči so se sloni približali krogu in hoteli uiti. Toda gonjači so začeli metati proti njim goreče baklje in bobni so divje zabobneli, tako da se je živa! preplašila in zbežala nazaj v sredo kroga. Počasi se je ta ognjeni obroč zoževal. To je trajalo več dni. Zato je bilo treba slone tudi krmiti- Gonjači so imeli s seboj cele skladovnice sladkornega trsa in ga metali slonom, da niso bili lačni. Medtem se je krog gonjačev vedno bolj ožil. Na bližnjih gričih pa so stale trume domačinov in gledale gonjo- Že iz daljave se je slišalo močno trobentanje slonov in presunljivo kričanje gonjačev. Ko so sc ljudje živalim že močno približali, smo videli, kako so gonjači z gorečimi bakljami planili proti čredi slonov in jo pognali proti vhodu zaprtega prostora. Žival se ni imela nikamor več umakniti, le vrata v »kral« (z močnim kolovjem ograjen prostor) so bila odprta. Skozi ta vrata so sloni pobegnili. Pa niso pobegnili, ker v tem hipu so se za njimi zaprla močna vrata in sloni so bili ujeti. Ujetih je bilo 12 slonov. Ko je samec zapazil, da so ujeti, je tako zbesnel, da je samice s svojimi orjaškimi zobmi metal v jarke. Živali so potem le s težavo splezale zopet nazaj. Končno pa se je samec le pomiril. Toda ponoči je s svojimi zobmi dvignil iz tečajev več ko 2000 kg težka vrata in pobegnil-Toda njegova sreča je bila le kratka, ker so ga drugi dan zopet ujeli.« »Ne jokaj, sinček, ata je tekel po kleparja m se kmalu vrne.« Primož Trubar 20 Zato se je njegovo slovstveno delovanje pričelo šele na Nemškem. Nam že znani pisar deželnih stanov Matija Klombner je bil tisti, ki je Trubarja posebno navduševal, naj začne pisati protestantske knjige v slovenskem jeziku. Pot s Kranjskega na Bavarsko in v Wiirtenberg je bila precej dolga ter združena z mnogimi stroški. Ker Trubar ni imel svojih sredstev, so mu oskrbeli potrebni denar kranjski deželni stanovi. Prijatelji so ga spremljali do Kranja, ki je takrat že precej globoko tičal v luteranstvu. Ondotni mestni župnik Peter Singer je imel velik križ z zapeljanimi župljani, množečimi se kljub njegovim svarilom od dne do dne. V Kranju se je Trubar 2. junija 1548 poslovil od spremljevalcev z zagotovilom, da jim bo večkrat poročal iz Nemčije. Oskrbeli so ntu še voz do Kranjske gore in se potem vrnili v Ljubljano. Čeprav je bila narava ob tem času v najlepšem spomlad-neni razvitku, se vendar Trubar ni veselil prirodne krasote. Misel, da mora prisiljen zapustiti svojo rojstno deželo, mu je ležala kot velika teža na srcu. Kako sc mu bo godilo v tujini? Kdaj bo zopet videl stare znance? Vzbujal se mu jc kes o preteklem življenju. Lahko bi bil v miru kakor živijo drugi. Zdaj mora pa enako desetemu bratu begati po svetu. Spominjal se je tudi matere, ki še živi doli na Rašici pri Ško-cijanu in moli za svojega preganjanega sina. Vse to mu jc mehčalo srce, toda njegova stara trma mu ni dopustila, da bi bil spoznal svoje zmote. V Radovljici se je poklonil graščaku Moricu plemenitemu Dietriclisteinu, posebnemu zavetniku protestantov. Dietrich-stein je poznal Trubarja do zdaj samo po imenu. Slišal je o njem, kako vneto deluje za novo vero in koliko je moral že radi tega prestati. Zato ga je zelo gostoljubno sprejel in veliko iznraševal. Pripovedoval je Trubarju, kako napreduje lutrovstvo v begunjski in posebno v blejski okolici. Čeorav se briksenški škof Krištof Fuchs kot lastnik blejskih in bohinjskih zemljišč po svojih pooblaščencih na vso moč upira razširjevanju nove vere, je vendar v radovljiškem okraju več kakor 1200 njenih pristašev. Trubar naj le pogumno nadaljuje svoje delo ter ne pozabi Kranjcev, četudi odhaja zdaj na Nemško. Pri poslovu mu je dal graščak precejšnjo denarno podporo. Cesta je bila do Jesenic še toliko dobra, da je konj lahko tekel po njej. Od Jesenic dalje pa se je spremenila v poljsko pot polno gramoza, po katerem je voz odletaval na vse strani. Trubar bi bil rajši hodil peš, kakor se peljal ob tem ropotu in premetavanju sem pa tja. Poleg tega je postala tudi dolina tako ozka, da ni bilo nobenega razgleda. Sami gozdi in beli prodi, ki jih je delala Sava ob časti povodnji ter poljubno tekla danes tukaj, jutri tam. Našega popotnika so zanimale edino le visoke skalnate gore, obdajajoče dolino na desni in levi strani. Nikdar še ni videl takih velikanov v taki bližini. Lepo vreme je še bolj poviševalo krasoto planinske pokrajine. Zvečer sta se z voznikom pripeljala v Kranjsko goro. Iz-vedši, da je tamošnji župnik Krištof Jankule strogo katoliški mož, se Trubar ni oglasil v župnišču, temveč je ostal v gostilni poleg cerkve. Tukaj je našel večjo družbo tovornikov, ki so dospeli s konji, obloženimi z raznim blagom, s Koroškega. Nekaj pa je bilo namenjenih na Koroško. »Ali bi mogel ostati v vaši gostilni čez noč?