/ Stev. 271. V UuUllanl, v soboto, m Z3. novembra 1901 LgtO XXXD Velja po polil: M^^to W J^SH^^, n fffiBk ^MB Inserati: u celo leto naprej K 26 - ^^M A^^Mk Wfl jMUf TjMft SSjH tnostop. petltvrsta (72 mm): za pol teta „ „ ^H^HB ^M M HH BM^ m IIH^H j^^^^B u enkrat zafcetrtleta „ „ 650 HH^ H If M 1 H HT^ |H1J| ^f ^ H^^ za dvakrat . ... za en m»m „ „ 2 20 Jfl BR| flH MjMagffig SM H za trikrat .... 9„ JJr"-"".« ■ i I IV V0 m MB ■ za telo leto naprej K 201— ^Bk H HH H M H WH W enostopna garmondvrsta M po' teta » « ~ ^ H8 HH nflf ■■ ffiH M RH a 26 h. Pri večkratnem ob- zaer^eMK " t'70 VHB ^H HH HH hHB KH| HH VH BM Sflj primeren popust rne^T 20 aH ^^Hj^f Hi HB H^bj^l n^H^p dan, nedelje Posamezne Stev. tO h. ^^ ^^^^ ^^^ W » M »" * "" Političen list zo slovenski narod ^.sgjffr- Današnja številka obsega 14 strani. Podrnženje živil ln Krneli stan. Govor državnega in deželnega poslanca Demšarja. (Po stenografičnem zapisniku.) V državnozborski seji dnč 19. t. m. je govoril posl. Demšar sledeče in sicer slovensko: Visoka zbornica! V tesni zvezi z našim kmečkim vprašanjem je predlog, ki govori o podraženju živil. Kot slovenski krnet sem sc zato oglasil k besedi, da pojasnim naše stališče. Nadaljuje nemško: Visoka zbornica! Pri razpravi o predlogu glede na sredstva proti podraženju živil moramo pred vsem vplivati na to, da se ne razvije rešitev tega za vse stanove tako važnega vprašanja tako, da se prične boj enega proti drugemu delavskemu sloju, da se ne bo pri tem smejal tretji. V tem oziru ne morem cenjenemu gospodu dr. Rennerju ničesar očitati in upam, da njegova stranka, ako prouči natančno kmečke razmere, jim ne bo škodovala, marveč pomagala, da rešimo naše kmetijstvo vezij velikega kapitala. (Pritrjevanje.) Pred vsem se moramo v prvi vrsti ozirati na malega in srednjega kmeta. Vemo, da ie on delavec, ki je prisiljen, da dela poleti v največji vročini mnogokrat 16 do 18 ur na dan, a kljub temu se mu godi slabše, kakor se pa godi industrijskemu delavcu. (Živahno pritrjevanje.) Veleposestvo ne odločuje pri kmetijstvu. Premalo je veleposestnikov in sc bo to število v sedanjih razmerah še skrčilo osobito v krajih, kjer je navezano veleposestvo na kmetijstvo. Kranjski kmetje ne simpatiziramo z vele-posestvom in smo nastopili v deželnem zboru proti njemu, ker nam ni hotel priznati z ozirom na svoje predpravice naših pravic v javnem življenju. (Pritrjevanje.) Ne zavidamo pa preveč veleposestvu njegovega gospodarskega položaja. Trdno smo namreč prepričani, da mora propasti v sedanjih razmerah vsak veleposestnik, ki ne dela sam. V prvi ljudski zbornici bivam kot slovenski kmet in hočetn zato govoriti odkrito in svobodno. Industrijski delavec se pritožuje, da so živila predraga. Producent, naš kmet se pa pritožuje, da je preslabo plačano njegovo delo, ker mora pridelke svojega dela, živila, tako poceni prodajati, da ne more izhajati, kar je tudi resnično. Kjer nimajo kmetje postranskih dohodkov, so izgubljeni. Dokazuje nam to LUtCR. KupilJSM „ltltK". Ameriška slika. »Ne, Mr. Neumanns (gospod Gibson, šef velike firme Gibson Brothers, je izgovarjal ime nemškega izvora na angleški način, kakor da bi se pisalo Nevvman), obžalujem, da ne more biti s to stvarjo nič.