Leto 1893.
599
Držayni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXIT. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1893.
(Obsega štev. 194,—197.)
194.
Ukaz ininisterstev za notranje stvari in trgovino z dne 27. decembra 1893. L,
s katerim se v izvršilo zakona o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dné 26. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 193.) razglašajo tisti kraji, ki so se v zmislu §. 2., odstavka 2. navedenega zakona proglasili za izvzete.
V	izvršilo zakona z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov se na podstavi §.2., odstavka 2. v imenovanem zakonu s pritrdilom dotičnih deželnih odborov proglašajo za izvzete nastopni kraji :
V	nadvojvodini avstrijski pod Anižo:
Ves okpliš državnoglavnega in prestolnega mesta Dunaja v obsegu, določenem sè zakonom z dné 19. decembra 1890. 1. (Dež. zak. št. 45.).
V	nadvojvodini avstrijski nad Anižo:
Deželno glavno mesto Linec, izvzemši predmestji Lustenau in Waldegg.
V vojvodini salcburški:
Notranji okraj deželnega glavnega mesta Salc-burga z omejilom, ustanovljenim po §. 67. stavb-
nega redu za deželno glavno mesto Salcburg z dné
2.	aprila 1886.1. (Dež. zak. št. 27.).
V pokneženi grofiji tirolski:
Ves okoliš deželnega glavnega mesta Itispruka z okolišem občine Wüten vred.
V vojvodini štajerski:
Ves okoliš deželnega glavnega mesta Gradca
V	vojvodini koroški:
Ves sedanji okoliš deželnega glavnega mesta Celovca.
V	vojvodini kranjski:
V §. 1. občinskega redu za deželno glavno mesto Ljubljano z dné 5. avgusta 1887.1. (Dež. zak. št. 22.) navedeni okraj I. (šolski), II. (šentjakobski), III. (dvorski) in IV. (kolodvorski) deželnega glavnega mesta Ljubljane.
V kraljevini češki:
Ves okoliš kraljevega glavnega mesta Prage; mestni okoliš smlchovski, karllnski in kraljevo-vino-gradski; okoliš mestne občine žižkovske, izvzemši prideljeni kraj Volšane.
Ves mestni okoliš polzenjski.
Mestni okoliš liberški,
Ves okoliš mesta Karlovi vari.
Ves okoliš mesta Toplice.
Ves okoliš mesta Šenave.
(Slovoulsch.)
111
Vrs okoliš zdravilnega kraja Marijanske Lažni. Okoliš mestne občine Frančiškove Lažni, izvzemši kraj Dolnji Lomi.
V mejni grofiji moravski:
Ves okoliš deželnega glavnega mesta Brna. Ves okoliš mesta Olomuca.
V kraljevini gališki in vladimérski z veliko vojvodino krakovsko:
Ves okoliš kraljevega deželnega glavnega mesta Levova.
Ves okoliš kraljevega glavnega mesta Krakova.
Ta ukaz stopi v moč ob enem sè zakonom z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
Bacqueliem s. r.	Wurmbrand s. r.
195.
Ukaz ministerstev za notranje stvari, trgovino in pa bogočastje in nauk z dné 27. decembra 1893.1.
o preskušnjah in spričevalih prosilcev za dopustilo kakega stavbnega obrta, potem o olajšilih, ki naj se dodeljujejo glede na združevanje več stavbnih obrtov v eni osebi.
Na podstavi zakona z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov se zastran preskušenj in spričeval prosilcev za dopustilo kakega stavbnega obrta, nadalje zastran olajštl, ki naj se dodeljujejo gledé na združevanje več stavbnih obrtov v eni osebi, ukazuje to-le:
I. Glede določil, ki so po §. 13., odstavku 1. in 2. v zakonu z dné 26. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 193.) pridržana, da se ustanove ukazoma.
§• 1.
