Šlev Be. T Lldm^itl. v sredo dne 7. lanlfa 1922. ■ Naročnina -- za državo SHS: M celo leto naprej Din. 120"— aa pol leta „ , 60-— g« četrt leta a .. „ 30-— ■a en mesec „ .. „ lih— za inozemstvo: celoletno.....Din. 216'-- mesečno 18-- = Sobotna Izdaja: s t Jugoslaviji. . . Din. 15 — vinosemstvn ... „ 33-— Posamna M 75 par. r j i ►v 1 S ■-.'■r j A L- J Leiol. = Cena lnseratom:s Eaostolpna petitna vrsta uialk oglasi po K 4'— In K 6 --J veliki oglasi nad 45 mm vi-' šine po K 8 —, poslana :tNarodna skupščina kot zastopnica vsega našega naroda vidi v kraljevi poroki državni in narodni praznik. V poroki ne vidi le osebno srečo in osebno veselje našega kralja, ampak tudi srečo in radost naroda, mirni in varni razvoj in obstoj države. Vsak državljan, vsaka kmetska hiša ve, da si kralj Aleksander ustanovi družino, da si je kot bodočo kraljico izbral ženo, ki bo v resnici ljubila naš narod in ki bo skupaj s kraljem znala izpolnjevati vse dolžnosti do naroda in države. Naš narod pričakuje z vso pravico in z vso gotovostjo izpolnjevanje teh dolžnosti in ve, da prihajajo pri tem le splošni in narodni interesi vpoštev. Njeno Visočanstvo kraljičina Marija je s svojim narodom pretrpela vse grozote vojne in je doživela veličino države in zedinjenje svojega naroda. In zaradi tega bo kot soproga našega kralja, ki je skupaj s svojim blagopokojnim očetom, kraljem Petrom I. Osvoboditeljem, junaško prenesel vse grozovitosti vojne, znala vpoštevati žrtve našega naroda, ki jih je doprinesel za državo in za končno narodno uedinje-nje, in vedela bo tudi spominjati se vedno s spoštovanjem onih junakov, ki so žrtvovali življenje za osvobojenje domovine in za svobodo in na katerih kosteh je zgrajena vsa naša narodna država. (Vsa zbornica navdušeno vzklika: »Slava jim!«) Slava našemu kralju in našemu narodu, ki dobi tako kraljico, ki je tako srečna, da postane prva kraljica naše države Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Burno ploskanje.) Zakon našega kral ja je čin, o katerem govori tudi ustava, in katerega mora vzeti na znanje tudi narodna skupščina. Ustava govori v členu 56 o moških potomcih po pravu prvorojenstva. Ako se kralj Aleksander poroči s kraljičino Marijo, je izvedba člena 56 ustave možna. Ni dvoma, da se bo z izvedbo tega člena olajšal normalni razvoj državnega življenja. Narodna skupščina zre z velikim in gotovim zaupanjem v bodočnost kralja in domovine. To zaupanje se bo s poroko še poglobilo. Narodna skupščina je srečna, da more hkrati s svojim kraljem deliti radost ob njegovi svatbi. Živel Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander, živela Njeno Visočanstvo prin-cezinja Marija, naša bodoča kraljica!« — Vsi poslanci so se dvignili in živahno ploskali ter burno vzklikali: >Živel krnlj, živela princezinja Marija, naša bodoča kraljica! Živijo, živijo, živijo! Po tem govoru je predsednik dr Ribar zaključil današnjo sejo narodne skupščine. Prihodnja seja je v petek ob desetih dopoldne z dnevnim redom: glasovanje o zakonskem načrtu glede odgovornosti ministrov. Belgrad, 6. junija. (Izv.) Današnji dan je bil ves posvečen prihodu visokih gostov. Dopoldne so se v mestu končale zadnje priprave in pripravile tribune. Mesto je vse v zelenju in zastavah. Vse še nedograjene hiše so belo pobarvane. Skoraj vse hiše so se okrasile z zelenjem. Po ulicah vlada izredno živahno življenje. Tisočgla-va, radostno razpoložena množica valovi po ulicah in nestrpno pričakuje prihoda romunske kraljeve dvojice z bodočo jugoslovansko kraljico. — Ob enajstih dopoldno je dospel češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš kot ofi kini zastopnik bratske češkoslovaške republike. Nasproti se mu je peljal češkoslovaški poslanik na našem dvoru Kalina. Na kolodvoru je dr. Beneša pozdravil minister za zunanje stvari dr. Ninčic, nadalje vojni minister general Vasič, mestni poveljnik Daskalovič i drugi. Pri prihodu vlaka je godba zasvirala češkoslovaško himno. Ministrski predsednik dr. Beneš je korakal ob častni četi, nakar je ob živahnem pozdravljanju in navdušenem vzklikanju sedel v avtomobil in se peljal na dvor, kjer ga je sprejel kralj Aleksander. Ves čas je avtomobil dr. Beneša od kolodvora pa do dvora spremljal eskadron gardne kavalerije. Belgrad, 6. jun. (Izv.) Danes ob pol-devetih zjutraj je dospel iz Sarajeva ministrski predsednik Nikola Pašič, da se udeleži poročnih svečanosti. Belgrad, 6. junija. (Izv.) V soboto zvečer je kot prva inozemska misija dospela v Belgrad francoska, da se udeleži poročnih svečanosti. V tem odposlanstvu so maršal Franchet d Esperay, bivši poslanik v Belgradu De Fontenay in admiral Ven-dry. Gostom so priredili svečan sprejem. — Semkaj je dospela tudi misija albanske vlade. Dunaj, 6. junija. (Izv.) Posebno odposlanstvo avstrijske republike pod vodstvom izrednega poslanika Lotarja Egger-ja je preko Budimpešte odpotovalo k poročnim slavnostim v Belgrad. Bukarešta, 6. junija. (Izv.) V nedeljo ob sedmih zvečer je rumunska kraljeva dvojica s kraljično Marijo in velikim spremstvom zapustila Bukarešto in se podala na pot v Beograd. Odhod iz rumun-ske prestolnice je bil nadvse slovesen. Vse ulice so bile polne ljudi, ki so kraljevo dvojico in princezinjo Marijo obsipali s cvetjem. Na kolodvoru so se poslovili ministri, poslanci in meščani ter osebje jugoslovanskega poslaništva. Zlasti ganljivo je bilo slovo kraljičine Marije od njenih to-varišic, katere so jo obsipale s cvetkami in ji želele vso srečo. Kralj Ferdinand je korakal ob častni stotniji, nakar se je vlak' odpeljal ob navdušenih klicih množice proti Belgradu. V kraljevem spremstvu se med drugimi nahajajo tudi ministri Bratianu, Duka Lorescu, Pichu in Angelescu ter dvorni dami Mavrodijeva in Santomir-jeva. Belgrad, 6. junija. (Izv.) Ob 3 pop. se je začela zbirati velikanska množica prebivalstva ob savskem pristanišču. Kmalu se je prikazala na Donavi kraljeva jahta. Topovi so zagrmeli v pozdrav. Letala so obkroževala jahto in rumunske monitorje. Jahta je pristala ob posebnem plazu. Z ladje je stopil kralj Ferdinand s kraljico Marijo, nato pa princezinja Marija. Kralj Aleksander jih je v spremstvu kneza Arzena in Pavla prisrčno pozdravil. Pozdravili so jih ministri, predsednik belgrajske občine, ki jim je ponudil sol in kruh. Rumunski kraljici Mariji, kraljičinama Mariji in Ileani je podpredsednik belgrajske občine izročil krasne šopke. Nato so se med gostim špalirjem množice, ki jih je navdušeno pozdravljala, odpeljali v stari dvor. Zvečer je bil koncert, na katerem so se proizvajale samo skladbe jugoslovanskih komponistov, med njimi tudi Adamičeve, Lajovičeve in Hrističeve. Bukarešta, 6. junija. (Izv.) Povodom poroke princezinje Marije s kraljem Aleksandrom je ministrski svet sklenil splošno amnestijo, posebno glede političnih zločinov. Zborovanje lige društev zveze narodov. BLAMAŽA JUGOSLOVANSKEGA ZASTOPNIKA. - VPRAŠANJE NARODNIH MANJŠIN. Praga, 6. junija. (Izv.) Na današnjem plenarnem zborovanju lige društev zveze narodov je bil na dnevnem redu sprejem novih društev v zvezo narodov. Sprejem otomanskega društva je zadel na težkoče, ker so se mnenja križala. Zastopniki so bili deloma za takojšen sprejem, deloma pa za odgoditev na kasnejši čas. Dva grška zastopnika sta se izrekla proti temu, da bi se lo društvo sprejelo v zvezo. Profesor Mer-cier (Švica) je nastopil ia takojšnii spre- jem bolgarskega društva v zvezo narodov, ki je bil soglasno sprejet. Jugoslovanski zastopnik Vojanovič je v imenu jugoslovanske delegacije izjavil, da je sicer glasoval za sprejem bolgarskega društva v zvezo, vendar pa jo primoran opomniti, da je Bolgarija zadnji čas potom svojih tolp zopet na nelojalen način sprožila macedonsko vprašanje, ki je z mirovno pogodbo popolnoma urejeno. Nadeja pa se, da bo Bolgarija s svojim miroljubnim in pravičnim ob- našanjem pokazala, da je bil njen sprejem v zvezo narodov umesten. Kirov, zastopnik Bolgarije, se je izrekel proti pogojnemu sprejemu. Predsednik Ruffini je nato pojasnil, da o kakem pogojnem sprejemu nikakor ne more biti govora. Sprejem bolgarskega društva je bil nato soglasno odobren. Nato so razpravljali o sprejemu nemškega in mažarskega društva. Predlog je bil soglasno sprejet. Ko so bila rešena nekatera nadaljna vprašanja, je prešel predsednik Ruffini na vprašanje narodnih manjšin. Manjšinjskl problem, je izvajal govornik, je zelo resen, kar dokazujejo odnošaji, v katerih se baš sedaj nahajamo. Svojim narodov in svojim vladam dolgujemo največjo