« »Drznil sem si upati . . .« »Nc prekinjajte me, prosim, moj mladi prijatelj! Hočete pač reči, da sem bil vedno blagohoten napram vaši osebi. Ali right! Isto blagohotnost bodete uživali tudi še nadalje. Dalje hočete pripomniti, da sem se večkrat izrazil, da sc moji Nelly ni treba možiti po denarju zopet čisto prav. Lahko se nadalje sklicujete na to. da sem pri kupčiji vašo zanesljivost in poštenost vedno cenil. — Je tudi res, in to bom storil še v prihodnje. — Ali lastnosti, ki jih na vas kot na blagajničarju takovisoko cenim, mi moreio malo imponirati. če se gre za to, da hočete imeti mojo Nclly za ženo in morate torej samobsebi umevno postati sodrug mojega podjetja.« Henrik Ncumann je strmel v svojega šefa s pogledom, polnim očitajočega začudenja. »Ni se vam treba prestrašiti, Mr. Neu-nianti, kakor da bi mogel rabiti pri svojem podjetju le popolnega lopova za socija. Tudi nočem reči, da po pojmih, ki vladajo tam v starem svetu, niste dober in izkušen trgovec. zemljiška knjiga, dokazujejo nam to številke o ameriških izseljencih. Na našem .iugu dobite vasi, iz katerih so se žc izselile najboljše moči. Mogoče, da se godi nekoliko boljše kmetom v Sudetskih deželah (Medklic), ker sc gospodje delavski zastopniki večkrat na nje sklicujejo, meni niso tam znane razmere. Gotovo pa je, da žive kmetje na jugu v zelo žalostnem stanju, osobito letos, ker so jih zadele že več let po vrsti vremenske nezgode. S samopomočjo in po organizaciji smo sc morali boriti, da nismo bili izpodri-njeni z domače grude. Navesti hočem dejstva, iz katerih se razvidi. da se moti vsakdo, ki sodi o našem kmetu, da je oderuh ali pa izkoriščevalec. Kmetje nismo in nočemo biti izkoriščevalci našega bližnjega. Živeti hočemo in želimo kot pošteni državljani, da žive tudi drugi. Kaj moremo mi zato, ako se mora po mestih drago plačevati meso? Kaj morejo po mestih zato, če moramo poceni prodajati govedino? Preidimo k dokazom in preračunajmo pred vsem dobiček, ki ga ima kmet pri živinoreji. Kmet proda triletnega pitanca. Taka živina tehta živa pet meterskih stotov. Kakor citate v tržnih poročilih, sc prodajajo taki voli v južnih deželah po 64 K (boljša cena) za me-terski stot žive živine. Poleti so bile cene živine nekoliko višje, pred enim letom pa nekoliko nižje, kakor so zdaj. Kmet dobi za vola 320 K. Zdaj pa iz-računimo, koliko da stane krmljenje vola. Krma za vola stane na dan: 5 kg sena po 6 vinarjev znese 30 v., pol kg žita, otrobov in soli 8 vin., 2 in pol kg rezanice iz slame in detelje stane najmanj 10 vin., na dan toraj skupai 48 vin. Ce odračunamo one štiri tedne, v katerih bi bil lahko prodal kmet tele za 40 K, se krmi vol 1067 dni. Krma pa, ki sem jo zaračunil jako nizko, stane 512 K 16 vin. Priračunati pa moramo še za postrežbo 40 K, če imamo za 10 govedi deklo in 40 K za tele. Skupai znašajo torai stroški 592 K 16 vin. Po tem računu izgubi kmet pri krmljenju v hlevu 272 K 16 vin. (Živahni klici: »Čujte!