Predmeti	Predmeti preskušnje za prosilce praviçe
preskušnje. stavbnega mojstra so:
Za stavbne
mojstre.	). Izdelek načrta za kako veče poslopje na
danem stavbišču in po danem sporedu sè vsemi
potrebnimi črteži, prerezi in pročelji in z razkazi najvažnejših konstrukcij, ki se v načrtu nahajajo, kakor so: stropi, strčšine, stopnice, zidni izstopi in prestopi itd. s povedbo njih mér, nadalje izdelek preračuna o delu z ozirom na vsa rokodelska dela, ki prihaja v poštev;
2.	pismena rešitev prašanj iz matematike, iz opisujoče in praktične geometrije, iz mehanike in stavbne mehanike; nadalje iz nauka o stavbnem gradivu in njegovi uporabi, iz nauka o stavbnih konstrukcijah z ozirom na nadtalno stavbstvo.
Prašanja je staviti v tistem obsegu, v katerem so navedeni predmeti predpisani za viša obrtna učilišča za stavbnotehnične stvari;
3.	ustna rešitev prašanj iz stavbne prakse, iz stavbnih predpisov in stavbne higijene.
§■ 2.
Predmeti preskušnje za prosilce pravice zidar- Zazidal skega mojstra so:	mojstre.
1.	Sestava načrta iz področja nadtalnega stavbstva na danem stavbišču in po danem sporedu, vštevši kmetijsko stavbstvo, v potrebnih črtežih, narisih, prerezih in razkazih najvažnejših konstrukcij, ki se pr\ tem nahajajo, kakor so: stropi, strešine, stopnice, zidni izstopi in prestopi itd. s povedbo mér; nadalje izdelek preračuna o delu, oziraje se na vsa rokodelska dela, ki prihajajo v poštev;
2.	pismena rešitev prašanj iz področja stavbne umeteljnosti in to v tistem obsegu, v katerem se ti predmeti uče na delovodnih šolah za stavbno-tehniške stvari;
3.	ustna rešitev prašanj iz stavbne prakse, iz stavbnih predpisov in stavbne higijene.
§- 3.
Predmeti preskušnje za prosilce pravice za Za kam# kamenarskega mojstra so:	ske moj*^
1.	Narisek večega predmeta ali stavbnega sestavnega dela, katerega je napraviti iz kamena, s pridejanimi pismenimi pojasnili o njegovi konstrukciji;
2.	narisek réza kamena za razne dane slučaje;
3.	ustna rešitev prašanj iz znanstva o kame-narskem gradivu in o uporabi posameznih kaménih vrst za razne namene stavbstva.
§■ 4.
Za tesarske	Predmeti	preskušnje prosilcev pravice	za
mojstre. tesarskega mojstra so:
1.	ovedba otreškov in konstrukcija strešin
za	težavnejše	črteže, načrtovanje lesenjaških	ali
kladarskih staveb in odra v težavnejših ležah, s	pristoječimi	načrti odra in črteži, narisi	in
profili s povedbo mér posameznih delov konstrukcije, sestava preračuna dela in s pismenim pojasnilom tega izdelka ;
2.	narisek in preračun raznih lesenih konstrukcij ne samo z ozirom na nadtalno stavbstvo, ampak tudi na vodno stavbstvo, n. p. za mostove, stavbe v obrambo bregov, jezove in razkaz posameznih zvez lesa;
3.	ustna rešitev prašanj iz znanstva o lesenem gradivu, o namenu vstrezni uporabi raznih vrst lesa in o predpisih stavbnega reda, kolikor se ti nanašajo na lesene konstrukcije.
§. 5.
Zavodnjaške Predmet preskušnje za prosilce pravice za mojstre. vodnjaškega mojstra je ustna rešitev praktičnih prašanj iz obrtnega področja vodnjaških mojstrov, sosebno o kopanju, podpiranju, izzidavanju in opaže-vanju vodnjakov, o vrtanju vodnjakov, o zabijanju pušek, o napravljanju sesalek in o vstavljanju sesala in cevi v vodnjak, nadalje o opreznosti pri poglobo-vanju vodnjakov in o znanstvu dotičnega orodja, naposled o predpisih stavbnega redu, ki se nanašajo na napravljanje vodnjakov, in o dotični higijeni.