obzirnost. Prosimo pa češkoslovaške prijatelje, naj mislijo na to, da imamo tu obravnavati manjšinski problem ne samo glede odnošajev do Češkoslovaške, temveč do vsega sveta. Dik-kenson (predsednik manjšinske komisije) je v svojem govoru med burnim odobravanjem izvajal: Komisiji je bilo predloženo mnogo ugovorov odgovornih organov in pa osebnosti po poklicu. Gotovo je mnogo teh pritožb pretiranih. Vendar smatra komisija za potrebno in za svojo dolžnost, da jih predloži skupščini in to tembolj, ker mora komisija ugotoviti, da žive v vseh državah, ki prihajajo v poštev manjšine v skrajnem nezadovoljstvu proti onemu delu prebivalstva, ki tvori v državi večino. Ker pomenja nezadovoljnost za dotične države same, kakor tudi za evropski mir, vedno grozečo nevarnost, je komisija prepričana, da bo delala v interesu manjšin samih, da stori čim največ za razjasnitev težkoč. Tudi more komisija ugotoviti, da so zainteresirane vlade podale popoln dokaz, da jim ne manjka dobre in iskrene volje, da bi se to vprašanje čimpreje rešilo. Tem važnejše je vprašanje manjšin, ker znaša število nezadovoljnih 25 milijonov. Seveda je samo slučaj, da se posvetovanje o manjšinskem vprašanju vrši na tleh češkoslovaške republike'. Čehi in Slovaki so si zgradili svojo državo, ko so si izvojevali svobodo, na podlagi da-lekosežne liberalne in demokratske kon-stitucije. Češkoslovaški državniki imajo pri' vzpostavi Evrope po pravici velik vpliv. Zato jim moremo popolnoma zaupati, da bodo pripravljeni rešiti to težko vrašanje v duhu mednarodne pravičnosti. Generalni tajnik Ruissen se je spominjal besed češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša, ki je izjavil, da premotriva obravnavanje manjšinskega problema brez predsodkov, in je priporočal, da se ozira zborovanje na vprašanje manjšin tudi z gospodarskega stališča. Dočim se je slrinjal s stališčem Dickensona, da naj odgovarja zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja interesom večine, je izjavil, da zre na obravnavanje tega vprašanja z odločnim optimizmom. Meratorična pogajanja so bila nato odgodena na jutri. volitve na jiažarskem. Budimpešta^ 6. junija (Tzv.) Po poročilih vladne stranke so do polnoči dospela poročila o rezultatih iz 33 od 36 okrajev, kjer so se vršile ožje volitve. Od izvoljenih poslancev pripada vladni stranki 30, eden pa opoziciji. Dva poslanca sta brez stranke. ZAPLENJEN DINAMIT. Ostrava, 6. junija. (Izv.) Na kolodvoru Bohumin so češkoslovaške oblasti zaplenile sod z dinamitnimi patronami. Sod je bil naslovljen na Rumuna Charmantija,, odposlal ga je p« neki rumunski oficir." Oba so zaprli, ker sumijo, da sta pripravljala atentat. ljeninova bolezen. Moskva, 6. junija. (Izv.) O obolelosti Ljenina je bilo izdano nastopno poročilo: Ljenin je obolel dne 5. t. m., in sicer na akutni gastroenteritis. Temperatura se mu je zvišnla na 38.5. Bolezen je tem opasnejša, ker je združena z nervoznostjo, na kateri] je Ljenin že dalje časa bolehal. Bolezen se je javljala poprej na kroženju krvi, kar pa se je vedno zopet izboljšalo. Sedaj je temperatura zopet normalna in splošno stanjo dobro. Bolnik,ki so mu zdravniki odredili, absoluten mir, kaže. da v kralkem popolnoma okreva. Darujte za gladujoče v Rusiji S Politične novice. r-f »Jutro« proti ?Slov. Narodu«. Pod tem naslovom piše današnji Slov. Narode: >Gospoda okoli »Jutra« je namerila svojo težke topove na nas. To vzlic temu, da smo bili lojalno poudarili svoje stališče, da se ne identifikujemo z napadi, vzlic temu, da so gospodje imeli priliko prepričati se na uajmerodajnojšem mestu o čistih motivih našega postopanja. In »Slov. Narod« niti ni glasilo JDS. Gospodom puščamo v premislek, bode li koristilo stvari, bode li hasni-lo demokratski stranki sami, ako poberemo rokavico, ki so jo nam vrgli in sprejmemo boj. Naj ne bodo v zmoti, da ne bi mogli uspešno odgovarjati, pa najsibode na in-Tamno podtikanje, kakor najsibode na smešni očitek felonije in kajnovstva, da smo se dali podkupiti, ali pa na druge trditve, ki niso sposobne za drugo, nego da begajo občinstvo. Naivna je n. pr. ugotovitev, češ da so prof. Breznik, dr. Klepec in dr. Kukovec vedeli za one demokratski stranki namenjene fonde; saj so vendar ti gospodje člani onega »ožjega kroga« in so oni na seznamu Jadranske banke med dvigatelji denarja — seveda ne v svoje zasebne namene, česar nihče trdil ni. Za to ugotovitev tudi ni bilo treba šele kreirati kake šarže posle vodečega podpredsednika. Temu nasproti je samo ugotoviti, da pri Jadranski banki dvignjeni, demokratski stranki namenjeni denarji, niso izkazani v strankini blagajniški knjigi niti v letu 1920 niti v letu 1921 niti seveda kasneje. In za to gre.« — S to važno konstatacijo potrjuje »Slovenski Narod« popolnoma Kamenarovičeva razkritja. Treba bi bilo samo še ugotoviti, v kakšne namene je šel na tak skrivnostni način dvignjen denar, da dvigatelji tega niso izkazovali v knjigah stranke, za katero so ti zneski po njih zatrdilu bili namenjeni. Ljudje, kateri v demokratski stranki pošteno mislijo, po pravici povprašujejo po vzroku te manipulacije. In ostala javnost tudi. -f- Afere na vseh straneh. Svoječosno pri nas nismo bili preveč vajeni raznih aler in je bil dan, kadar je pnšla kaka afera na dan, prava senzacija. Dandanes pa je prava senzacija dan, kadar ni nooene afere. »Beogradski Dnevnik« od 1. junija prinaša daljše poročilo o sledeči aferi, ki bo našemu ugledu prav gotovo služali v čast: Po prevratu se je zelo razvil promet med našo državo in tujino. Da bi se našim trgovcem ta promet z inozemstvom — predvsem z Dunajem — olajšal, je bila v Belgradu ustanovljena posebna centrala za promet z inozemstvom. Potom nje so naši trgovci obračunavali z zainteresiranimi tvrdkami v inozemstvu in v to svrho vlagali pri njej velike vsote. Hvala izrednim sposobnostim uradnikov v naši prestolici Belgraciu je morala ta centrala likvidirati. Ob likvidaciji so pri njej ostale še velike vsote denarja naših trgovcev, ki jim še do danes ni bil vrnjen. Kakor javlja »Svobodna Trbiuna«, se je nedavno mudil v Zagrebu belgrajski odvetnik Živojin M. Ru-žič, prav dober prijatelj g. Pašiča Obletel je vse zagrebške trgovca, za katere je dobro vedel, da imajo vložen denar pri tej centrali, in jim obetal, da jim izposluje povrnitev vložene vsote, če mu odstopijo 50 odstotkov, drugi 80 in nekateri celo do 10 odstotkov. V nasprotnem slučaju ne dobe ničesar, jim je dejal. Precej trgovcev je pristalo na njegove predloge; drugi pa so povrašali, kako in kaj je s tem denarjem, in so dobili odgovor, da dobijo ves denar povrnjen, čim se uravna valutna diferenca. Vseld tega so prijavili tega dižnega bel-grajskega ravnatelja policiji. Ko pa se je zagrebška policija pričela zanimati za g. Ružiča, je dobil nenadoma poziv, da mora takoj »brez odlašanja« odpotovati v Belgrad. Kdo je ta »višji poziv« oddal, se sedaj seveda še ne v6. + General Wrongcl je te dni podelil velikim vodilnim uradnikom našega ministrstva za notranje zadeve carske ordene sv. Ane in Stanislava. To se pravi, da general Wrangel nastopa pri nas kot suveren in da naša vlada to priznava. Torej se je naša vlada pred celim svetom zlatra-la, ko je izjavila, da je Wrangel v naši državi samo gost. Lepa vlada! Sicer pa Wran-gel nima pravice podeljevati ruskih orde-nov, ker je ta pravica s carjem ugasnila; Wrangel pa se je svojevoljno proglasil za njegovega namestnika. Skrajni čas bi bil, da bi se Wrangel odnravil iz Jugoslavije izlepa, čc nc, bo moral enkrat pobrati šila in kopita — izgrda. '-j- Kongres francoske socialistične stranke je imel 5. t. m. svojo zaključno sejo, na kateri je poročal glavni tajnik Paul Paure o notranjem političnem položaju in o zunanjih političnih vprašanjih s stališča so-calistične stranke. Govornik je nastopil za približanje stranke bloku levičarskih strank in je navajal celo vrsto argumentov proti združitvi s komunisti. Obširno je govoril o pogajanjih z inozemskimi delavskimi organizacijami v Frankfurtu, Parizu, Bruslju in Berlinu, pri katerih se je poskušalo vzpostaviti enotno socialistično fronto. O tem predmetu je govoril Longuet, ki je omenil, da bo hkrati s Haaško konferenco zboroval mednarodni socialistični kongres. Marcel Sembart je predlagal, naj sc skupno z angleškimi in belgijskimi vrše konference v večjih mestih Francije, na katerih naj se pripravlja podlaga za mednarodno, ze-dinjenje socialističnega delavstva. Zunaj solnce sije, v gradu so gostije .., Kaj pa mi? Cunje oblačilo, glad