«) Reja na paši bi ne stala toliko, a žal da imamo zdaj malo dobrih pašnikov in smo zato prisiljeni, da krmimo živino ■'/a še stroški, da vzdržujemo hlev, kje je povračilo za živino, ki pogine, kje so stroški za orodje in za poprave? Kljub sedanjim živinskim cenam so pa prenapolnjeni sejmi z živino. Kdo plača kmetu dvakratno pot na sejm? Res se ne izplača kmetu, da krmi živino za mesarja. Tega ne trde le kmetje, marveč tudi drugi strokovnjaki in kmečki učitelji. Meso je drago, poceni pa goveja živina. Kdo ima toraj dobiček? Poznate Ii kmeta. ali za naše razmere mi še dolgo niste »smart« in prebrisani dovolj, imejte razuma, kolikor ga hočete. Kratkomalo, kot blagajničar mi služite very well, za zeta ste mi pa — naravnost povedano prenerodno pošteni. S tem se pa pri nas ne pride daleč. Sedaj pa končajva ta pogovor. Iaz imam iako mnogo dela. Mor-ning, Sir!« Henrik Ncumann se je nemo priklonil iu ie zapustil s povešeno glavo šefov privatni kontor. kamor ie pred dobro četrtjo ure stopil tako poln veselih nad. Če je prav premislil, pravzaprav šef res ni govoril tako napačno. Bil jc po vseh pojmih »starega sveta« dober in izveden trgovec. Računil si je doslej v posebno čast, da so temeljila njegova trgovska načela na pravičnosti in poštenosti in se niso nikdar niti za las odločila od poti poštenosti. Če bi sedaj tudi on začel z volkovi tuliti? Potrt se jc vrnil Ncumann k svojemu pultu v blagajniško sobo in je začel avtomatično preračunavati glavno knjigo, ker se blagajniške ure za občinstvo še niso začele. Prestrašen ie vstal od tega svojega opia-vila, ko mu je kontorni sluga prišel naznanit, naj gre hitro gori k šefu. Bled in razburjen, v očeh nemirno plapolajoč ogenj, je zaklical gospod Gibson mlademu možu: »Ncumann (v razburjenosti je popolnoma pozabil titulaturo, dasi mu je bilo sicer mnogo do etikete), »Ncumann, kako stoji z našo gotovino?« »Saj veste, gospod Gibson, da je predvčerajšnji konečni razvoj požrl skoro vse naše fonde za gotovino; vsega skupaj bo komaj še kakih 30.000 dolarjev v zalogi. Vsak tre- ki ga jc obogatila kmetija? lk>bite pa mesarje, ki so postali bogati po »izgubah« pri prodaji mesa. O mesnih cenah nočem govoriti, ker so zelo različne. Naglašati pa moram, da mesne cene niso v pravem razmerju s cenami živine. Gospodje pač veste, kako da delajo po sejmih mesarji cene živini. Oglejmo si mlekarstvo. Ali so cene mleku res previsoke? Kaj nam pokaže račun? Srednje dobra krava mlekarica potrebuje na dari: 10 kg sena po 7 vin., znese 70 vin.; 5 kg repe znese 20 vin.; 1 in pol kg otrobov znese 18 vin., skupaj toraj 108 vin. na dan. Na leto znese to .39420 K. Nadalje nas pa stane postrežba in dekla, ki molze kravo, 60 K; stroški za hlev in obresti za hlevno opravo znašajo 20 K; obresti in riziko K 1080; izrabljenje krave stane 6 K in za bika plačamo 3 K; skupaj toraj 394 K. Za tele dobimo 50 K, za 2200 litrov mleka po 12 vin. pa 264 K. skupaj toraj 314 kron! (Čujte! Čujte!) Pripomniti moram, da računam stroške za krnro in postrežbo iako nizko in da računam visoko množino mleka, ne glede na to, če v najboljšem slučaju kmet tako izhaja. Kljub temu bi pa moral kmet prodajati doma liter inleka po 20 vin., da bi nc imel izgube pri gospodarstvu. Kdor ne verjame, naj poizkusi! (Veselost.) Mlekarstvo na velikih in vzorno vrejenih kmetijah z izvrstnimi kravami, z dobrimi pašniki in s pripravno opremljenimi hlevi bi se izplačalo v najboljšem slučaju. Kdo pa ima za to sredstva? Sodim, da so producenti lahko zadovoljni, ker jim kmetje močno in neizogibno pijačo mleko priprav-l*ijo tako poceni. Rajši naj bi se pritoževali o raznih dragih fabricinmih pijačah, ki se prodajajo pod imenom pivo ali žganje. Po vseh bodisi majhnih ali velikih mestih je slaba navada, da se hoče varčevati pri mleku. Če pi-jeio gospodje, ko grejo od doma, drago vino, ki stane recimo liter 1 K 60 vin., potem pravijo navadno: »No, vino je iako dobro.