§• 6.
tl (slovita ali	Prosilci za dopustilo stavbnega mojstra, zidar-
Dopolna pro- skega mojstra, kamenarskega mojstra in tesarskega stost od mojstra, kateri so dokončali vse v učnem črtežu Preskušnje. pre(jpisane študije iz inženerskega stavbstva ali nad-talnega stavbstva na kaki tehniški visoki šoli ter so napravili prvo državno preskušnjo ali posamezne preskušnje iz vseh njenih predmetov sè vsaj „zadostnim“ uspehom ter se morejo izkazati z napre-dovalnimi spričevali o uspešno opravljenih posameznih preskušnjah iz stavbne mehanike in nadtal-
nega stavbstva (nauka o stavbnem gradivu in stavbni konstrukciji), in ako so izšolani študentje inženerske šole, vrhu tega z napredovalnim spričevalom iz niže geodezije; nadalje prosilci, ki so z dobrim uspehom dokončali višo obrtno šolo za stavbnotehniške stvari na c. k. državni obrtni šoli ali nji enakem, s pravico javnosti opremljenem učilišču, naposled prosilci, ki so kot c. in k. častniki ženijskega oddelka dokončali viši tečaj, oproščujejo se teoretične delne preskušnje, zahtevane v točki 2. §§. 1., 2,3. in 4.
Prosilci, ki so si na kaki tehniški visoki šoli pridobili spričevalo o drugi državni preskušnji iz nadtal-nega stavbstva ali inženerskega stavbstva, oproščujejo se delne preskušnje, zahtevane v točki 1. in 2.
§§. 1., 2., 8. in 4. Prosilci, ki so si na kaki tehniški visoki šoli pridobili diplomo iz nadtalnega stavbstva ali inženerskega stavbstva, oproščujejo se popolnoma vse preskušnje, zahtevane v §§. 1., 2., 3.,
4.	in 5.
Prošnje za priznavo delovitega ali celega oprostila od preskušnje na podstavi spredaj stoječih določil je zadajati na preskuševalno komisijo (§. 7.), katera jih sè svojim mnenjem predloži političnemu deželnemu oblastvu. To odločuje o zaprošenem oprostilu.
§• 7.
V vršitev preskušenj za prosilce pravice Vršba stavbnega, zidarskega, kamenarskega, tesarskega in preskušenj. vodnjaškega mojstra se na sedežu vsakega političnega deželnega oblastva postavi komisija.
Za prosilce pravice stavbnega mojstra sestoji ta komisija iz štirih udov, in to:
1.	iz načelnika tehniškemu oddelku ali njegovega namestnika kot predsednika;
2.	iz drugega višega uradnika državnega stavbstva ;
3.	iz enega strokovnega profesorja na kaki tehniški visoki šoli ali državni obrtni šoli ali pa iz enega po oblastvu potrjenega arhitekta ali pa kakega z nadtalnim stavbstvom se bavečega, po oblastvu potrjenega civilnega inženerja ali kakega po oblastvu potrjenega stavbnega inženerja ali pa iz kakega višega stavbnega uradnika pri deželnem odboru ali deželnem glavnem mestu;
4.	iz enega stavbnega mojstra.
Za prosilce pravice zidarskega, kamenarskega, tesarskega ali vodnjaškega mojstra sestoji komisija iz treh udov, in sicer:
1.	iz enega višega uradnika državnega stavbstva kol predsednika;
2.	iz enega strokovnega profesorja na kaki tehniški visoki šoli ali državni obrtni šoli ali pa iz enega po oblastvu potrjenega arhitekta ali kakega, z nadtalnimi stavbami se bavečega, po oblastvu potrjenega civilnega inženerja ali kakega po oblastvu potrjenega stavbnega inženerja, ali pa iz kakega višega stavbnega uradnika pri deželnem odboru ali deželnem glavnem mestu, in
3.	po obrtu, za katero želi prosilec pridobiti pravico, iz stavbnega mojstra, — po okolnostih pa iz kakega po zakonu z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) dopuščenega zidarskega mojstra ab kamenarskega mojstra ali tesarskega mojstra ali vodnjaškega mojstra.