je nam kosilo, smrt pretil Jugoslavija se pripravlja na praznik kraljeve poroke. Vsi višji stanovi tekmujejo med seboj, kako bi sijajnejše proslavili ta praznik. Razsipavajo se milijoni. Draginja pa je vedno večja. Kilogram krompirja stane zdaj pri nas 7 K, kilogram zelja 16 K, kilogram koruzne moke 19 K, kilogram masti 120 K in kilogram drv 120 K. Cene oblačilnega blaga se nam zde že boljševiske. Pred enim letom je stal kilogram krompirja 1 K. V tem hudem času pa so ljudje, ki niso bili še nikdar lačni in ne vedo, kaj je pomanjkanje, vzeli nam najnižjim in najpotrebnejšim državnim uslužbencem družinske draginjske doklade, a uradnikom so jih pustili za vse otroke. Ne zavidamo jim, ali tudi naši otroci imajo pravico živeti kakor njihovi. Tolažili so nas, da se je zgodila pomota in da se nam po krivici odvzete doklade skoro vrnejo. Toda odtegnili so jih nam že drugič, a za povrnitev se jim nič ne mudi. Otroci nas prosijo kruha, dati jim ga ne moremo. Obleka nam in njim razpada na shujšanih telesih, kupiti ne moremo nove. Odtegljaj za prejšnji mesec se je nekako pokril in poravnal z dodatkom za poldrugi mesec za nazaj Ta mesec pa ni tega nadomestila. Skrčena plačica bo zadostovala komaj za prvi teden, a kaj potem? Sami si ne moremo pomagati. Navezani smo edino na svoje službene prejemke. »Zaraditi«, kakor nam je bilo nasvetovano na visokem mestu, si ne moremo ničesar, ker nam tega ne dopušča niti prilika niti dostojnost. Oni, ki razmetavajo stotisoče in milijone, nimajo sočutja za nas in nam ne bodo pomagali. Tudi ne pričakujemo zadostne podpore od onih, ki so jo nam obljubili, a bi se radi držali nad vodo na naš račun in zaradi tega ne žele iskreno, da bi se nam hitro poravnala storjena krivica. Jugoslavija se pripravlja na svečani državni praznik kraljeve poroke. Smeh in veselje odsevata z lic srečnih državljanov. Mi in naši otroci s trpkimi občutki v žalostnih srcih in s solznimi očmi gledamo na slavnostne priprave. Glad trka na naša vrata. Odpomoči ne moremo več čakati! Zato zdaj javno povzdignemo svoj glas ter v imenu človeštva, pravice in ugleda naše ljubljene države še enkrat prosimo vse one, ki so nam povzročili odvzetje rodbinskih draginjskih doklad, da nam te doklade nemudoma zopet vrnejo, ker brez njih ne moremo živeti! Ako tudi ta naš glas ostane brezuspešen, bomo primorani našemu visokočislane-mu in dobremu vladarju položiti pred noge kot naše žalostno poročno darilo s solzami naših lačnih otrok pomočeno prošnjo za odpravo omenjene vnebovpijoče krivice! Po naročilu ncuradniških organizacij zapisal: F. R. — Nova božja pot. Madoliberalci ali >Jutrovci« so otvorili novo božjo pot v Begunje k ministru ^kmečkega fonda« dr. Žerjavu. Romanja se udeležujejo predvsem veličine kulturnih, socialnih in političnih ciljev g. okrajni glavar Mencinger in neki medicinalni svetnik iz Radovljice. Romanje je aranžiral Peter Smola, ki v svoji torbici nosi ostanke dvigov iz fondov I. Mar-kovič in I. Lavrič Vrhnika. Samostojni voditelji gledajo te romarje in zmajujejo z glavami ter se hudujejo, češ da od 3 milijonov niso ničesar prejeli, kam so vendar »Jutrovci« vse zbasali... Radovljičane nova razkritja g C. Kamenaroviča posebno zanimajo, pravijo pa, da za temi pride tudi povest o g. sodniku dr. Stullerju in raztrgani verižici ali kako se je g. sodnik pri zadnjih volitvah praktično udejstvoval — — Podporno društvo jug. akademikov v Ljubljani. Kakor je že bilo objavljeno, je sklenilo P. D. J. A. prirediti akademski dan. Naši javnosti je že znan kritični položaj društva. Vendar smatramo, da je potrebno, da razjasnimo cilj in pomen društva. P. D. J. A. je stanovska organizacija vseh ljubljanskih akademikov, ki podpira revne visokošolce z akademsko menzo, domom in bolniško blagajno. Cilj društva je čisto ekonomski. V njem so združeni vsi akademiki brez razlike političnega mišljenja in kulturne smeri. Mnogim dijakom sploh ne bi bilo mogoče študirati brez izdatne podpore tega društva. V akademski menzi se hrani nad 450 akdemikov, od teh polovica brezplačno, ostali po večini za četrtinsko ceno. S tem je omogočeno mnogim kmetskim, delavskim in uradniškim sinovom, da nadaljujejo svoje študije, kar i bi jim bilo sicer nemogoče. Društvo je j bilo ustanovljeno z vladno subvencijo, s katero je vzdrževalo akademsko menzo, j akademski dom in bolniško blagajno. Le-; tošnje leto je vlada podpirala društvo z ■ dvanajstinami od proračuna, ki jc bil pred- I viden že za leto 1919/20. Spričo dejstva pa, da Je število podpirancev letos narastlo fe drugih razlogov, je društvo prišlo v težak položaj in je primankljaj jako narastel Uverjeni smo, da cela javnost ve, kolike važnosti je P. D. J. A. ne samo za akade. mike, ampak tudi za naš narod, kajti z nld-nitvijo menze bi bili skoro vsi podpiranci društva prisiljeni, da opuste univerzitetne nauke. To pa bi bil velik udarec za naš« vseučilišče. Naša javnost je vedno znala ceniti naše kulturno središče ln je vedno simpatijo spremljala vsako akcijo, ki je bila spojena z obstojem in ugledom naše almae matris. Zato smo prepričani, da se tudi sedaj lahko z nado obračamo na vse merodajne kroge, da pripomorejo, da aka-demski dan P. D. J. A. uspe kar najbolje in se tako omogoči nadaljni obstoj akademske menze in osigura bodočnost pretežne večine našega dijaštva. — Jeršič Mirko, i ur., predsednik PDJA. Hočevar Mirko, iur., predsednik odbora za akademski dan PDJA. — Razsvetljava na Bledn v čast kraljeva dvojice. Z Bleda nam poročajo, da se priredi dne 10. t. m. ob 9, uri zvečer beneška noč * čast visokim gostom v gradiču »Suvobor«. Raz-svetljave na Bledu so bile znane že pred voj. no po srvoji čarobnosti, sedaj pa so vsi poklicani faktorji na delu, da bo ta prekašala v« dosedanje. Za popolno razsvetljavo cest in po. slopij, za lampijone, okrašene čolne, umetni °genj, godba, pevske zbore itd. je preskrbljeno v polni meri. Akcijo jezerske razsvetljave vodi gospod akademični slikar R. Marčič- Bled vila Renatus in se je treba reflektantom na čolne oziroma sedeže na istih obrniti nanj ali pa na občino. Ravnotako se je treba njegovim odredbam brezpogojno pokoriti. Čolni se dobi-jo že okrašeni, ali pa taki, da jih stranke po lastnem okusu okrase, vendar mora imeti naj manj pet lampijonov. Ker tačasno Bled še ni dosti zaseden, je za zunanje goste precej čolnov na razpolago. — Za slepe. V spomin poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra je založil g. Anton Janežič, knjigoveznica in papirna industrija v Ljubljani, Marjanska ulica 14., šolske zvezke v korist podpornemu društvu slepili, Podpisano podporno društvo slepih priporoča imenovane zvezke vsem p.n. šolskim vodstvom in trgovcem, da na ta način podpirajo te naj-bednejše izmed najbednejših. Za ta hvalevreden čin se g. A. Janežiču najtople)'e zahvaljuje za odbor G. F. Jurasek, t. č. predsednik. --Podjetniki vseh strok, posnemajte ta hvalevredni čin, ker s tem podpirate redne člane, to je slepe, Podpornega društva slepih za Slovenijo. — Inženerski izpit je napravil na Dunaju s prav dobrim uspehom strojni tehnik g. Feliks I. o b e iz Žabjevasš pri Novem mestu. — Relief kraljeve dvojice. Tvornica igrač 1 k a r u s v Ljubljani je izdala umetniško izdelan relief kraljeve dvojice. Relief je imitacija kovin v raznih niansah. — Kot poročni dar kralju Aleksandru jc Društvo za otroško varstvo vzajemno z zaščito za sodni okraj Višnjagora razdelilo letoš- [ njim revnim 24 birmancem in 24 birmankam popolno obleko, razen tega še več parov čevljev in več parov nogovic. — Roparski umor na Vrhniki. Na bin-koštno nedeljo zjutraj je zlezel v sobo kuharice Marije Cepon pri trgovcu Jernejcu na Vrhniki neki mož, ki jo Ceponovo zaklal in oropal. Ker je Jernejcev otrok slišal stokanje Čeponove je pričel klicati na pomoč, kar je roparskega morilca tako silno prestrašilo, da je skočil skozi okno in pobegnil v gozd z namenom, da bi prišel čez mejo. Vrhniško okrajno sodišče in vrhniški orožniki so delovali z vso silo, da izsledc \i sovjetske Rusije, , (Spisal Vladimirov.) (Dalje.) Zemlja imenovanih pokrajin je povečini pusta in prazna. Le mali del je obdelane in naseljene. Širne in nepregledne stepe in pustinje se razgrinjajo vsepovsod. Največje so pač poznane Kirgiške stepe. Razprostirajo se od severnega cbrežja Kas-piškega morja in se vlečejo mimo Arabskega po vsej turgajski in akmolinski pokrajini in še dalje v južno Sibirijo. Gro-madna in valovita ravan je ta stepa, ki jo tvorijo posamezne manjše stepe in