« Če pa morajo žene plačati za liter mleka 2 vinarja več. potem pa jadikujejo in zabavljajo proti kmetom, kakor da je odvisno življenje od enega vinarja. (Veselost.) Živinoreja ne prinaša dohodkov tudi pri višji ceni živine, marveč kmet ne more pogrešati gnoja, ki mu ga proizvaja živina. Živinoreja bo dobro delovala šele, ko se združi plemenje in ko se iziednači najboljše kr-menje z visokimi živinskimi cenami. Cene žitu so od lani sem znatno poskočile. Našemu kmetu na iugu pa to malo pomaga. Naši kmetje so namreč zaradi nizke cene žita v preteklih letih opustili obdelovanje zemlic z žitom, ker se to v sedanjih razmerah več ne izplača. Pričeli so se pečati s sajenjem raznih trav in z drugimi poljskimi pridelki. Najlepše doline na južnem Štajcr- nutek pa pričakujem rimes od Savingsov in Lonsov, ki so že tako za en dan zakasnile.« »Ravno vsled tega sem vas poklical, ri-mese žalibog šc ne bodo prišle tako kmalu. Pravkar sem dobil brzojavno poročilo, da Sa-vingsi in Lonsi težko plačujejo. Bili so močno cngažirani pri cincinatski železnici, ta je pa sedaj toliko kot minirana. Čeprav Savingsi upajo, da si bodo kmalu opomogli od tega hudega udarca, in obljubujejo, da bodo svoje obveznosti proti nam kar naipreje regulirali, ima položaj, kakoršen ie sedaj, za nas vendarle lahko slabe posledice. Savingsi so morali vzdržati strašen »run« na svojo blagajno in to bo cvetelo pri nas v še večji meri, mi pa pri svojih omejenih sredstvih naskoka ne moremo vzdržati. Moj Bog, kaj naj počnem!« Ncumann je dosegel po prvem presenečenju med tožečim pripovedovanjem svojega šefa zopet navadno hladnokrvnost. Ko jc oni govoril, je v bliskoviti naglici premislil položaj in iskal možnost, da bi rešil hišo Gibson pred pretečo nevarnostjo. Obenem mu jc pa tudi blisnila po možganih egoistična misel, ali ni morda to ugodna prilika, da bi dosegel roko svoje oboževane Nclly. če bi jo zahteval od njenega očeta kot plačilo za rešitev tvrdke. Iu čudno, bog ljubečih ga ie menda posebno ščitil, kajti da, imel je idejo, za katero ga je lahko zavidal najprebrisanejši Yankee. Gotovo, tako bo šlo mora se posrečiti! »Gospod Gibson,« jc pričel in glas se mu je od začetka tresel od razburjenosti, a jc postajal vedno trdnejši in odločnejši, »gospod Gibson. prej ste mi odrekli roko vaše Nclly. češ, da nisem dovolj »smart«. da bi mogel v tukajšnjem kupčijskem svetu z uspehom skem so nasejane s hmeljem. Tudi na Kranjskem že poizkušajo hmeljske nasade. Naši časi so namreč taki, da se ne pritožujejo tako o visokih cenah piva. kakor ob vsakem povišanju cene kruhu. Posledice so, da sc izpre-minjajo polja v travnike, travniki pa v gozde. Celo pri sedanjih precej visokih žitnih cenah se ne izplača, da bi sejali pšenico. Na 1 