Politično deželno oblastvo ima oblast, da v ve-čih deželah, ako bi se pokazala potreba za to, dovoli, da naj se preskušnje prosilcev za pravico zidarskega, kamenarskega, tesarskega ali vodnjaškega mojstra vršč tudi po drugih krajih.
V takem slučaju naj politično deželno oblastvo sestavi preskuševalno komisijo takö, kakor je gori povedano. Ako bi se to ne dalo storiti, ima politično deželno oblastvo oblast, sestaviti komisijo tako, da pokliče vanjo druge sposobne ude.
Dokler kraljevina Dalmacija ne bo imela dopuščenih stavbnih mojstrov, bode se v komisijo za prosilce pravice stavbnih mojstrov na mesto manjkajočega stavbnega mojstra imenoval drug ud izmed strokovnjakov, imenovanih v točki 3.
Prav tako se bo ob sestavljanju preskuševalne komisije za prosilce pravice zidarskih, kamenarskih, tesarskih ali vodnjaških mojstrov v Dalmaciji, dokler ta kraljevina ne bo imela dopuščenih stavbnih mojstrov, oziroma dokler tam obrta kamenarskih, tesarskih in vodnjaških mojstrov ne izvršujejo dopuščeni mojstri, na mesto v točki 3. omenjenega obrtnega mojstra imenoval kak drug ud izmed strokovnjakov, navedenih v točki 2.
§• 8.
Izdelavo predmetov in pismeno rešitev prašanj je pri preskušnjah za stavbne mojstre omejiti vsega vkupe na štirinajst, za zidarske mojstre, kamenarske mojstre in tesarske mojstre vsega vkupe na osem delovnih dni in v vseh slučajih samö na navadne uradne ure.
Za ustno rešitev prašanj naj se pri preskušnjah za pravico stavbnih mojstrov praviloma ne rabi
več, kakor ena ura, pri preskušnjah za ostale moj-sterske pravice pa ne več kakor pol ure.
Grafične in pismene naloge in grafična in pismena prašanja preskušnje naj preskuševalna komisija vsak krat ustanovi poprej pismeno, do uporabe naj jih hrani tajno in v ta namen naj jih zapečati posamez. Preskuševalni komisiji je dano na voljo, isto takö ravnati tudi gledé prašanj, katera je rešiti ustno.
Naloge in prašanja naj predsednik preskuševalne komisije pri preskušnji odpre v pričo prosilca mojsterske pravice takö, da se kesnejša naloga in kesnejše prašanje odpré še le, kadar se je že rešila prejšnja naloga ali prejšnje prašanje.
Nariski naj se izdelajo in pismene naloge in pismena prašanja preskušnje naj se rešijo pod neprestanim nadzorovanjem — ako moči, po kakem udu preskuševalne komisije.
Rabiti logaritemske tabele, knjige s formulami in zakonike je dopuščeno; ako se pak rabijo drugačna pomagala ali pomoč oseb, preruši naj se vsled tega preskušnja pri ti priči.
Kadar se preskušnja vrši zunaj sedeža političnega deželnega oblastva, tedaj dopošlje deželno oblastvo predsedniku preskuševalne komisije naloge preskušnje in pa prašanja, katera je pri preskušnji rešiti pismeno, zapečatene, a ta prašanja naj se odpirajo takö, kakor je zgoraj rečeno.
§• 9.
Ude preskuševalne komisije imenuje politično deželno oblastvo na določen čas; za vsakega uda preskuševalne komisije se ob enem določi njegov namestnik. Gledé udov in namestnikov, pripadajočih obrtniškemu stanu, naj politično deželno oblastvo, ako mogoče, dopraša za nasvet zadruge, ki za te obrte obstojé v deželnem glavnem mestu, oziroma v krajih, kjer se sicer vrSé preskušnje za stavbne obrte.
§• 10.
Rokove za vršitev preskušenj določuje politično deželno oblastvo.