pustinje. Te stepe so pomladi do junija meseca porastle s precej visoko travo. Po njih se pasejo črede goveje živine, a še večje črede drobnice, konj in kamel, ki tvorijo bogastvo tamošnjih prebivalcev, stepnjakov, polnomadov in kočevnikov Kirgizov. Kir-gizi romajo za svojimi čredami po stepah in živijo danes tukaj, jutri tam, kjer pa se ustavijo, stanujejo ali kočujejo pod svojimi kolibami, ki jih imenujejo »kibitke ali jur-tec, Raditcga jih Rusi tudi imenujejo »ko-čevnike«. To jim je posel od rane pomladi do pozne jeseni, kadar gonijio svoje črede proti mestom, zlasti k Orenburgu, kjer prodajajo svojo živino in drobnico, ki je ne morejo prehraniti čez zimo. Te- vrste stepo imenujejo tudi Rusi step, rodil.: stepi, Azijati pa >dal&«. V takih stepah se nahajajo jezera, potoki in tudi reke, ki se poleti večinoma posušijo, ob jesenskem in pomladnem deževju pa silno naraščajo. Poleg opisanih step so še druge, ki imajo peščen značaj. Zato jih Rusi imenujejo »peski«, Azijati pa :>akum«. Taka pustinja se razgrinja krog Aralskega morja pod imenom »Kara-kum« ali črna pustinja; ima namreč pesek umazane črnikave barve. Še večja pustinja istega značaja pa se razteza med glavnima turkestanskima rekama in Araskim morjem in se vleče prav do taškentske železnice. Imenujejo jo >rde-čo pustinjo« (= Kyzyl-Kum). Voda v takih pustinjah je redka, rastlinstvo borno. Raste ponajveč puščavski osat, trnje in grmovje, hrana kamelam in ovcam. Posebne vrste grmovje, takozvani »saksaul«, tvori največje bogastvo te stepe; kajti v Turke-stanu velja zn najboljše kurivo. Takega grmovja raste mnogo tudi po nekaterih krajih za kaspiške puščave, med Kaspiškim morjem in Amu-Darjo. Ta puščava je brez-vodna, zato jo tamošnji narodi imenujejo »čul«, pa tudi »bajabtin«. To je res prava puščava, ki po njej žgoči vetrovi prenašajo razbeljeni pesek iz enega kraja v drugi. Poleti vlada tod neznosna vročina, ki dosega 70°. Pesek je vroč, da žge podplate pri Čevljih. Sploh pa je vročina v Turkestanu za Evropejca spočetka neznosna, potem pa slabo učinkujoča na duševne delovanje. To j je menda vsak občutil, ki je imel nesrečo prebiti neprostovoljno pod turkestanskim nebom več let. V avgustu mesecu sem prvič prišel v Taškent Prve tri dni mi je vročina sapo zapirala, da skoro dihati nisem mogel; hodil sem okrog z glavobolom in mi je bilo kakor da bi bil padal v ome-dlevico. Od aprila do konca septembra ni dežja takorekoč nič v sledečih pokrajinah: v Zakaspiju, Bukari in Hivi, dalje v samar-kandski, syrdarjinski in ferganski pokrajini; v ostalih pa ga jc prav malo. Edino vzhodna plat Semirečja dela izjemo, ki ima ugodnejše podnebje. Kjer ni dežja, tam morajo zemljo, ki jo obdelujejo, polivati in namakati. Zato turkestanski poljedelcc poleti ni navezan na padavino; gorje pa njemu, ako sta zima in pomlad suhi. Kajti tedaj dotoki rek, ki prihajajo z gora, nimajo vode, da bi z njo mogli zadosti napojiti žejno zemljo. Reče-nica tamošnjih plemen »su joktir« (= vode ni) izraža kvintcsenco vsega turkestanske-ga poljedelstva. Med najbolj rodovitne pokrajine prištevajo samarkandsko in fergansko, ki se razprostirata ravno v gorenjem porečju Syr-in Amu-Darje. Pri syrdarjinski pokra-ijni pa pride vpoštev samo taškentska okolica in nekaj mest ob taskentski želcznici. Fergana, Samarkand in Taškent pa so kraji, ki obsegajo bogastvo, da z njim bogati i Rusija i drugi kraji Evrope. To bogastvo obstoja v glavnem: riž, bombaž, sadje, grozdje, svila. V zadnjem času jc sicer upadlo pridobivanje bombaža, ker so namesto njega pričeli na mnogih krojih sejati pšc-.ico, proso, in džugaro. Izučila jc Tur-kestnnce namroč zima 1917/18, ko jih jc od gladu pomrlo več tiso? in niso dobib' od nikoder iz Rusije zadostne pomoči. Nemiri, upori, vojske, prekucije zadnjih let pa so usodepolno vplivale skoro na vse panoge narodnega turkestanskega gospodarstva, posebno pa še na vrtove in vinograde. Kar so ponarodili, je ali zastalo ali pričelo hirati in pešati, ker ni bilo pravega gospodarja in lastnika, ampak večinoma sami izkoriščevalci. Zemlja pa, ki je ostala nedotaknjena v rokah tamošnjih plemen, jc vedno prinašala in še prinaša bogtte sadove. Vzhodna stran Semirečja in mervska oaza v Zakaspiju sta žitorodna kraja z dobro živinorejo. Narodi, ki prebivajo po imenovanih pokrajinah, so sledeči: Kirgizi so polno-madi, ki se pečajo s poljedelstvom prav malo. Njih zemlja in bivališče so kirgiške stepe. Število Kirgizov cenijo do štirih milijonov; natančno preštela jih pa ni še nobena vlada, ne carska in ne sovjetska. Njim sorodno muslimansko pleme so Sarti. Ti stojijo na višji stopnji kulture, nego Kirgizi. Medtem ko so poslednji pomikajo po stepah, sc Sarti držijo mest in stalnih svojih bivališč. Sarti so izborni trgovci, premišljeni in hladnokrvni računarji. Poleg trgovine se pečajo tudi s poljedelstvom, živinorejo in obrtjo. Naseljeni so v syrdarjinski, ferganski in samarkandski pokrajini. Buharci in Hivinci so jim istovetni, samo da nosijo drugo ime, »Uzb6kk. V Zakaspiju sla dve plemeni: krepkejši po številu so Tur k meni, slabši pa Tekini. Pečajo se največ s poljedelstvom in živino-rcio. roparskega morilca. Njihovi napori niso bili brezuspešni. Morilca so našli v gozdu ze blizu meje. ga aretirali in zaprli. — Proslava poroke Nj. Veličanstva kralja v Kranju se izvrši dne 8. junija z naslednjim vsporedom: Zjutraj ima mestni občinski odbor slavnostno sejo. Ob 9. uri bo slovesna služba božja. Po sveti maši sprejema okrajni glavar deputacije, ki bodo hotele izreči tem povodom svoje častitke. — Zvečer priredijo narodna društva obhod po mestu z bakljado, na kar se bo vršila ljudska veselica na vrtu hotela »Stara pošta«. _ Savez Hnanciiske kontrole ima svoj redni letni kongres 11. Mia v Zemonu (firadska vijednica), na katerega pnde,o .delegat, »cele države. G. minister za promet ,e dovolil popust na železnici za 50 odstotkov Dan pre, zboru,e,o v istem kraju pokrajinske sekcije Saveza, katere bodo tudi reševale službena tn stanovska vpra- Šan|a'__ Državne oblasti ne smejo uporabljati službenih poStnih spremnic. Poštno in brzojavno ministrstvo ie odredilo, da nc sme|o državne oblasti pri razpošiljanju paketnih pošiljk uporabljati službene eprcmnicc, ampak navadne k« ,.h mora,o kupili kakor zasebniki. - Službene spremni« smefo torej uporabljati le poštni urad, in oblast, poštne uprave. , , ... — Razpisani pošti. Razpisana ,e odpravmska služba pri pošli pri Sv. Bolfenku P" /ifrlV! (ITI/3) in pri Sv. Križu pr, Kostanjevici (1II/1). — Prošnje je vložiti v štirinajstih dneh. — Nevročljivc poainc pošiljke. Razglas o nevročljivih poštnih pošiljkah za mesec april jc izSel te dni v »Službenem listu« in ,e bil razposlan vsem poštam, kjer je prilepljen v vpogled občinstvu. . , .n, . . ,. _ Potvorjena delavska kmmea. 18 letni v. K. ie lani, ko še ni bil 18 let star, šel kot zidar delat k neki ljubljanski stavbni tvrdk,. Mladenič jc vedel, da dobivajo nad 20 let stari delavci 3 krone več na uro, kolikor so dobivali mlajši delavci in jc za to popravil v delavski knjižici svo,e rojstno leto iz 1904 v 1902. Na ta način je tud, v resnici dosegel večjo plačo. Deželno sodiscc mu ie prisodilo zato 14 dni ječe. _ Tatvine. Posestniku Marku Boliorcu v Velikem Kamnu jc bilo ukradeno iz zaklenjene sobe obleke v vrednosti 6330 kron. — Vlomljeno je bilo ponoči v trgovino Franca Pusteka v Smar-ju. Tatovi so odnesli blaga v vrednosti 104.000 K. — Dežni plašč jc bil ukraden na glavnem kolodvoru v Ljubljani detektivu policijskega komisa-rijata v Maribrou. — V noči od 4. na 5. t. m. je spal na Viču št. 48 v hlevu Erik Blaž. Prišel je v hlev neki predrzen tat, ki je Blažu sezul črevljc in mu vzel iz notranjega žepa listnico in legitimacije. Predrzni tat je Blaža oškodoval za 1500 kron. — Nepoštena dekla. Služkinja Leopoldina Zargi je bila zaradi tatvine žc dvakrat zaprta, toda ko j'e služila pri Janezu Cerarju- na Gori, je svojemu gospodarju ukradla 1200 kron. Deželno sodišče je Žagarjevi prisodilo 8 mesecev težke ieče. — Iz naše države izgnan je v Rihcnberk pri Gorici pristojni Alojzij Jazbec, ker je bil zaradi goljufije ori sodišču v Ljubljani obsojen. — Vlom v Hrastju. Neznani vlomilec jc vlomil pri posestniku Jerneju Valentireiču v Hrastju in odnesel Valentinčičevim blaga in denarja v vrednosti 13900 K in 14t dolarjev. — Tatvina dinnmita. V noči od 31. majnika na 1. junij so bili med 23. in 24. uro v hraslniškem rudniku ukradeni 4 zaboji dinamita. Storilci so neznani. Zaboji