hektaru bi pridelali v najboljšem slučaju 1000 kg pšenice. Če odvračunamo stroške za seme in delo, ki znašajo 200 K, nam ostane pri sedanjih visokih cenah 40 kron. Zavarovati se bi pa morali še proti vremenskim nezgodam. Ne preostaja drugega, kakor da kmet opusti pridelovanje žita, dokler se ne urede cene pravično ali pa da sc opravi delo zadružnim potom ceneje. (Pritrjevanje.) Vsak lahko po navedenem sam presodi, če se mora kmetom očitati oderuštvo glede na meso in na kruh. Kmetje se trudijo, da dobe postranske zaslužke, da vzdržujejo propadajoče kmetije. Vsako prosto uro, ki jim ostane pri kmetijstvu, porabijo, da si poiščejo postranski zaslužek. Država ima dovolj takih zaslužkov, osobito, ko se grade železnice n. pr. prevažanje tovorov. (Pritrjevanje.) A taka dela oddajajo navadno podjetnikom in špekulantom v škodo države in kmetu. (Pritrjevanje.) Žalosten zgled hočem navesti iz časa, ko se je gradila Bohinjska železnica. (Čujte! Čujte!) Kmetje v Selški dolini so vložili prošnjo na železniško ministrstvo, da bi dovažali stavbno blago s postaje Škofja Loka k velikemu predoru ob kranjsko-primorski meji. Dobili so tudi ugoden odgovor. Zgradbo predora so izročili tvrdki Ceconi, ki je odklonila ponudbe kmetov in izročila prevažanje stavbnega blaga nekemu tujemu špekulantu za višje tovorne cene. (Čujte! Čujte!) Posledice so bile, da so bile voznine v škodo države višje, dolina jc pa imela večje stroške za vzdrževanje ceste, tako da obremenuje davkoplačevalce cestnega okraja 40.000 kronski dolg. Izvzeti so pa stroški za zgradbo dveh mostov, ki sta v slabem stanu in se bosta morala na novo zgraditi. Podjetnik ni za vzdrževanje cesta ničesar prispeval, zapustil pa žalostno darilo, namreč konjsko smrkavost. Pobili so lani zaradi konjske smrkavosti 20 konj. Posestnikom niso povrnili škode, ki znaša z ozirom na cene konj, na zamudo časa, na snaženie hlevov in glede na uničenje konjske oprave in drugega orodja 40.000 kron. Še goveje kuge potrebujemo, in rešeni so naši kmetje! (Veselost.) Ob tej priliki poživljam vlado, naj navedena dejstva natančno preišče. Čc to stori, sc vlada prepriča, da je sokriva država. Povračilo škode prizadetim posestnikom konj je častni dolg države. (Pritrjevanje.) zastopati veliko hišo. Če vam pa sedaj dokažem, da sem kos vsakemu kritičnemu položaju, s tem, da rešim vašo tvrdko, da je ne potegne vrtinec v se ali me potem hočete vzeti za zeta?« Pol začudeno, pol neverjetno je gledal gospod Gibson mladega moža. »Mr. Neumann, ne šalite se! Kaj, vi si upate najti izhod, kjer jaz, stari rutiner. ne vem, kaj bi bilo storiti? Kako pač hočete to izvršiti?« »To naj ostane moja stvar in moja skrb, gospod Gibson! Za trdno sem prepričan, da se mi bo posrečilo odbiti naval. Ali mi daste besedo, da smem vprašati Nelly, ali hoče bit) moja, če sc mi posreči?« »Da, čc to izvršite, lahko prepustim vašim rokam usodo svoje hčere in svoje firme. Topp, velja, in priznati moram, če vam pogledam v obraz, poln upanja, pričenjam sam upati na uspeh! Sedaj pa na delo in mnogo sreče!