§• H.
Ocenjevanje grafičnih in pismenih izdelkov, presojevanje rešitev posameznih ustnih prašanj, njih
razredba in naposled oddajanje končnega mnenja o skupnem uspehu posameznih delov preskušnje pristoji preskuševalni komisiji, katera odločuje z večino glasov.
Kadar je enoliko glasov, obvelja tisto mnenje, kateremu pristopi predsednik.
Končno mnenje bodi omejeno na izrek, ali je prosilec spoznan za
sposobnega, ali pa za
nesposobnega.
O preskušnji je pisati zapisnik, kateri naj obsega vse predmete vsakega dela preskušnje, raz-sodek preskuševalcev o posameznih predmetih preskušnje in pa končno mnenje o skupnem uspehu vseh delov preskušnje.
Zapisnik je z izdelkom preskušnje predložiti deželnemu oblastvu.
To izdrl prosilcu, ako je preskušnjo prebil z dobrim uspehom, spričevalo po spodaj stoječem obrazcu.
Prosilcem, kateri so bili za spoznani za „nesposobne“, dâ deželno oblastvo to na znanje.
*
§. 12.
Prosilci, kateri so bili proglašeni za „nesposobne“, morejo preskušnjo ponoviti vsak čas po preteku enega leta.
§■ 13.
Izjemna	Prosilci za pravico stavbnih mojstrov morejo
Močila za preskušnjo o teoretičnem delu svoje naloge, to je Wstavbnih ° predmetih, navedenih v §. 1., št. 2. vsak čas mojstrov, opraviti, kadar so se primérno priučili zidarskemu obrtu (§. 10. zakona z dné 26. decembra 1893. L, Drž. zak. št. 193.) in so dokončali 20. leto svojega življenja, o praktičnem delu svoje naloge pak še le eno leto, preden dovršč praktično uporabo (§. 11. in 12. v zakonu z dné 26. decembra 1893. h, Drž. zak. št. 193.).
§. H.
VskiiHCval- Preden se prosilci pripusté k preskušnji za ninn. stavbne, zidarske, kamenarske, tesarske in vod-njaške mojstre, morajo plačati preskuševalnino.
Visokost preskuševalnine se določi s posebnim ukazom.
§. 15.
Spričevala, katera prosilci kake stavbne pravice Dokle traja po zmislu spredaj stoječih paragrafov dosežejo o Jreskušnih uspešno prebiti preskušnji, izgubé svojo veljavnost, spričeval, ako preskušanec po preskušnji ni deloval praktično v dotičnem obrtu celih deset let. Praktično delovanje sestoji ali v samostojnem izvrševanju dotič-nega stavbnega obrta ali pa v tem, da se dotičnik uporablja v tem obrtu kot pomočnik.
Prosilci za dopustilo stavbnega obrta, katerih spričevala so na podstavi spredaj stoječega odstavka izgubila svojo veljavnost, dolžni so torej, vnovič se podvreči preskušnji.
II. Glede olajšil. ki jih je pri donašanju izkazil o sposobnosti dodeljevati, ako se več stavbnih obrtov združi v eni osebi na podstavi §. 8. v zakonu z dné 26. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 193.).
§. 16.
Kadar bi ena oseba želela združiti več stavbnih obrtov, tedaj obveljajo gledé donašanja izkazil o sposobnosti nastopna olajšila:
1. Kadar ista oseba prosi dopustila za stavbnega ali mizarskega mojstra in pa dopustila za ka-menarskega ali tesarskega ali vodnjaškega mojstra, tedaj je poleg izkazila o sposobnosti za obrt stavbnega ali zidarskega mojstra po zmislu zakona z dné 26.decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) donesti tudi dokazilo, da je prosilec v dotičnem obrtu praktično deloval vsaj dvé leti — če tudi s presledki in ob enem uporabljan v kakem drugem stavbnem obrtu; nadalje je napraviti tudi preskušnjo za vsak nadalje želeni stavbni obrt po meri določil §§. 3.,
4.	in 5. tega ukaza, kolikor ne nastopi ugodnost §. 6. tega ukaza. Preskušnjo za pravico stavbnega ali zidarskega mojstra je moči opraviti ob enem s preskušnjo za stavbne obrte, ki jih prosilec želi doseči nadalje, in v tem slučaju naj se preskuševalna komisija za stavbnega mojstra, oziroma za zidarskega mojstra (§. 7.) pomnoži z enim dotičnim obrtnim mojstrom, kakoršnega obrtno pravico prosilec želi dosegi.