nosijo znamke: »Neudynamit— Schutzmarke — Alfred Nobel, Wicn*. — Vojaški koncert na Unionskem vrtu bo 'danes v sredo ob pol 20. uri namesto četrtka. niiiiiriin i i n rrnrn i ua Gospodarstvo. Dr. Basaj: Ne da se več tajiti, da je kapitalizem kot gospodarski red, ki se opira na instinkt in čegar glavno načelo je brezobziren boj posameznikov za gospodarske interese, prišel v težek položaj in ne ve potov in sredstev, kako rešiti svetovno gospodarstvo iz krize, v katero ga je pripeljal. Zato se oglašajo dugi gospodarski sistemi in peljejo v boj svoje programe in vse, kar so na njih podlagi do danes dobrega ustvarili in v kolikor »o se izkazali kot življenja zmožni, da se uveljavijo kot vladajoč gospodarski red in prevzamejo vodilno mesto, kakor jo je imel dos9daj kapitalizem. Komunizem se oglaša kot edino zveličaven in hoče postaviti na mesto kapitalistično demokratične države in njenega gospodarstva sovjetsko republiko z diktaturo proletarijata in komunističnim gospodarskim redom. — Socializem neslrpno čaka poloma, da mu gospodarska in politična moč kot zrel sad padoti v naročje. Nc s programom iu nc z besedami, ampak z delom, ki ga je dosedaj že dovršil, s širokimi organizacijami najnižjih slojev, za katerih dobrobit je prinesel resnično pomoč, s stomilijonskiml pri-staži, organiziranimi v raznih vrstah zadrug, pa govori zadružništvo. Zadružništvo se dobro zaveda, da jo v stanu rešili gospodarstvo iz današnje krize in so zaveda tudi svojo moralne moči, da spodneso tla današnjemu materializmu, pa najsibo kapitalističnega ali komunističnega izvora. Treba je snmo. da se ljudje, najširši sloji odrečejo individualizmu, sebičnosti in materializmu v svojem srcu, kakor so se že odrekli pred svetom. Dočim i-e jo gospodarslvo prošlosti popolnoma emtuicipiralo od moralnih zakonov in so mu bili vodilni cilji dobiček in užitek, zahteva zadružništvo vinitev h krščanskim načelom, zahteva zopet vzpostavitev stczo med gospodarstvom in nravnostjo. Zadružništvo hoče gospodarstvu vrnili moralne opore, ki mu jih je kapitalizem vzel In brez katerih je gospodarstvo prišlo do današnje svetovne krize. Gospodarstvo ne more biti samo sebi namen, ampak je samo sredstvo za človeka, da ohrani od Boga dano življenje in vodi svolo dušo do popolnosti. Zadružništvo mora vedno in povsod odkrito priznavati moralna noačola, na katerih sloni in ki so obenem krščanska načola. Bog sam jo dal v deset božjih zapovedi — 8 iz njih urejuje socialno, družabno iu gospodarsko življenje — tudi gospodarsko smernice. Po teh smernicah smo dolini urediti svojo gospodarstvo. Zadružništvo mora govorili o morali in etiki in to o krSčanski morali, o krščanski etiki. Zavračati moramo torej trditev, češ da v gospodarstvu svetovno nnziranje no igra vloge in da marširajo lahko skupaj skupine z različnim svetovnim naziranjem. Ako priznavamo to, priznavamo upravičenost kapitalizma in njegove t rdi! ve, da v gospodarstvu ni etike, ampak samo produkcija, distribucija, profit in uživanje. Vsi veliki zadrugarji vseh časov so za temelj zadružnštvu polagali moralna in etična načela. Naj za primer kratko omenim R. 0\ven-a, krščanske soclalce nn Angleškem in Raiffeisen-a. Robert 0\ven n. pr. pravi, da imajo oni, ki imajo vpliv na usodo drugih, ludi veliko dolžnost, da vzgajajo njih značaj in da skrbijo poleg gmotnega ludi za duševni napredek podrejenih. Kako jo obsodil mnlerializem fivojega fasa, kaže to knr je zapisal v svojem socialnem sistemu: >Prav kmalu sem spoznal, s kakšno skrbnostjo postopajo z mrtvimi stroji in s kakšno brezbrižnostjo in prebiranjem ravnajo 7. živimi stroji, z delavci.« Njegov končni cilj je reorganizacija družbo na zadružnem temelju. Na meslo konkurence uaj slopi kooperacija. V pravilih zadrug, ki. so nas'alo pod njegovim vplivom, se nahaja navadno dolg uvod o moralnih dolžnostih članov. Reči pa moramo, da Je on bil skoro celo stoletje pred svojo dobo naprej in da zato ni našel v družbi svojega časa tistega odmeva, kakor bi ga pričakovali za njegov nauk lahko v današnji družbi. Sicer se je pa težke?, ki jih je Imel premagati pri svojih načrtih, dobro zavedal in o pogojih za uresničenje svojega nnčrla pravi, da je treba še cele vedo za uvedbo zadružnega gospodarskega reda, katera sploh še ni nastala. Dalje pravi, da je za uveljavljanje njegovega sistema treba značajev, kakoršnih njegov čas nima in da bi bilo poleg lega potreba takih gospodarskih in pravnih pogojev, kakoršnih tedanja aristokratična družba Evrope ni bila v stanu ustvariti. Tudi novemu gibanju, gibanju krščnskih so-cialcev na Angleškem je temelj važnost moralnih načel za gospodarstvo. Tudi njim je cilj reforma ohstoječegn družabnega reda na načelih kooperacijo in to le s pomočjo žive sile, ki jo vsebuje duh krščanstva. Krščanski socialci so se ostro postavili v boj proli tedanjemu licsocialnemu krščanstvu in ravno tako proti nekrščanskemu socializmu. Zahtevali so predvsom praktičnega krščanstva, ki zna uveljavljati svoje nauke tudi v gospodarstvu, v delavnici in na ulici in v delavnik, ne pa samo na praznik v cerkvi. Nasproti individualizmu, ki je atomiziral družbo, "povd ar ja jo, da priznava krščanstvo kot močnejše načelo in kot upravičenejšo obliko v gospodarstvu asociacijo. Dočim konkurenca individualizma razdvaja družbo in ustvarja iz ljudi sovražne si sosede, vzgaja krščanstvo brale, ki se zavedajo, da so si dolžni pomagati in si tudi pomagajo. Zato učijo tudi krščanski socialci, da je človeška družba organizem, nc pa masa bojujočih se atomov, da so delavci tovariši ne konkurenti in da je treba proti načelu sebičnosti uveljaviti načelo pravičnosti, Rajfajzen je videl bedo kmeta, ki jo je povzročilo nazadovanje kmetijskega proizvodstva. To nazadovanje pa je bilo posledica pomanjkanja obratnega kapitala. Spoznal pa je. da se temu da odpomoči s silo, ki leži izven materialnosti in izven gospodarstva, ki pa lahko postane mogočen gospodarski faktor, t. j. s samopomočjo in z ljubeznijo do bližnjega. (Dalje.) DOLARSKO POSOJILO IN BORZA. Stomilijonsko dolarsko posojilo je bilo te dni — kakor se je pričakovalo — vendarle podpisano. Jasno je, da niso pogoji za to posojilo rožnati in da bomo breme tega posojila težko nosili, posebno ker se bo investicija tega posojila vporabila predvsem za južne kraje na5e države. — O tem bomo imeli še čas spregovoriti, Dejstvo pa je, da imamo prvo zunanje posojilo ter da dobimo 30 milijonov dolarjev v gotovini. Zagrebška borza je včeraj že reagirala na to posojilo s splošno baisse. Vse tuje valute in devize so padle. Tako dolarji na 236 do 240 K, dolarski čeki na 240 K, Italija 13.20 do 14 K (od 14.85) Praga 520—530, Berlin pod pariteto itd. — Vprašanje je, ali bomo znali ta padec tujih deviz in valut na tujih borzah še pospeSiti in vzdržati. — Na etiriški borzi notira naša krona še vedno 1.82 centimov, — Medtem ko so pri nas vse tuje valute in devize padle, 90 se pa na dunajski borzi vsled obupnega finančnega položaja Avstrije vse tuje valute in devize dvignile. Deviza Zagreb je zrastla od 41 na 48.75 n.-a. K, čsl. krona od 229 na 271 Ka, dolar od 11.719 na 13.644 Ka in švicarski frank od 2243 na 2618 Ka. i Žitni in mesni trg. Žitne cene v Vojvodini so bile sledeče: pšenica 15 K, ječmen 12, oves 12.10, koruza 12.80, pšenična moka št 0 22 K. — Svinjska mast je notirala 93 K, špeh 80 K. — Tendenca čvrsta. g Svetovna produkcija premoga. Geološki urad Združenih držav je priobčil sledečo statistiko premoga v letih 1919, 1920 in 1921. V teku teh treh let se je produciralo v Belgiji 1. 1919 18,342.950 ton premoga, 1. 1920 22,338.770 ton, 1. 1921 21.808.160 ton premoga. V Kanadi 1. 1919 12,411.328 ton, 1. 1920 15,088.175 ton in L 1921 13,390.000 ton. — V Franciji 1919 22,341.000 ton, 1920 24,300.000 ton in leta 1921 20 milijonov ton. V Nemčiji kamenega premoga 1919 116,500.000 ton, 1920 140,757.433 ton, 1921 145,400.690 ton; črnega premoga 1. 