« Viharja in navala na blagajno, ki ga je bil napovedal gospod Gibson, ui bilo treba dolgo čakati. Ko so se odprla vrata plačil-nice, jc čakala zunaj že velikanska množica, nemirna iu boječa se. v tesnih dvomih, ali bo pač mogoče rešiti tako grenko prislužen denar. Predsoba k blagajni je bila v trenutku polna moških iu ženskih vseh mogočih poklicov in stanov in vsi so vpili rn živahno gestikulirali. Res so sc začeli obrazi nekoliko jasniti, ko so sprejeli uradniki od prvih knjižice, jih preračunih in začeli izplačevati. Ali vsled razburljivih poročil, ki so sc bila bliskoma razširila Glede na obrambeno carino odkrito izjavljam, da kot demokrat nisem prijatelj carine. Ako pa. gospodje, mogočna tvornična industrija, ki prinaša dobičke, kar razvidimo, ako čitamo časnike, ki poročajo kako visoke dividendc izplačujejo vsako leto akcijonar-jem, potrebuje obrambeno carino, da zamore pošteno plačati tvorniške delavce, pač ne smemo zameriti ubogemu poljedelcu, da posežejo prisiljeni po istem sredstvu, da zamo-reio plačevati delavce. Poljedelstvo je izpostavljeno nezgodam letnih časov, vremenskim slučajem, slani, toči in kužnim boleznim, česar industrija ne pozna. Kmetijstvo potrebuje zato bolj obrambo, kakor industrija. Poglejmo v naše sosedne države. Nemčija n. pr. je dvignila poljedelstvo s svojo obrambeno carino tako visoko, da mnogo manj uvaža, oškodovala pa ni delavstva. Živimo v časih, da se moramo ravnati tudi po zgledu drugih držav. Dvcmim, da bi že zdaj brez takih naredb dobro izhajali. Veseli, sodim, bi bili vsi. če napočijo kmfclu časi, ko ne bomo potrebovali obrainbe-ne carine. Kmečki zastopniki na teh klopeh zastopamo pravzaprav vzgojevalno politiko, ki varuje posestvo in ne le posestnika. Obram-bena carinska politika povzdiguje siccr vrednost zemljišč, zato pa nalaga nasledniku večja bremena, ko prevzame posestvo, ker mora plačati bratom in sestram večjo doto. V sedanjih razmerah ne moremo glasovati proti obrambeni carini, dokler ne dobimo kmetijstva. ki bo zmožno, da tekmuje in pokrije potrebe domačega trga. Žalostno je sicer, a tega nismo krivi mi, ker smo gospodarsko tako slabi, da sc moramo bati tekmovanja tako malega kraljestva, kakor je Srbija. Odprimo mejo. to je njihova želja, njihova zahteva. Pri nas pa pomenja to z drugimi besedami: Izpodrinimo kmeta z njegove grude. (Taka je!) Naše vlade so postopale do zdaj s kmetijstvom mačehovsko. V Avstriji se dela industrijska politika. Zveza industrij-cev ie srečna dovolj, da se potegujejo za njeno priznanje prejšnji in sedanji ministrski predsedniki. Naša carinska politika ima industrijski značaj, naša tarifna politika ima industrijski značaj in naš proračun izkazuje za industrijo neprimerno večje izdatke kakor za poljedelstvo. Naši kmetje na jugu, ki iim je vedno živinorejo oškodovala živinska kuga, so storili iz lastne moči prve korake, da pospešijo in dvignejo živinorejo. V enem letu so sc ustanovile tri živinske zadruge, dve za pospeševanje pinegavske in ena za pospeševanje sim-mentalske pasme. (Ploskanje.) Nekaj let nimamo goveje kuge. Zdaj naj bi se pa po odprtju meje zopet vtihotapila goveja kuga. dasi imamo doma dovoli živine, ki ie poceni. Drastičen zgled hočem navesti iz svojega domačega kraja, ki .ie kakor nalašč ustvarjen za živinorejo. Število živine, na katero so glede na dohodke navezani naši posestniki, je