Preskušnja iz stroke kamenarskega, oziroma tesarskega, oziroma vodnjaškega mojstra naj se omeji na to, kar še m' predmet preskušnje za obrt stavbnega, oziroma zidarskega mojstra.
2.	Kadar ista oseba prosi dopustila za obrt tesarskega mojstra in pa za obrt vodnjaškega mojstra, tedaj je poleg izkazila o sposobnosti za tesarskega mojstra po zmislu zakona z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) donesti tudi dokazilo, da je prosilec praktično deloval v obrtu vodnjaškega mojstra vsaj dvé leti — če tudi s presledki in ob enem uporabljan v kakem drugem stavbnem obrtu — in opraviti je tudi preskušnjo za obrt vodnjaškega mojstra po meri določila §. 5, ako ne nastopi ugodnost §. 6. tega ukaza. Preskušnjo za pravico tesarskega mojstra je moči opraviti ob enem s preskušnjo za pravico vodnjaškega mojstra, a v tem slučaju se mora preskuševalna komisija za tesarske mojstre (§. 7.) pomnožiti z enim vodnjaš-kim mojstrom.
Preskušnja iz stroke vodnjaškega mojstra naj se omeji na to, kar še ni predmet preskušnje za tesarskega mojstra.
3.	V slučajih, navedenih v točki 1. in 2., imajo obrtniški mojstri, kateri se privzamejo v pre-skuševalno komisijo, glasovalno pravico za tisti posamezni del preskušnje, ki se tiče njih stroke.
lil. Gledé na tiste, po prvem odstavku §. 23. obrtnega redu z dné 20. decembra 1859. I. (Drž. zak. št. 227.) dopuščene zidarje, ki imajo ob času, ko se razglasi zakon o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dné 26. decembra 1893.1. (Drž. zak. št. 193.) sedež svojega obrta v kraju, ki se proglaša za izvzetega, in kateri žele dobiti pravico stavbnega mojstra na podstavi preskušnje, ki jo je opraviti po §. 15., odstavku 4. naposled imenovanega zakona.
§• 17.
Po prvem odstavku §. 23. v obrtnem redu z dné 20. decembra 1859. 1. (Drž. zak. št. 227.) dopuščeni zidarji, kateri imajo ob času, ko se raz glasi v uvodu navedeni zakon, sedež svojega obrla v kraju, ki se proglaša za izvzetega, in kateri želč doseči pravico stavbnega mojstra na podstavi preskušnje, opraviti morajo ono preskušnjo, katera se vreja z določili §. 1. tega ukaza, pri čemer pa se jemljö v poštev določila §§. 6. do 12. in 14.
§. 18.
Določila tega ukaza stopijo v moč ob enem sè zakonom z dné 26. decembva 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
Bacquelifem s. r. Wurinbrand s. r.
Madeyski s. r.
Obrazec k §. 10.
> f stavbnega mojstra.
V	zidarskega mojstra.
Za spričevalo preskušnje za / kamenarskega mojstra.
I tesarskega mojstra.
V	vodnjaškega mojstra.
namestništvo
C' k' deželna vladi '...............................................
da je gospod............................................opravil za pridobitev
stavbnega mojstra ^ zidarskega mojstra pravice kamenarskega mojstra j tesarskega mojstra v vodnjaškega mojstra
v ministerskem ukazu z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 195.) v
9' '■ )
§• 2- /
§. 3. ; predpisano preskušnjo §• 4. ^
§• 5. ;
, v dobi od.............................................................do •
pred preskuševalno komisijo v.........................—-------------------------
dné ....
n da je bil pri nji spoznan za sposobnega.