1919 93,000.000 ton, 1920 111,634.000 ton in 1921 120,000.000 ton. V Angliji kamenega premoga 1919 233,467.478 top, 1920 233,216.071 ton in 1921 163,992.000 ton, črnega premoga pa 1919 502,534.410 ton, 1920 386,000.000 ton 1921 pa 448,600.000 ton. g Pomnožitev papirnatega denarja v Nemčiji. V tretjem tednu maia se je stanje papirnatega denarja v Nemčiji pomnožilo na mark 144.138,326.000. Prirastek znaša 1.234,733.000. g Davek na zabave v Češkoslovaški V preteklem letu je Češkoslovaška prejela iz naslova davka na zabave 10,504.475 Kč. g Italijanska trgovska misija v Moskvi. Koncem maja je prispela v Moskvo italijanska trgovska misija. g Uvoz in izvoz vina v Avstriji. V letu 1921 se jo uvozilo v Avstrijo za 883.526 me-terskih stotov vina, od tejta iz Jugoslavije 9.061 met. stotov. Izvozilo pa se jc vina za 52.071 meterskih stotov. BORZE. Curib, 6. jun. (Izv.) Berlin 1.82, New York 522, London 23.46, Pariz 47.60, Milan 27.20, Praga 10.125, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.825. Bukarešta 3.85, Veršava 0.14, Dunaj 0.045, avstrijske krone 0.0457. Berlin, 6. jun. (Izv.) Dunai 2.23, Budimpešta 33.45, Milan 1498.10, Praga 560.75, Pariz 2621.70, London 1293.35, New York 287.14, Curih 5513.10. Praga, 6. jun. (Izv.) Dunaj 0.2825, Berlin 17.50, Rim 270, Budimnešta 5.88, Pnriz 472, London 232.50, New York 51.50, Curih "95, avstrijske krone 0.33, italijanske lire 267. Dunaj, 6. jun. (Izv.) Devize: Zagreh 48.72 do 48.78, Belgrad 194.58—194.82, Berlin 48.20—48.30, Bvdimpcšta 15.72 -15.78, London 61.475—61.525, Milan'711.70—712.30, New York 13.614—13.656, Pariz 1254.50—1255.50, Praga 270.90—271.10, Sofija 98 70—98.80, Curih 2618.75—2621.25. Valute: dolarii 13.569—13.581, bolgarski levi 96.45—96.55, nemške marke 48.20—48.30, angleški funti 61.275 do 61.325, francoski franki 1254.50—1259.50, italijanske lire 707.70—708.30, jugoslovanski dinarji 194.38—194.62, romunski leii 88.94—89.06, švicarski franki 2608.75—2611.125, češkoslovaške krone 270.40—270.60. Zagreb, 6. jun. (Izv.) Devize: Berlin 2375—24, Milan 330—350, London 303—305, New York 60 do 63.50, Pariz 605—615. Pra<>a 129—137, Švica 1250—1300, Dunaj 0.50—0.61, Budimpešta 8.10 dn 8.^5, Varšava 1.80—1.85. Valute: ameriški dolarji 59—61, napoleondori 225—210, nemške marke 23—0. — Zaradi \-esli, da sc jc danes podpisalo zunanje posojilo v Ameriki, so danes vsi inozemski tečaii znatno padli. Belgrad, 6. jun. (Izv.) Danes je bila borza zaprta. I pnftURftfli lj Sibeniški škof dr. Jeronim Mileta se je danes na potu iz Rima, kjer js pri- sostvoval evharističnemu kongresu, v Bolgrad — mudil v Ljubljani, kjer ie posstil svoje dijake bogoslovce iz zadrske in šibe-niške škofije, ter si ogledal naše zavode. V avli semenišča je škofa pozdravil v imenu teologov g. Kordin, ria kar je škof odgovoril s nreknsnfm ugovorom. lj Slovo westfalskih Slovencev od domovine je bilo nad vse prisrčno. Vlak od Rajhenburga se je pripeljal okrog 6. ure popoldne. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki ljubljanskih krščansko socialnih organizacij, predvsem SKSZ. V sprevodu so nato Westfalci z razvitimi zastavami korakali v mesto, kjer se je v frančiškanski cerkvi vršila kratka poslovilna pobožnost z blagoslovom. Med pobožnostjo so romarji lepo prepevali. Nato so se pred Prešernovim spomenikom razprostrli v skupino, ki jo je posnel fotograf. Za tem se je vršila v dvorani >Uniona? domača in neprisiljena poslovi te v. Dragi gostje so bili pogoščeni, svirala je salezijanska godba, izrečenih je bilo nekaj kratkih, prisrčnih besedi v slovo. V imenu SKSZ se je poslovil od rojakov g. Vrtovec, v imenu slovenske duhovščine jim je govoril poslovilne besede župnik Gomilšek, v imenu JSZ urednik Kremžar. Zahvalila sta se podpredsednik zveze katoliških slovenskih rudarjev Tuhtar, v imenu westfalskega Orla pa br. Zupančič. G. Terčelj se je v lepih besedah poslavljal od svojih rojakov, med katerimi je zadnje čase bival in deloval. Zaključni govor jc imel v slovenskem jeziku nemški kaplan g. Ten-sundern. Nato se je razvil sprevod z godbo na čelu na kolodvor, kamor je na stotine ljudi pohitelo poslovit se od dragih bratskih gostov. Mnogim odhajajočim so lesketale solze v očeh, ko so se poslavljali od rodne grude. Godba Salezijancev je igrala ves čas, dokler ni vlak med viharnimi živijo klici izginil v temno noč. Za njim so orili naši klici ter se srečavali z njihovimi: Bog živi in na svidenje I lj Čestitke na pokrajinskem namesfuiSlvu na dan poroke Njegovega Veličanstva kralja. Na dan poroke Njegovega Veličanstva kralja, dne 8. junija, bo po defilai iji vojaštva ljubljanske posadke sprejemal gospod podnamcslnik dr. Baltič od 11.30 do 13. v visdni palači razne korporacije, društva itd., ki mu nameravajo izražati čestitke povodom poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra. Ij Kmccrti in druge svečanosti na dan kraljeve poroke. Dodatno k sporedu poročnih svečanosti v Ljubljani dne 8. junija sc objavlja, cla priredi vojaška godba zjutraj ob 5.30 (pol 6.) budnico, ki krene iz vojašnice kralja Petra I. po Poljanski cesti, čez Vodnikov in Marijin trg v Prešernovo ulico, mimo Opere in Narodnega doma na Rleiwcisovo ccsto, nalo pa po Simon Gregorčičevi ulici mimo Nunske cerkve pred Zvezdo, kjer ho pred štabom dravske divizija igrala komad, nakar sc povrne nazaj v vojašnico. Istočasno, ko se vrši koncert vojaška godbe s sodelovanjem združenih pevskih zbo-tov pod Tivolskim gradom, priredi ob 5. tiri popoldne Salezijanska godba na Sv. Jakoba: trgu konccrt, zvečer ob 8. uri pa železničarskai godba pred glavnim kolodvorom. Oh 9. uri rve-: čer sc priredi bakljada z vojaško godbo, ki' krene iz vojašnico kralja Petra I. po Poljanski^ cesti, preko Marijinega trga pred hotel Union,; čez kralja Petra trg mimo sodne palačo, pO1 Dunajski cesti mimo glavne pošte, Opere, po, BI eiweisovi cesti, Simon Gregorčičevi in Še-; lenburgovi ulici, nadalje po Prešernovi in Stri-^ tarjevi ulici, čez Vodnikov trg in Poljansko, cesto nazaj v vojašnico. lj Državni uradi na dan kraljeve poroke zaprti. Na dan poroke Njegovega Veličanstva! kralja, dne 8. junija, bodo vsi državni uradi zaprti in jc ta dan službe prost. lj Rezervnim častnikom. Prema naredjenju Komandanla Dravske divizijske oblasti Dj. br.. 6141 od 5. t. m. imaju gg. rezervni oficiri u propisnoj službenoj odeči prisustvovati proslavi venčanja Njcgovog Veličas-va Kralja 8. t. 111. zauzimajuči mesto, koje im prfma činu pripada. U 9. časova biče služba božja u Pravo-slavnoj kapeli 11 kasarni Vojvode Mišica. U 10 časova biče služba božja u ovaašnoj stolnof crkvi i evangelskoj crkvi. Gg. rez. oficiri pri-kupljaju sc u štabu divizije ispred komandan-> tovc kancelarije radi čestitanja. Ovim sveča-nostima prisustvovatče rez. gg. oficiri prema svojim veroispovedovanjima. lj Tudi trgovine bodo zaprte. V proslavo poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra odreja trgovski gremij, da naj bodo v četrtek dne 8. t. m. vse trgovine v Ljubljani zaprte. Člani trgovskega gremija naj za ta dan svoje izložbe okrase; oni trgovci, ki so obenem' hišni posestniki, naj razobesijo zastave. lj Z univerze: K poročnim slavnostim v. Belgrad sta -odpotovala v ponedeljek rektor univerze, profesor dr. Gregor Krek in prorek-tor, profesor dr. Rikard Zupančič. Za čas njune odsotnosti vodi rektoralske posle dekan filozofske fakultete profesor dr. Artitr Ga-vazzi. lj Akademski dan PDJA. Podpisani odbor prosi najvljudneje vse gospodične, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši danes ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma' in sicer, da se pomenimo o podrobnostih glede prireditve akademskega dne. Odbor za akademski dan PDJA. lj Elizabctna konferenca za župnijo sv. Peter se vrši v sredo dne 7. t. m. ob pot 6. uri zvečer v društvenih prostorih. lj Krekova prosveta.. Zveza uradnic in trg. nastavljenk ima svoje redno predavanje danes v sredo ob polosmi uri zvečer. Predaval bo g. g. Fr. Zabret. Ker bo to predavanje zadnje v tej sezoni, udeležite sc ga vse članice polno-številno, da se pogovorimo še o drugih stvareh. — Predsednica. lj »Ljubljana«. Drevi ob osmih v dvorani filhermoničnega društva na Kongresnem trgu vaje moškega zbora za skupni nastop vseli ljubljanskih pevskih zborov, Ui bo jutri. Vsi pevci točnol — Odborove seje ne bo danes, marveč danes teden. lj Rokodelski dom. Ker sodeluje Zveza slovenskih pevskih zborov na dan kraljeve poroke pri petju pred gradom Tivoli, prosimo člane pevce, da se udeleže skupne vaje danes zvečer točno ob osmih v dvorani filharmonič-ne družbe. — Srbohrvatski tečaj danes odpade. lj SKSZ. Seja, ki naj bi se vršila danes, je odpovedana. Predsednik. lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v nedeljo, dne 11. t. m. izlet na Limbarsko goro nad Moravčami. Opozarjamo na ta izlet člane in prijatelje društva. Podrobnosti o izletu sc še objavijo. — Isto društvo ima odbo-rovo sejo danes ob 8. uri zvečer. lj Briimice bodo v četrtek, na dan poroko Njeg. Velič. kralja Aleksandra odprte od 7. uro zjutraj do 10. ure dopoldne. lj Nezgoda. Na parni žagi Ivana Zakolnika je ponesrečil delavec Josip Anžlovar. Štiri prslje leve roko so bili poškodovani. — Neko 1p do 12 let staro deklico je vrgla na velesejmu božjasl. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ime deklice ni znano. — Avtomobil S. L. št. 507 je poškodoval Ivanko šušhr. lj Policijska kronika. Zlat prstan, vreden 4000 kron, je bil ukraden uradniku Ivanu Lahu. — Velik izgred jc povzročila Pepea S... na obrežju Groharjevega prekopa. Prišla jc pijana domov. Mož jo je za to pošteno ozmerjal, žena jc nato odšla in rekla, da ho skočila v Gmbarjev prekop. Vlegla se je na breg in kričala: v V vodo hoin skočila!: V vodo sicer 111 skočila, pač je pa privabila dva stražnika, ki sta jo odvedla domov. — Neznani moški je napadel ob 1 zjutraj v Tivoliju poštno uradnico Elo Horvat in jo vrgel na tla. Poškodovala se jc na desnem kolenu in na dlani desne roke. Ker se je oglasil neki mošiki, je nn padalec ušel. — Uradniku Gospodarske zveze, Anionu Vrbiču, jc bilo v podstrešju v Sp. šlški št. 152 pokradeno črevljev in perila v vrednosti 12.400 K. — Kapelami Branku Pogačniku v Cignlelovi ulici je ušei rjavkastočrn, 65 cm visok pes Sobok. lj Izgubila se je v nedeljo popoldan pompa*. dura na poti od Poljanske ceste do frančiškanske cerkve. Odda naj sc na Poljanski cesti štev. 21 proti nagradi. Cerkveni vestnik. c Birmoranje v Ljubljani. Na binko-štno nedeljo dopoldne je podelil prevzv. g. škof dr. Jeglič zakrament sv. birme 1.767 otrokom, popoldne 730. v pondeljek pa 514; skupno je bilo tedaj 3011 birmancev*; ___ li Narodno gledališče. Drama. Sreda, 7. junija. Svečana predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Prolog Jugana vila, najmlajša. Semberijski knez. Izven. Četrtek, 8. junija. Zaprto. Petek, 9. junija. Svatba Krečinskcga. Red B D. Sobota, 10. junija. Svatba Krečinskcga. Red C. Nedelja, 11. junija. Liliom. Gostovanje g. Trbuho-viča. Izven. Ponedeljek, 12. junija. Svatba Krečinskcga Red A-E. Torek, 13. junija. Zaprto. Opera, Sreda, 7. junija. Svečana predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Državna himna. Tretje dejanje »Luize«. Peta slika »Borisa Gudonova«. Prvo dejanje »Prodane neveste«. Izven. Četrtek, 8. junija, Svečana mladinska predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra. Tretje dejanje »Luize*. Začetek ob treh. Ob osmih zvečer priredi Udruženje gledaliških igralcev v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. svečani koncert. Izven. Petek, 9. junija. Zaprto. Sobota, 10. junija. Triptychon. Red A—E. Nedelja, 11. junija. Triptychon. Izven. Ponedeljek, 12. junija. Zaprto. Torek, 13. junija. Lakmč. Red B—D. Sreda, 14. jugija. Triptychon. Red C. Orlovski vestnik. *OreU Škofja Loka praznuje dne 16. julija f. I. svojo petnajstletnico z veliko javno priredil-yijo, na katero bratske odseke in naša društva sploh ter prijatelje že danes opozarjamo. Ljubljanska porota. Ljubljana, dne 6. junija 1922. Danes je porota sodila o dveh slučajih. Senatu jc predsedoval predsednik deželnega sodišča Papež, votanta sta bila nadsvetnika Rekar in Keršič, državno pravdništvo jc zastopal prvi državni pravdnik Domenico. Rop v Začretu pri Celju. Rudolf Skorja, 18 letni samski delavce v Za-Srctu pri Celju, se je zagovarjal zaradi hudodelstva ropa. Mladi zločinec je popolnoma pokvarjen človek. Hodil jc na Dunaju v šolo, toda ker sc jc slabo učil, ga jc mati dala v poboljševalnico v Gradcu, v kateri jc ostal 3 leta do izpoljnenega svojega 14 leta. Poboljšcvalnica mu jc preskrbela mojstra, pri katerem bi sc bil lahko izučil za mehanika, toda trdo delo Skorji ni dišalo in sc jc vrnil k svoji materi na Dunaj; odtam se jc podal z materjo v Začret pri Celju. Pri razpravi jc povedal, da ker ni imel denarja, jc sklenil okra s ti gozdarjevo ženo Marijo Slcjko, pri kateri jc včasih drva ccpil. Dne 28. februarja jc prišel k Slcj-kovi, vedel ie, da ni moža doma. Ker ni bilo prilike, da bi bil Slcjkovo okradcl, jo jc napadel in jo tolkel po glavi in jo davil. — Kot priča zaslišana gozdarjeva vdova Marija Slcjko je pričala nemško, ker govori zelo slabo slovensko. Pove« dala jc, da sc jc Skorja kar nepričakovano zaletel v njo, jo bil po glavi in davil. Šc danes ne ve, kako sc ga jc rešila. Silno se jc prestrašila, bala sc jc tudi, da hi ji ne bil usmrtil tudi otroka. — Prvi državni pravdnik Domenico je v svojem govoru povdarjal, da je razveseljivo, ker se jc naša kriminaliteta znižala tako pri okrajnih, kakor tudi pri zbornih sodiščih in pri poroti, kar posebno dokazuje okolnost, da sc ni razpisalo porotno zasedanje pri okrajnih sodiščih v Celju in Novem mestu. Ljudje sicer godrnjajo, toda delajo in zato so se zločini znižali. Zahtevati je, naj porotniki na nje stavljena vprašanja o ropu potrde. Zagovornik Skorje, dr. Vrtačnik, je prosil, naj porotniki vprašanje zanikajo, ker da se Skorja ni zavedel kaznjivosti svojega dejanja, ker jc po svojem mišljenju še popolen otrok. Porotniki so na nje stavljeno vprašanje soglasno potrdili, nakar je razglasil predsednik dr. Papež sodbo, s katero je bil Skorja obsojen na 18 mesecev težke ječe. V tajni razpravi jc bil nato že večkrat predkaznovani, 1. 1894 na Vojskcm rojeni oženjeni posestnicc mož Jožef Hafner iz Skaručinc, katerega jc zagovarjal dr. Ži-rovnik, obsojen zaradi hudodelstva posilstva po §§ 126 in 127 k. z. na 7 let težke ječe. Poslano/ ODGOVOR NA POZIV. Izjavil sem, da obračunam z g. ravnateljom Kamonarovičem pred sodiščem. Bančnega poslovanja široka publika ne more razumeti brez obširnih informacij, pa tudi ne brez strokovnega znanja. Upal sem, da bo po laki izjavi moj g. nasprotnik kot resen mož mirno pripravljal svoje orožje za dvoboj pred sodiščem. Toda zmotil sem se; g. Kamenarovič zabava senzacij lačno naše * Uredništvo za spise pod tem naslon m ni odgovorno. občinstvo dan na dan 7. novimi bombami. Te senzacije .so čilajo deloma kakor Karla Maya romani. Kaj pa mi očita moj nasprotnik? Da sem iz dobičkov Jadranske banke nakazal večjo vsote Jugoslovanski demokratski stranki? Ali se naj lega čina sramujem? Ali sem s podpiranjem kulturnih, socialnih in narodno-gospodarskih pa tudi poli-tičnih akcij JDS res zagrešil zločin proti državi in domovini? Vso banke podpirajo iz svojih dobičkov politična in kulturna stremljenja. Denarni zavodi, v katerih imajo besedo pristaši SLS, dajejo za SI S, ali je imela Jadranska banka s svojo napredno klijentelo podpreti komuniste ali separatiste? Upravnim svetnikom Jadranske banke jo bilo dobro znano, da podpiram JDS. Toda nihče ni ugovarjal in nihče mi ni dal v tem oziru nasprotnih direktiv. V poslovanju in vodstvu banke sem imel skoro vso incijativo sam, nosil sem skor* vso odgovornost sam in sem tudi večino uspehov dosegel sani. Naj se oglasi kdo, ki more temu oporekati! Brez samohvale rečem, da sem delal z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi silami, da nisem poznal nc noči, ne oddiha ter sem dvignil banko na višino, ki je marsikdo ni mogel niti slutiti. In da bi kot tak delavec ne smel določati, v kakšne namene naj se uporabi ta ali oni znesek, ki je bil zaslužen v prvi vrsti po mojem delu?! Danes sloji na čelu Jadranske banko g. Kamenarovič in nova večina upravnega sveta. V kratkem času je izdal za napadalne inserate po časopisju znaten del one vsole, ki sem jo jaz dal tekom skoraj dveh let za splošne cilje. Kako so se uporabile razne vsole v JDS, to je stvar, ki se mene ne tiče. Drugo ki je, kar navaja v svojem fantastičnem >Poslanem« g. ravnatelj Kamenarovič na moj konto, da tudi zavestno uotorične neresnice glede mojo suspenzije, ignoriram z nasmehom. Toda, da me predstavlja slavni publiki kot vlomilca in uzmoviča aktov, to je vendarle malo predebelo. Ne ženirani se prav nič povedali vso resnico. Kot ravnatelj banke in torej vodja vseh poslov sem imel pravico iu dolžnost do vpogleda in kontrole vseh, prav yseh bančnih knjig in korespondence. Brez izjeme do vseh! Zakaj pred ravnateljem ne sme bili tajnosti. Niti med najvišjimi kolegi ne! Ko sem iskal — že mogoče, da se je to zgodilo zvečer 24 junija m. 1. — sejni zapisnik, ki bi bil moral ležati na g. Kamenaroviča pisalni mizi, ga nisem našel. Iskal sem torej po nezaklenjenih predalih iu našel neko kopirno knjigo. Mislil sem, da je uradna knjiga a med listanjem po nji odkril sem senzacijo. Tu sem čital meni docela neznana poročila g. Kamenaroviča o raznih bančnih funkoijonarjih ter o njih načrtih, glede katerih še molčim. Le ena indiskrecija naj bo