« — je vprašal Trubar gostilničarja. »Sem že dva dni na poti in zelo utrujen.« »Le ostanite, vam bomo dobro postregli« — mu je ta odgovoril. »Naša gostilna rada sprejme vsakega popotnika. Kam pa gre rajža?« »V Beljak sem namenjen. Je še daleč od tukaj?« »Štiri ure dobre hoje. Danes teden sem bil v Beljaku in se čudil, da se je tako spremenil.« »Kako to?« — je vprašal Trubar. »Tam je zdaj veliko evangeliš-ljudi« — je pripovedoval gostilničar. »Stopil sem v cerkev svetega Miklavža pri Dravi, pa je bila vsa drugačna služba božja -kakor pri nas. Duhoven, oblečen v črno suknjo, ni nič maševal, temveč samo bral in pridigoval. Potem so vsi skupaj nekaj peli, dajali denar v nabiralnik in šli iz cerkve. Ostal sem še nekaj časa v njej in jo ogledoval. Vse stene so bile prazne, nikjer nisem videl svete podobe. Kmalu pa je prišel mežnar in mi rekel, naj grem iz cerkve, ker jo bo zaklenil. Koliko prijaznejše je pri nas! Imamo veliki oltar, v katerem je Mati božja, obdana z angeli. Imamo dva stranska oltarja s svetniki. Vidimo župnika in kaplana v lepi mašni obleki pri službi božji. In koliko gori pri nas sveč na oltarju in kako prijetno diši kadilo! Vse veselo in svetle, tam pa vse mrzlo in mrtvo. Nikoli bi se ne mogel zapisati v lutriš-vero.« Gospod Primož ni hotel motiti moža, ki je tako poveličeva? katoliško bogoslužje. Ob tem, kar je slišal, mu je nehala za hip vnema za luteranstvo. Vzbudil se mu je ljub spomin na otročja leta, ko je hodil z očetom in z materjo v cerkev na Rašico in v Škocijan. Začutil je hudo domotožje. »Ko pridete v Beljak« — je nadaljeval gostilničar — »ne hodite v tisto cerkev svetega Miklavža ob Dravi. Je preveč dolgočasno v njej. Rajši stopite v mestno župnijsko. Tam št gor i večna luč pred tabernakljem«. Nobena učena pridiga bi ne bila mogla Trubarja tako živo zadeti, kakor ga je to preprosto pripovedovanje. Toda ostal jc zakrknjen. Drugo jutro je voznik, ki ga je pripeljal do Kranjske gore, vpregel konja in se vrnil v Kranj. Tovorniki so odšli po svojih potih, Trubar pa proti kranjsko-koroški meji. Rajši je hodil peš, kakor bi se bil vozil po tako slabi cesti. Teže itak ni nosil s sabo. Na eni strani mu je visela usnjata malha, na drugi strani pa povit plašč za slučaj slabega vremena. Glavo mu je pokrival širokokrajnik kot varih zoper dež in vročino, v roki pa je nosil po običaju takratnih časov močno gorjačo, služečo mu za orožje in za podporo na potovanju. V usnjati malhi je imel poleg drobnarij shranjeno sveto pismo. POMARANČE Španske (specijelna znamka Zlati jelen) )a(!a (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne) le pri špecijalni uvozni trgovini Največja Izbira! PlSfllf &I.PIIUCH Kvalitetno blago I trgovina s sadjem na debelo LIMONE Ljubljana v največji izberi in vedno »veže kakor tudi razno drugo juino sadje in zelenjava PogaCariev trii knezoškofijska palača NaJnižte cene! Zahtevajte ponudbe! Gospodarstvo Posvetovalnice za izbiro poklica Skoraj vedno se ob zaključku šolskega lota pojavljajo v posameznih družinah ne; rešljivi problemi: kam z otroki, kje naj svoj študij nadaljujejo ali kakšno stroko naj si izberejo za svoj življenjski poklici Otrok sam, ki živi danes v tako raznolikem okolišu, ki mu nudi vse preveč stvari, ki ga lahko zanimajo, si no ve svetovati. Sc manj mu morejo svetovati starši, ki ne vidijo preti seboj nič drugega kot otrokovo bodočnost, oziroma gmotno stran izbranega po; klica. Pri vsem tem pa so pozablja na to, ali ie izbrani poklic tak, ki naj zadovolji otroka tudi pozneje v življenju, ali .je tak, du odgovarja otrokovim naravnim sposobnostim. Nihče ne 'more tajiti, da je izbira poklica življenjske važnosti za vsakega posameznika, pa tudi za gospodarstvo sploh. Da je temu tako, nuni svedočijo različne posvetovalnice /.a izbiro poklicev v tujini. Posebno so razvite te v Združenih državah ameriških, v Evropi pa v Avstriji, Nemčiji. Českoslovaski m Sovjetski uniji. V naši ožji domovini se kažejo prvi početki v društvu Šola in dom. iocla dokler stvar ni urejena z zakonom, dokler preiskave ne bodo temeljile na znanstveni podlagi ter nc bo vpeljano obvezno preiskovanje vseli otrok, ki prestopajo iz sole v praktično življenje ali ua druge šolske zavode', toliko časa ne smemo upati na'uspehe. Naše stremljenje mora iti za tem, da si ustvarimo prepotrebui nsihotehnični institut. Manj, veliko manj bo zgrešenih eksistenc, velike koristi bo črpalo iz tega naše mlado gospodarstvo. . , Nedavno sem imel priliko ogledati si delovanje dunajskega psihotehničnega instituta. (Mimogrede: največ zanimanja za delo v institutu kažejo pripadniki zahodnih narodov iu Amerikam-!.) Prijazni dr. ivoller, asistent instituta, rodom iz Kckc, nam je v kratkem