..........dné.....................189 .
potrjuje s tém
189
Podpis c. k.
namestnika
deželnega predsednika ali njegovega zastopnika.
196.
Ukaz ministerstva za nauk in bogočastje v porazumu z minister-stvoma za notranje stvari in trgovino z dne 27. decembra 1893.1.
o izvršilu §. 13., odstavka 3. v zakonu o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dné 26. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 193.).
V	izvršilo §. 13., odstavka 3. v zakonu o vredbi
dopuščenih stavbnih obrtov z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) se v nastopnem navajajo tista učilišča, s katerih dovršitvo so združene ugodnosti, ustanovljene v §.	12. omenjenega
zakona.
Gledé praktične uporabe so ta le, in
sicer:
v obrtu stavbnih, zidarskih, kame-narskih in tesarskih mojstrov:
šole za nadtalno stavbstvo in inženersko stavb-stvo na tehniških visokih šolah na Dunaju, v Gradcu, Pragi (nemški in češki) in Levé vu, in pa inženerska šola na tehniški visoki šoli v Brnu.
V	obrtu stavbnih, zidarskih, kamenar-skih in vodnjaških mojstrov:
više obrtne šole za stavbnotehniške stvari na Dunaju (državna obrtna šola v I. okraju), v Brnu (nemška državna obrtna šola), v Pragi, Polznju (nemška državna obrtna šola), v Libercu, Trstu in Krakovu.
V	obrtu tesarskih mojstrov:
strokovne šole za lesno obdelavo v Bergrei-chensteinu (oddelek za tesarstvo), v Bruku na Muri, v Zakopanem (oddelek za tesarstvo).
V	obrtu kamenarskih mojstrov:
strokovne šole za obdelavo kamenja v Fried -bergu, Hoficah, Laasu, Saubsdorfu in Tridentu.
V	obrtu tesarskih in kamenarskih mojstrov:
delovodne šole za stavbnotehniške rečt na Dunaju (državna obrtna šola v 1. okraju), v Brnu (nemška in češka državna obrtna šola), v Pragi, v Polznju (nemška in češka državna obrtna šola), v Libercu (stavbna obrtna šola), v Gradcu, Salc-burgu, Inspruku, Levövu in Črnovcih.
Ta ukaz stopi v moč ob enem sè zakonom o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
Bacqueheni s. r.	Madeyski s. r.
Wurmbrand s. r.
179.
Ukaz ministerstva za nauk in bogočastje v porazumu z minister-stvoma za notranje stvari in trgovino z dné 27. decembra 1893. 1.
o določbi tistih viših tehniških učilišč v ozemlju dežel ogerske krone in v inozemstvu, katera se enačijo tozemskim tehniškim visokim šolam glede na vsebino §. 10. vštevši do 13. v zakonu o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
Tista viša tehniška učililišča v ozemlju dežel ogerske krone in v inozemstvu, katerih organizacija se bistveno strinja z organizacijo tozemskih tehniških visokih šol, šteti je gledé na vsebino §. 10. vštevši do 13. v zakonu o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dné 26. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 193.) za enaka tozemskim tehniškim visokim šolam.
Potemtakem se s pridržkom, da se bo ta spisek še nadalje dopolnjeval, štejejo domačim za enaka tâ-le učilišča:
kraljeva ogerska Jožefova politehnika v Budimpešti,
kraljeva tehniška visoka šola v	Berolinu,
V	»	. . .	Hannovru,
.	»	...	Aachnu,
.	.	...	Monakovem,
»	.	...	Stuttgartu,
kraljeva saksonska politehnika v Draždanih,
velikovojvodska badenska tehniška visoka šola v Karlsruhe,
vojvodska tehniška visoka šola v Braunsviku.
Ta ukaz stopi v moč ob enem sè zakonom o vredbi dopuščenih stavbnih obrtov.
Bacquohcm s. r.	Madeyski s. r.
• Wui'iiihnuid s. r.