dovoljena že danes, ker je značilna za pozicijo g. Kamenaroviča. Njegova sodba o sedanjem kolegu njegovem v upravnem svetu! Na svojo največjo zabavo sem namreč našel v kopirni knjigi tudi Kamenarovičevo kruto brezobzirno karaklerizacijo dela in sposobnosti g. dr. Jos. Ažmana. Poročilo je bilo tako zabavno odkritosrčno, da som ga hotel privoščiti tudi nekaterim svojim ožjim prijateljem. Povabil sem jih torej na privatno stanovanje na Kongresnem trgu (izrecno uaglašnm, da no nn stanovanje g. ministra dr. Žerjava! Namigavanje nanj je nova zloba g. Kamenaroviča.). Tam sem vpričo prijateljev, a tudi vpričo g. dr. Jos. Ažmana, sedanjega upravnega svetnika Jadranske banke in kolege g. Kamenaroviča, prečilal na splošno zabavo in med vesoljnim zgražanjem naravnost uničujočo Kamenarovičevo kritiko o tir. Ažnuinu. Tam torej smo či-tali, da ima g. Kamenarovič sila posla in skrbi zaradi ustanovitve in občnega zbora nove Jadranske banke v Belgradu. Moral bi se zato mnogo posvetovati s pravnim zastopnikom dr. Ažmanoin, ki pa ga ne more nikdar dobiti, ker spi vse dopoldne. V uradu ga ne najde nikdar. Po kavarnah in gostilnah, pa da se nerad razgovarja o poslovnih zadevah. Tudi nima g. Ažman o srpskih zakonih niti toliko pojma, kolikor on, Kamenarovič, sam. >To je jedan ratni ( vojni) advokat, koji radi samo na sindikatima i dionicama, njegovu kancelariju pa vode njegovi podvornicil« Druge zanimivosti so če treba, na razpolago. Po tej zabavi sem nesel kopirno knjigo zopet v pisarno ler jo vpričo nekega prijatelja položil nazaj v nezaklenjeni predal. To je ves moj zločin, katerega mi jo očital g. Kamenarovič vpričo tedanjega podpredsednika g. Bogdanoviča, iu ki sem ga seveda odkrito >priznalc. G. Kamenarovič je že leto dni ravnatelj Ja-drauske banke. Na prvem svojem občnem zboru je govoril le o meni in mojem delu. Zakaj? Ali ni imel ničesar povedati o sebi in svojih uspehih? Nisem hudoben človek. Le v samoobrambi sem bil danes nekoliko indiskreten. Borba s poslanimi in dopisi mi odkritosrčno rečeno jemlje premnogo časa in bo, bojim se, pričela publiko dolgočasiti. Kaj bi bilo, če bi z g. Kamenarovičem napisala vsak svojo brošuro? Kolikor mi je znano, je v tej vrsti literature g. Kamenarovič strokovnjak. Jaz sem literarni novinec. G. Kamenarovič ima torej pred menoj prednosti in bo vsaj v tom oziru imel konečno svoje zadoščenje. Ljubljana, dne 4. junija 1922. Avgust Praprotnik m. p. Turistika Sn šport. DruStvV) Atena (tennis sekcijal prosi člane družabnega tenisa kakor tudi gojence, da si pridejo ogledat urnik v sredo dne 7. t. m. od 17. do 19. ure v sobo Športne Zveze, Narodni dom. CONTINENTAL pneumatika je najtraj-neja. To dokazujejo velike zmage na vseh svetovnih tekmah. Spomnimo samo na Grand Prix de France 1914, na kateri je prva tri mesta zavzela CONTINENTAL pneumatika. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Viktor Bohinec, Ljubljana, Poljanska cesta 5. Brzojavi: Contipneu Telefon: 599. Iščem SLUŽKINJO -»c v pomoč in nadomestilo gospodinji za vsa hišna dela in kuhinjo, k dvema osebama, v prijaznem kraju. Samo resne osebe od 30 let naprej imajo prednost. Dobra oskrba in dobra plača. Nastop takoj. Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod Stev. 2215. na se sprejme ""5ISL za nekaj tednov proti plači in dobri hrani. — Naslov pove uprava SLOVENCA pod Stev. 2219. IZJAVA. Izjavljam, da jc obdolžitev, katere me obdolžujejo, izmišljena in neresnična, in da bom proti vsakomur, ki bi me nadalje obrekoval, postopal sodnijsko. — D, M. v Polju, dne 7. junija 1922. SREČKO ILOVAR. I"užnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm prežalostno vest, da ie naša iskreno ljubljena hčerka ozir. sestra, svakinja in teta, gospodična Marija Krušič po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, dne 5. junija ob 3. uri pop. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke sc vrši v sredo 7. junija ob 6. uri pop. iz hiše žalosti, Vevče 55, na domače pokopališče. Blago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. Vevče, 5. junija- 1922. ŽALUJOČI OSTALI. Prileten VRTNAR, zdrav in čvrst ter pošten, v vseh delih vrtnarije prav dobro izučen, išče takoj službe. Govori več jezikov. IVAN LEBEN, pri. g. Ke-bru, Šmartno pri Ljubljani. 222!) REPREZE^TANTA prvovrstnega, za ladije srednjeevropskih narodov, išče velika stara ladje-trgovska tvrdka v Hamburgu. Obširne ponudbe z referencami na: Georg P. Moller, Hamburg, Stubbenhuk 22. 2228 Slograd d. d. Ljubljana, Tovarna KERŠIČ, sprejme -»t iiirstni peiirja za železobetonske stavbe, in PERFEKTNO SAMOSTOJNO Naprodaj je HIŠA s sadnim VRTOM, dva gozda, njiva in travnik. Pripravna je za obrtnika, ker je na prometnem kraju. Naslov pove uprava SLOVENCA pod Stev. 2209. Si jedilna soba, omara za obleko, omara za knjige, postelje, pisalna miza ter drugo raznovrstno pohištvo. Ogleda se v sredo 7. t. m. in četrtek 8. t. m. od 4. do 7. ure popoldne v Zgornji Šiški Stev. 5. 2216 Naprodaj je ... lep senčnat vrt, pripravna tudi za kakšno manjšo tovarno. — Naslov: Restavracija »AMERIKA«, Glince pri Ljubljani. meblovano ali nemeblovano, s posebnim vhodom za 1. ali 15. julij išče mlad zakonski par brez otrok, kateri je cel dan odsoten. Ponudbe na upravo pod »Mirna stranka« D .. KOBILA : Kazno perilo - j k o N J a dame. gospode in deco priporoča tvrdka! naprodaj V* A, & E SKABERME i l-Mano h. šiev. 14 leina, nad 16 pesii visoka, in oba za kmetijske vožnje, sla Šent Vidu nad 20. 2210 Pisalni STROJ modernega sistema, dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe sc prosi pod šifro: »PISALNI STROJ« na anončno dražbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 3. 2230 III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Lo prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. z opeko krita, 20 m dolga, 6 m široka, stoječa ob Dunajski cesti, na prodaj. — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. javna prostovoljna dražba raznega pohištva in drugih predmetov 3b0 °v Ljubljani na Komenskega ulici Stev. 26 na dvoriSču. 2190 Tri stavbene parcele v LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10. Priložnost! ob cestni železnici ugodno na prodaj. Naslov in pojasnila pri Anončni in re- Proda se lepa dvo- nEno ji) m'ftfjj0 poceni naprodaj, nadstropna UIČ A 181 "" Kje, pove uprav- z 12 stanovanji, zraven še eno 9H jništvo »Slovenca« pod štev. 2144. poslopje za mizarsko delavnico, ki se lahko porabi tudi za kaj drugega, in lep vrt po zelo ugodni ceni vsled J selitve. — Pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica St. 5. 2170 Stavbna parcela, delav-i^K^^. ?mpany' % Nasiop iakoj. zmožno samostojnega gospodinjstva, takoj sprejmem. — ZORMAN JANEZ, Spod. ŠiSka - Ljubljana, Celovška cesta Stev. 91. 2235 ženska srednjih let iSče slnžbe h kakemu samostojnemu gospodu na deželo. Naslov pove uprava SLOVENCA pod Stev. 2224. Na prodaj je srednje velik, moderno opremljen HOTEL NA BLEDU. To letovišče, ki slovi že po svoji naravni lepoti, bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen ob-isk najfinejše družbe. Cena zmerna Resne ponudbe na; I. POGAČNIK, Ljubljana, Barvarska steza Stev. 6. Hoctav/f^piia dobro idoča, z rt&ftUiVf dbljd, lepim senčnatim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraju v Ljubljani se po ugodni ceni radi družinskih razmer proda. — Ponudbe pod: »RESTAVRACIJA« na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica St. 5. 2169 Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne stroje GM1TZNE.R v vseli opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri JOSIP PETELINC, IidUBliJflfJfl, sv. Petru nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam Galanterija, srnice, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. mi sle že poslati nčnino? imata v zalogi ter prodajata po sledečih najnižjih cenah: strešna lepenka .*„*>,.-„ od K 205-- do 290-- izolir plošče K 70-~ vatproof v , t v K 1250 karbolineum . K 16-50 drvocement K 15-50 etc., etc. J*> Pri večjem naročilu popust cene. '•L Knsta ffnvskrtvir in rtnifl ▼•letrgovina s stavbenim materialom, IVUdICa HUVdMmb in lliug, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta St. 13. Otok GRADO p™ Najlepše obtfežje ob Admji. 600 lesenih kabin, 2000 šotorov na obrežju, hoteli, penzlje, slatfnostl, Spor«, igre. Izleti na bliinja boJišSa. Pojasnila: Zdraviliška komisija Gfado. Izdaja konzorcij >Slovencac Odgovorni uraiaUt Mihael MoSkero v Ljubljani, dugoalovanaka tiskarna h Ljubljani,