nazorno pokazal ogromno delo, ki ga vrši mlada ustanova..Psihotehnični institut nu Dunaju .ie liila prvotno zasebna ustanova. oživljena od delojemalskih in delotla-jalskih združenj. Danes je institut podržavljen, dobil je na ta način možnost neomejenega razmaha. Dela v popolnem sporazumu /, državno oblastjo (socialno upravo), dalje '/. borzo dela, z zdravstvenimi ustanovami tu poklicnimi posvetovalnicami. Tudi velike tovarne, kakor na primer avtomobilske, pošiljajo delavce, ki jih sprejemejo na delo, predhodno v pregled institutu. V institutu ne delujejo samo psihologi, ampak tudi tehniki, jurišti" in drugi. Ta raznolika strokovna usposobljenost v institutu zaposlenega osobja, daje možnost smotrnega ocenjevanja za različne poklice. Vsi izsledki se stalno nadzorujejo. Polom tega nadzorovanja jc dognano, da so mnenja, ki jih institut postavlja, v 711—7.")% pravilna. Vsekakor lep uspeli. Institut izvrši mesečno do tisoč pregledov in sie<>r v skupinah največ do 20 oseb naenkrat. Ce bi se pregledovalo več kakor 20 oseb naenkrat bi pravilno ocenjevanje posameznih oseb močno trpelo, kajti zavisi v glavnem le od individualne preiskave posameznika. Na ta način odpade tudi ono pavšalno kritiziranje, ki se omejuje v splošnem na to, da je človeka v 4—8 urah nemogoče spoznati, za kakšen- poklic je sposoben. Institut dela na podlagi znanstvene obdelave posameznih po-klieev zato so uspehi izredno dobri. Institut je v stalni zvezi z zdravniki, ki obravnavajo Spod vsak poklic s svojega stališča. Da kritika ni posebno utemeljena, se vidi tudi iz tega, ker je država t. j. socialna uprava pravilno razumela važnost te ustanove. Sa.i je pregled otrok v Avstriji obvezen. Psihotohnika proučuje v glavnem lastnosti človekove. Tc razdeli v dva velika dela, to jc ljudi s trgovskimi in ljudi s tehničnimi sposobnostmi. Dvoje vrste ljudi prihaja v pregled: Prvi, imajo že nekak cilj pri določitvi poklica in drugi, ki so popolnoma ueusmerjem brez lastnega cilja. Naloga psihotohnika je, da prvemu potrdi ali ovrže njegov cilj, drugemu pa da pokaže pravilno smer njegovemu udejstvoval) ju. Ob sprejemu mora vsakdo izpolniti posebno polo, na kateri so postavljena različna vprašanja. Dalje se meri na različnih aparatih ročna spretnost, ki je finejša ali bolj groba; šoferske zmožnosti se merijo potom posebnega aparata kimograf-a itd. Tz vseh navedenih poiskusov psihotehnik do-ženc spretnost, logiko, dalje inteligenčno stopnjo itd. Ta se ocenjuje s posebnim redom »sposoben«'. Laliko je odlično sposoben; dobro; ali samo sposoben; manj sposoben oziroma nesposoben. Vsi oni, ki dobo oceno manj ali nesposoben, so ponovno pregledajo; način izpraševanja pri ponovnem pregledu jc drugačen, ker se upošteva tudi kandidatovo duševno stanje. Naprirner na otroka, ki mu je pred kratkim umrl kdo izmed ua.j-bližjin, npliva to popolnoma gotovo na njegovo duševno razpoloženje. Praksa je pokazala. da taki kandidati pri ponovnem pregledu /boljšajo svoj red za 1 ali včasih 2 točki. Seveda jc običajno tudi gotov odstotek nesposobnih. Vsakdo, ki je v institutu pregledan. dobi svojo kartoteko, ki sc nadzoruje, na ta način je institut prišel do svojih zaključkov. V čimdaDe več.ji meri, pa prihajam v institut tudi starejši ljudje prostovoljno. Ti se preiskujejo iz različnih osebnih nagibov, največkrat, radi kontrole o pravilnosti izbranega poklica. Objektivna psihotehniku se peča predvsem, kakor že omenjeno, z lastnostmi strojev. Tako, upoštevajo velike tvrdke izsledke instituta in po možnosti izboljšujejo svoje izdelke po predlogih instituta. Dognalo se je, da je pisalni stroj z belimi črkami na črnem polju boljši, kakor obratno, zato ker jo vse ozadje pri pisalnem stroju črno, vsled česar bele črke bolj iznadejo. Dognana :ie pravilna višina, dolžina posameznih hišnih predmetov, stolov, itiobilij, dalje smotrena uporaba raznih materijalov itd. Iz tega kratkega opisa je razvidno, kako ogromno naloero izvršuje ta praktična znanost, kolikim ljudem pomaga do zadovolj-nejše bodočnosti, koliko napak odstranjuje v vsakdanjem življenju, ki nas motijo, da ne vemo zanje. Psihotehnični instituti so desna roka posvetovalnic za poklice, brez njih da; nes ni mogoče svetovati poklicev. V Avstriji obstojijo poleg splošnega psihotehničnega še specialni instituti, zveznih železnic, poštne uprave ter vojaških oblasti. Smo mlada država. Naše gospodarstvo je šele v razvoju, kljub temu pa se že greši v škodo naroda in posameznikov. Ne smemo zaostajati, temveč si vedno in vedno znova nabirati novih vzorov pri malih — a napred-: nili narodih. Zamujenega dohiteti ne more-j rno, skušajino pa uresničiti to, tako važno ' ustanovo prej ko mogoče. J. V. Š. Zaposlenost v marcu Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja pregled zaposlenih delavcev v Sloveniji meseca marca. Število zaposlenih je znašalo 74 ois, (ločini je znašalo število zavarovancev v februarju 72.413. V primeri s februarjem je torej število zavarovancev naraslo za 1.605, v primeri z marcem 1934 pa je število zavarovancev padlo za 88. Prvič po decembru 1933 izkazuje OUZD padec svojih članov v primeri s predhodnim letom. l'a; danje letnega diferencijala se je opažalo že dalj časa. Oktobra 1934 je bilo v primeri z oktobrom 1933 zavarovancev 4.091 več, decembra je znašala ta številka 3.529, februarja 1.593, v marcu pa je bilo prvič zabeleženo manjše število zavarovancev kot v marcu prejšnjega leta. Ta padec ni toliko pripisovati izpreirienjeni zaposlenosti, kajti počenši s 1. januarjem 1935 so se delavci, zaposleni iz kreditov bednostnega sklada (javna dela), izločali iz obveznosti zavarovanja, ker po mnenju dravske banske uprave niso zavezani bolniškemu zavarovanju prav tako ne kot delavci zaposleni pri javnih delih po zakonu o javnih delih. Število teh izločenih delavcev znaša nad 1.000. To jc najvažnejši vzrok padca števila zavarovancev v primeri s prejšnjim letom. V drugi vrsti jc ta padec pripisovati poslabšanju položaja v tekstilni industriji. Nobena ostalih industrij ne kaže znatnih razlik v primeri z lanskim letom. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v marcu letos 1,651.964 Din, kar pomeni v primeri z marcem lani zmanjšanje za 25.996 Din, padec je torej znatno večji kot padec števila zavarovanih delavcev, kar dokazuje veliki padec delavskih mezd. Odstotek bolnikov je radi gripe dosegel nov rekord, namreč 3.27%. Od začetka lela 1929 — tedaj je bila znana huda zima — pa do danes ni imel OUZD še nikoli relativno Iako visokega staleža bolnikov. tnsotvence v marcu Društvo industrijcev in velelrgovcev v Ljubljani objavlja statistiko insolvenc za mesec marec 1935. Iz te statistike je razvidno, da je znašalo ta mesec število razglašenih konkurzov v vsej državi 13. (februarja 15, lani marca 18), število razglašenih prisilnih poravnav izven konkurza na 28 (februarja 20. lani v marcu pa 28). Lahko-atletski rekordi v prejšnjem stoletju Dandanes večkrat slišimo glasove iz sprotnih iu nesportnih vrst, da so sedanii rekordi na meji človeških zmožnosti in da ni več daleč čas, ko se bo to neprestano prodiranje navzgor ustavilo. Toda lo mnenje so današnji atleti že ponovno ovrgli z najnovejšimi uspehi in ponovno dokazali, da so človeške zmožnosti zelo raztegljive in da se nikakor ne da potegniti črte, do katere bi mogli priti sodobni športniki, človeška energija ter velika volja po napredku bosta v zvezi z izredno ugodnimi pogoji kondicijskega, psihičnega ter kli-matičnega značaja —1 kakor je ravno zadnja doba opelovano pokazala — doživela še velike triumfe. Toda nekaj drugega je pri celi stvari, česar vsi športniki ne vedo, namreč to, da so šli uspehi v vseli zadnjih desetletjih zelo počasi navzgor. Samo za par centimetrov ali par desetink sekund so se popravili gotovi rekordi. To ie zopet dokaz, da so bili že v prejšnjih časih prvovrstni atleti, ki so dosegali take vrhunske uspehe, ki imajo Se dnnes mednarodno vrednost. Tako je pretekel ameriški mojster James Ovven 100 jardov (91,40 m) 21. junija 1890 v časti 9.8 sek., kar odgovarja hitrosti teka na 100 m času 10,8 sek. Leta 1891 in kasneje sta še dva Avstra-lijca dosegla ta čas, vendar se jima pod to znamko ni posrečilo priti. Leta 1895 dne 2. septembra pa se je ameriškemu poklicnemu tekaču E. Dono-vanu posrečilo preteči isto progo v času 9,6 sek. Izboren, da naravnost bajni čas pa je dosegel Bernie \Vefers, najslavnejši sprinter tistega časa, ki je dne 30. maja 1896 pretekel 220 jardov (201.11 m) — sicer na ravno progi — v času 21,2 sek. Ves svet se je tedaj čudil temu uspehu. Leta 1900 pa je Američan William Long, zmagovalec na 400 m na drugi olimpijadi 1900 v Parizu, presenetil svet z dvema kolosalnima uspehoma. Najprej je tekel 29. septembra 19U0 na 352 jardov (321,8 m) dolgem tekališču četrt milje (402,29 m) v času 47,8 sek,, teden kasneje pa je pretekel isto progo celo v 47 sek. Vsega občudovanja vreden pa je tudi uspeh na 880 jardov (804,58 m). Svetovni rekord, ki ga je dosegel Charles Kilpatrick s časom 1:53,4 min. dne 21. septembra 1895 v Long Islandu v Ameriki, je presenetil lahkoatletski svet. S tem svojim uspehom je prekosil celo svetovni rekord profesionalca Franka Hewitta iz Avstralije, ki ga ie postavil leta 1871 s časom 1:53,5 min. Še večji mojster pa je Američan Louis Myers, ki ga še danes označujejo za največjega ženija v tekih, ki je sploh kdaj živel. Omenjeni atlet je v razdobju od leta 1879.—1884 pri ameriških prvenstvih ni. mani kakor 15 krat zmagal in sicer od 100 jardov navzgor pa do polmije. Dne 8. oktobra 1881 se je spravil še na 1000 jardov (914,38 m), za katero progo je rabil 2:13 minut. Kak uspeh je bil to, najbolj jasno dokazuje dejstvo, da ie njegov omenjeni svetovni rekord šele leta 1910, torei celi h29 let pozneje, potolkel večkratni olimpijski zmagovalec in rekorder Mclphin Sheppard. V Sloveniji je bilo v marcu letos: 4 konkurzi in 6 prisilnih poravnav, v februarju letos 6 konkurzov in 4 poravnave, v marcu lani pa 5 konkurzov ter 10 poravnav. V primeri z lanskim letom se opaža nazadovanje insolvenc. Skupno je bilo v prvih 3 mesecih t. 1. razglašenih v vsej državi 38 konkurzov (lani v istem času 60) ter 75 (91) prisilnih poravnav izven konkurza. Zračni promet „Luithanse" 1935 S 1. aprilom je otvorilo to nemško zrakoplov no podjetje dnevni promet nu progi Atene —Bclgrud—Berlin, s čimer je naša Jugoslavija dobila sijajen priključek uu veliko mednarodno omrežje- Odslej je mogoče v 6 urah prek-teti iz Belgradu v Berlin in v 5 urah v Atene. Iz Berlina je nadalje mogoče v dobrih štirih urah doseči London ali Ivopenliagcu, iz Bel-gruda pa v enem dnevu. Vsa važnejša mesta v Nemčiji se iz Berlina dosežejo v pičlih treh urah. Znatno bo z novimi zvezami okrnjšnna zračna pot preko Oceanu. — Ta nagla zveza bo večinoma v korist zn naš trgovski svet, ki bo tekom enega nli dveh dni laliko izvršil opravke, ki je dotdej zalije rabil morda kar par tednov. Veliko ugodnost bo konečtio nudila pomnožena zračna zveza številnim severnim obiskovalcem našega Jadrana. Progo Monakovo-Be-netkc-Trst bo možno prevoziti v dobrih 3 urah. Slavijn . jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani je imela dne S. aprila svoj XII. redili občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto I954 so zadovoljivi, posebno še, če upoštevamo, da splošna gospodarska kriza proti lanskemu letu ni popustila, ampak se skoraj poostrila. Skupna premija v poslovnem letu 1934 znaša 22,419.931.31. lansko leto pa je znašala 22,924.>(>2.74 Din. Tu odpad na premiji je posledica padca cen gotovim predmetom in pa splošnega pomanjkanja gotovine, zlasti med poljedelskim prebivalstvom. Rezerve zavoda sn narasle nn 39.136.122.>2 1 Din od lanskih 5>.4<>5.(>11.17 Din. Na škodah, ki t jih jr likvidirala s priznano kulanco, je izpla-■ ("ala banka »Slavija« med svoje zavarovance I tcKom poslovnega leta 1934. 9,995.404.27 Din. Tudi v drugih panogah so bili doseženi sijajn-uspehi. Tako jc n. pr. skočil v višino ameriški olimpijonlk James Baxter 3. septembra 1900 v Nevv Yorku 1.99,5 m, to je višina, ki je še dnne> (izvzemši Finske) precej višja od rekordnih znamk evropskih držav. Tudi sijajen rezultat v skoku na daljavo datira že iz tvga časa. Myer Prinstein (Amerika), ki je pozneje zmagal pri dveh olimpiiskih igrah, je 28. aprila 1900 skočil v Philadelphiji 7,51,7 ra ter je postal svetovni rekorder v tej panogi lahke atletike. V skoku ob palici je .skočil angleški atlet Rcginald Dikkison 4. julija 1891 3.58,3 m, Avslra-lijec William Mc Manus pa je bil na drugi strani najboljši skakalec v troskoku v tisti dobi. 15. aprila leta 1887 je namreč skočil 15.00,2 m daleč. Veliko vlogo v športnem svetu je igral tedaj tudi metalec krogle Anglež Denis Horgan, kateremu se je posrečilo zalučati dne 9. oktobra 1897 leta 14.69 m daleč. In končno naj omenimo šc ameriškega orjaka John Flanagana, ki je leta 1900 na dan 18. julija o priliki pariških olimpijskih iger zalučal 14 in pol (untov težko kladivo 51.03,6 m daleč. Če pogledamo vse te rezultate, ki ko bili doseženi pred tridesetimi, štiridesetimi, petdesetim, celo šestdesetimi leti, potem šele moremo pravilno ocenili, na kaki visoki stopnji ie bila lahka atlctik' pri naših prednikih. In te bi prišli ti borci mto današnje športnike, bi še v marsikateri mednarodni tekmi igrali važno, celo odločilno vlogo. iUlimpijski sp nt I mes ce april. M. 4, J« IzV-l lr 'tui z Uredilo zanimivo Iti tmtiftiio vsebino. Novost to številke jc rubrika «rcdn.|e*olnki sporU, ki ho od-slej vsakokrat v Olimpijskem uportu-. V tej rubriki je n a ved en »porod vulikih lokom srednješolcev Zagreb —BelgriKl- -LJubljana v maj", predvideva postavo zn grobške reprozonUiiiice tor ima /jiuiaiiv članek o novem srednješolskem igrisr-u in delu na »Joni. — 7.n mara tonsko tekače jc zelo zanimiv članek, ki bnvi s treningom iu mišljenjem najboljših fiiiJtkih tekačev na (Jolpo progo. M. Dobrin daje o pomladanskem tronindi važna navodil« našim atletom in dr. Politični- začenja •s Manliom o zgodovini masaže objavljati vrsto elnii-kov, s katerimi hofe obdelati važno vprašanje m«' zn. športnike. S lomi članki bo dr. IMničar, ki je znan kot strokovnjak v tem poslu, vzbudil hrezdvomno zn iiimanje vsega našega spor! u epu sveta. Objavljanje na-5o crossooimtry sezone r. rezultati ke.kor tudi venti o najvažnejših dogodkih v laliki atletiki po svetu napravi številko še I »olj zanimivo. Xe manjika niti članka o razvoju naših rekordov, pn so tudi tokrat prišli ml vrsto »n.ši srednjcProgaši. Vsakomur uajtoplcje priporočamo, du si nabavi to uspelo številko niišofr.i ,-di-ncun strokovnega lista. Olimpijski srort- so dolii v vseh trafikah, naroča m- i>n v uredništvu M. Dobrin. Di-nškovičevn 23, Zagreb. Celoletna naročnina Din :«!, polletna Din 20. * .1ASO. Drov i ob 18 l>o sestanek na lelmiki tsoba SI. 821. Ob tej priliki bo razdelitev uagrad tekmovat coni v slalomu iu smuku. Dolenc Kaj-oi, ASK, 1k> do. bil smuči, darilo tv.rdka »Robov«, Otuerza Igor .stre-moliti,' dni tvrdke Spori Kure.!-. Marinko Janez par smučarski h nogavic, dar Krdke Hribar. Mod virifta« ranimi bodo nuirrajonl: Heim, Dečimui, Mušio, 1'atinn Želimo, du se omenjeni sigurno udeleže sosUinka. SK Jadran, l.juhliaiia. V petek. 12. aprilu 1*> ob 111 obvozen elansMti sestainok pri g. M. Sokliou. Preti ko njnšnico. Ono članstvo, ki še »i poravnalo članarine, se pr<*»1, da to stori nu tem sestanku. — Odbor. /5 redni obrni zbor SK Jadrana bo v soboto 13. aprilu ob l!i :10 v prostorih g. M. Kokliča, l're-1 ko njušnieo. Članstvo se opozarja, da .i« za piaeauje čla naiirto zadnji rok do 12. a-tirila do 20. fjani z. neporavnano članarino uinuajo glasovalno pruv-ice. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša koncem poslovnega leta 190,504.270.— Din. Radi odpisa akvizičriili stroškov se izkazani čisti dobiček 133.335.74 prideli splošnemu rezervnemu fondu. Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani je sklicana zu 12. april ob pol 9 šetiiix> kot za koruzo čvrstejše. Vzrok za to čvrstejšo ten detico je iskati v nakupih Privilegirane izvozne družbe. Pšenica stane, oziroma zahtevajo zanjo bč 124—126, bari. 125—127, gornje potiska 132, koruza pa pariteta Ittdjija 60—70, bč. 70—72, bar. 72—7? in Sisek 85—87. Tudi pri moki so šli mlinarji malo gori ter nolira danes 210—225. Ljubljana (franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu). Pšenica bč. 78 kg 2% 126—128. 78 kg 2% ban. 124—120, koruza prekomerno suha s kval. garancijo bč. 63— 70, ban. 64—06, bela zu mletev 84—86, oves slav. 08-100, moka ničla bč. in bati. 200—220, št. 2 180-200, št. 5 160-180. otrobi deb. 95—100. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet slab. Sninbor. Pšenica: bč., srem., gor. bč. in ban. 120—122, bč. in ban. potiska 126—128, slav. 125 do 128. — Koruza: bc. in srem. pronipt 06—68. bč. in srem. april—maj 67—60. srem. bela ladja 70—71. — Moka: Og in' Ogg 190—210, Št. 2 170 do 100, št. 5 150—170, 5t.6 135-150, št. 7 105—115, št. 8 75—85. — Vse ostalo neizpremenjeno. Ten denca neizpremenjena. Promet 45 vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet živali nejši. Pšenica: maj 15.25 15.45. zaklj. 15.43 do 15.45; junij 15.31—-15.44, zaklj. 15 49—15.50. - Rž: maj 11.25—11.40, zaklj. 11.38—11.40; junij 11.35 do 11.44, zaklj. 11.44—11.45. - Koruza: maj ll.8(. do 11.38. zaklj. 11.38—11.39; julij 11.15—11.24 zaklj. 11,26—11.27. Živina Svinjski sejmi t Celju. Ker je sedaj ziinn pre nehala, so začeli na svinjske sejme dovažati vedno več prašičev razne starosti in velikosti. V soboto je bilo pripeljanih na sejem 255 prašičev. Prodanih je bilo 110. Cene so bile nastopne: Za pra šice v starosti do 2 mesecev 50—110 Din, od "2 do 3 110—220 Din, od 3 do 4 220—340 Din. od 4 do 5 840—480 Din, od 5 do 6 480—600 Din od 7 do 8 640—700 Din od 10 do 12 mesecev 800—1100 Din. Izredna prilika! Tik Maribora! 10 oralov posestva v krasni legi z dvostanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem — prodam za 130.000 Din. Vzamem v račun hranilne knjižice. Ponudbe na upravo SI.« v Mariboru pod -Pod Pohorjem«. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko- 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Staroznana tvrdka F. M. SCHMITT Pred šKofijo 2 Ljubljana Llngerjeva 4 priporoča bogalo zalogo ročnih torbic, lislnic, denarnic, kovčkov, nogavic, rokavic, svilenega in bengerjevega perila i. t. d. vse za praznike po znatno znižanih cenah. Oglejte si velikonočne izložbe! Pozor! Čitajte! Kateri trgovec sprejme mlajšega pomočnika, veščega mešanega blaga, ,-iosebno železnine in spe-;erijc, z dobrimi spričevali. Naslov v upr. »SI.« pod »Dober prodajalec« št. 3992._ (a) Mlad iant vojaščine prost, išče službo potnika, skladiščnika ali slično. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Pošten in zanesljiv« 3991. (a) Prodajalka ali blagajničarka, zmožna kavcije — išče službo v Liubljani ali okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3959._(a) Vdova inteligentna, 40-letna, želi mesto gospodinje v žup-nišču ali pri starejšem gospodu. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Gospodinja« 4014. (a) Jazz-band kvartet aH kvintet, študentje, se sprejme za julij in avgust na morje. Oskrba in stanovanje prosto. Ponudbe z natančnimi navedbam; je poslati na direkcijo hotela Sudetija, Omišalj, otok Krk, Jugoslavija. (z) llužbodobe Potnika ki že poluje po Sloveniji in Hrvatski — iščem za prodajo pletenin. Ponudbe upravi »Slov.« pod -Provizija« 3996. (b) Postrežnico iščem. Kolezijska 19-1. b Čedno dekle sprejmem za hišna dela. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3999. (b) Pošteno dekle zdrava, snažna, se sprejme za vsa hišna dela k boljši krščanski družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4031. (b) Železostrugar samostojen, se sprejme za krajšo dobo. Hlep Rihard, Zg. Sv. Kungota 8, (b) Tekač mlajši, pošten, se takoj sprejme. Prednost s kavcijo. - Splošna trgovska družba, Dvorakova ul, 3. Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Bančne vlož. knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju ter izplačujemo lakoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6.-1I. Tei. int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo najloč-neje- (d) Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kamniku kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Do 30.000« št. 3984. (d) Stanovanja IŠČEJO: Prazno sobo s štedilnikom iščem ali grem kot sostanovalka. -Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »April«. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam na Vodnikovem trgu. Ostali naslov se Izve v upravi »Slov.« pod št. 4034. (č) I Automofor i Posestva Droben oglas r »Slovencu* posestvo S hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem oač kupca ti s kniii/eo da. Ugodno naprodaj lična hišica v ljubljanski okolici, pripravna zlasti za obrtnike ali trgovca. Ponudbe pod »Hiša« 4004 upravi »Slov.«. (p) Zemljišče v Sp. Šiški ca. 15.000 m-' ugodno naprodaj; vodovod, elektrika v bližini. — V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice. - Vprašati pri: Miškec, Ljubljana Vil - Medvedova 38, telefon št. 35-75. (p) II Glasba Za mal' d'narja dost' muzke ploSče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTROTON d.zo. z. pasažo nebotičnika Kupimo Motor na naito dobro ohranjen - kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Motor« št. 3988. (k) Staro zlato in zobovje kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. IGBSI Ce avto svo/ stari oruuu/uj aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Slove/tčev naimanjš' inseral Gospodi« e! ODrlniki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Slanho riorfancic železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostul vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, orjaške jagode 100 komadov 30 Din — razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor. (1) Kolo z orininal torpedo - poceni prodam. Dvorakova ul. 3-1. nadstr., levo. (1) Domača šunka prvovrstna, cena 15—17 Din kg, pri večjem odjemu 15 Din kg - se dobi pri K. Štruklju, Moste pri Ljubljani, Zaloška 9. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Les za ograje hrastove letve, rante in stopičke; — odpadke od žage, trde, vezane v ?nope in krajnike — po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14. (1) tMcuCl xxp£a<6i 'S%CVC71CW zaiamčijo najpopolnejši uspeh ■■■■■■■■■■■■ Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto > Duco« ličanje in tapetništvo, Domžale, f Avto »Daimler« 6 sedežni, v zelo dobreiii stanju, prvovrstni stroj, ugodno naprodaj. Ponudbe na uj:>ravo »Slovenca« jx>d šilro »Daimler« 3747. Avto Amilcar v najboljšem stanju, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4007. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki izgubi naše dobre mame, gospe Frančiške Ameršek izrek amo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Jenšterlu in vsem sosedam za skrb in lajšanje trpljenja ob priliki njene bolezni, častiti duhovščini, vsem darovalcem prekrasnih vencev, vrli gasilski četi, pevskemu društvu »Zarja« in vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku. Trbovlje, dne 9. aprila 1935. ŽALUJOČI OSTALI Pridite in oglejte si... Moške obleke.......Din 250-- damski plašči....... * 170-- otroške obleke...... * 75*- modne hlače....... „ 70"- Hubertus plašči za dame . „ 250*-Hubertus plašči za moške . „ 292-- ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 Tinčkove in Tončkove prigode 3. Popravljanje splava Najprej sta z lepenko zakrpala streho na kolibi splava, potem je prišla na vrsto cev pri peči. Tonček je v okenske okvire pritrdil nove šipe in se jezil na hu dobne dečke, ki so jima s kamni pobili steklo. Tinček je s katranom namazal pod in izjavil, da je splav sjx)soben za vožnjo po reki. Ljubezenska zgodba mlade duše PEVČEK Dolores Viser. — Poslovenil Janez Pucelj Preludij »Le j, Ivane, Št. Vid!« »Oče, iz Št. Vida niso dosti prida.« Oče prikima, pomakne usnjeni goselnik više na ramo in hlastno naredi tri, štiri korake. Redki, plavi lasje mu povihravajo v vetru. > Ivane, še veš, kako je bilo, ko sva bila zadnjič tamkaj?« »Ne več prav dobro, oče; je že tako dolgo od takrat.« »Dolgo, dolgo — sem že sam skoraj do dobrega pozabil.« Trudno stopa dalje. Zagoreli, suhi dečko, ki mu stopa ob strani, ga skrivnostno pogleduje. Kaj je le danes očetu? Sedemkrat sta ie počivala, odkar sta davi zarana odrinila od skednja na Griču pri Ostrovici. Zdaj pa se že razliva zlato večerne zarje po zvonikih in strehah starega vojvodskega mesla. Tal šo počasi leze spet danes, oče. — Ob cesti se skriva mala krčma med zelenim leščevjetn. Pred stopnicami, ki vodijo gori k vrateom na vrt, popolni goslar postoji iti reče: Menim, da je bolj pametno, da prenočiva kar tukaj in greva jutri kar precej naravnost na Beljak. Komaj že čakam, da bi že bil v Beljaku.« Ne pojdeva nič na jesenski semenj ?< Oče samo odkima in stisne tenke listnice. Nizka izba v krčmi je že polna ljudi. Vozniki, sejmarji, ■•udarji, kmetje in kmetice sede pri kislem žvižgavcu ali klobasici s kadečim se zeijcem. Veseljaški fantin kriči: »Holadri! Muzikant gre. Nocoj se naplešemo, kaj, Mretkal« Urna natakarica se mu ročno izmakne in se zasmeje: »Nisi sami So še drugi gostje!« Okrogla, zatočena krčmariea pri »Lešči« potisne rdeči, razpaljeni obraz skozi kuhinjska vrata. Goslar spoštljivo podrsa z nogo v pozdrav in se prikloni. »Voščim gospe krčmarici prav dober večer in bi prosila, ali bi smela pri vas prenočevati.« »Kajpak, kajpak, kar v hišo stopita h gostom pa kaj zagodita, potlej pa lahko ostaneta.« Utrujeni mož bi rad nekaj rekel, se pa samo molče zahvali in privleče stare gosli iz goselnika. Krčmariea zre za njim, ko se okrene k vratom v izbo. »Sveta Poniagavka, Iu hi še jaz plesala! Kakor da bi zagodla sama suha smrt, tako podobo ima.« In sk riv sklene v srcu, da jutri oba postopača kaj zarana zbudi, da navsezadnje še pri njej ne obleži, revše. Zakaj, ne bo dolgo tlačil trave. V izbi so mize že potisnili vstran. Mladi fantje stoje s postrani klobuki in veselo pogledujejo izpod čela v kot, kjer sedi bogata kmetica z dvema hčerama in krščenico, deklino, lepo, kol hi jo /.risal; pogledujejo proti kuhinjskim vratom, ki skoznje teka Mretka z nakopičenimi skledami ven in noter in dve tri dekle poželjivo stepajo glave po zabavi. Dva, trije stari kmetiči se seveda drže kislo in mrmraje potisnejo vrče z moštom na polico oh oknu Dobrodušen voznik pomoli vrč vstopivšemu godcu. »Na, pij, da prideš k močil Mi nismo počasnetje!« Dečko moleduje: »Pijte no, oče!« Tedaj goslar nekaj kratov potegne in se postavi v kot pod bridko martro. »Šlajeriš!« Dideldideldideldideldu — se začne. Juhu! Kot bi trenil, se vrti vse, kar je mladega, se smeje in vriska v tesni izbi. K dobroznani ni napevom pripevajo poskočne popevke drugo za drugo. Niti ne opazijo ne, da zvene gosli čimdalje tiše. Z velikimi, plahimi očmi dečko kar visi na očetinem čimdalje bolj bledem obrazu. Znoj mu stoji na čelu, prsti mu trepečejo. Hlap od vina in zelja kar pritiskata v nizkem prostoru. Ivan občuti to prvikrat. Menda ne bo očetu slabo? »Oče, dajte, naj zagodem jaz!« Hlastno in težko sopeč mu da oče gosli. »Kaj, zna frkavec ludi že gosti? Lejte si 110! Počasni valček!« Z urnimi, dolgimi, zagorelimi prsti pleza dečku roka po glasbilu gori in doli. Imenitno! Gode kar more najlepše — naj oče počiva. Gče sedi v kotu pod križem sklonjen, globoko poveša glavo in posluša, kako gode Ivan počasni valček tako veselo in jasno, širokopleč kmet ga zakriva, da ga ni mofi videti po sobi. Dečko si misli: Tako, zdaj še eno in potlej še eno prav poskočno, potlej pa greva v seno spat. Jutri pa sva v Beljaku. — Pa to ne gre tako naglo. Ljudje so vsi kar nori na ples. Ze se umika rdeča večerna zarja sivemu somraku. Ivana spreleti groza. Kako rumeno sije v motni grozi očetovo obličje skozi debeli sopar. — Moj Bog, ko bi le hoteli jen jati, ljudje! »Še eno kokodajc-polko! Juhu!« Oče, oče — kaj ste tako trudni? Kaj vam je danes? — Gode napak od same tesnobe. — Pa, ako zasluži goldinar, potem bi se jutri lahko s pošto peljala v Beljak. — Saj! Z novo vnemo zaziblje lok. S pošto! Kakor bogati ljudje! Saj, čujte, oče, preden se zbudite, prigodem goldinar! Poleni sva jutri večer že pri teti, — to bo vesela! In Dravo bom spet videl in Dobrač — tam se že spet spomnim vsega. Izdajatelj; Ivan Rakoveo, Urednik: Viktor Cenčič.