padlo vsled liberalne postavodaje za eno tretjino. Kmetje so zelo trezni. Izgubljen je posestnik, ki se vda pijači. Posamezni posestniki, ki zelo slabo žive, navajajo kot vzrok propada pri sosedih vživanje. Po njihovem mnenju ie slast do vživanja. če si posamezne mamice privoščijo od časa do časa čašico kave in če namesto ječmenovega soka in ovsenega kruha jedo kuruzni sok in ržen kruh. Gospodje! Morebiti se čudite, a ic le trpka resnica. Iz navedenega lahko razv idite, da ne moremo glasovati za predlog, ki bi kaznoval take sladkosnedeže. (Veselost.) Se nekaj. Velcčislani gospod dr. Rcnner ie rekel, da naj plačujejo katoličani svoje duhovnike. Rekel je pa tudi. če sem ga prav razumel, da duhovniki nimajo pravice imeti zemljišče. Po izkušnjah si dovolim, da mu odgovorim sledeče: Med našim slovenskim ljudstvom imajo večinoma vsi župniki kos zemljišča. To dejstvo jih veže s koristmi kmečkega stanu. (Ploskanje.) Ne čutijo se, da so kmetovi dobrotniki, marveč čutijo, da so tudi sami kmetje. (Pritrjevanje.) Sodelujejo, da sc dvigne poliedelstvo (Pritrjevanje) in moramo .iim biti hvaležni ne vsled hlapčevskega klerikalnega duha. kakor to pravijo, marveč iz či- .iv... .____— .t________ stega pravtcoljubju glasno in odkrito priznavamo, da so naši duhovniki, ki upravljajo zemljišča, v mnogih slučajih pijonirji kmečkega napredka. (Pritrjevanje.) Hvaležni smo jim zato in v imenu naših slovenskih kmetov lahko slovesno zagotovim, da se nikdar ne posreči iztrgati hvaležnost iz naših src. (Ploskanje.) Vem, boljše bi bilo za duhovnike, če bi bili plačani v gotovem denarju, kakor pa, da sc morajo ukvarjati s poljedelstvom, a ljubše jc nam, da so mali kmetje in da tako dobro poznajo razmere in težave kmečkega stanu. Razumemo upravičenost boja industrijskih delavcev za njihov obstoj Pripravljeni sino, da podpiramo njihove zahteve. Zahtevati pa moramo, da zastopniki industrijskega delavstva s kakimi predlogi ne spravijo najslabše živečega proletariata, malega in srednjega kmeta, v takozvani proletariat lumpov. Gospodje! Ni sovražnik delavstva kmet, ki dela na svoji grudi večinoma za dolžnike in ki prepusti najboljše, kar producira, drugim. Skupni sovražnik kmečkega in delavskega stanu je organizirana mednarodna oderuška svojat. (Pritrjevanje.) Naše kmečko vprašanje ni boj proti industriji, marveč je boj za obstanek. Ce izpade ugodno, bo vplival izid ravno tako blagodejno za industrijo, kakor tudi za ostale sloje gospodarskega organizma. (Pritrjevanje.) Gospodje! Poživljam Vas. delajmo složno. da dvignemu in pospešimo poljedelstvo in da prisilimo k temu tudi vlado. Vprašanje o podraženju živil bo na ta način na miren način rešeno. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku častitaio.) Kje le milijarda? Francozi imajo zopet svojo afero. Ena miljarda je izginila. In sicer miljarda, ki že igra veliko vlogo dolgo časa, ki je gnala v politični boi velike mase, katerim so se sline cedile po tej lepi miljardi, miljardo, ki je bila tolikokrat z vabljivimi barvami opisana, in ki so jo že v mislih razdelili za tako lepe in blage namene. Tista miljarda, s katero je Cotnbes zanetil kulturni boj in ki je delavske mase privezala na njegov prapor. Ni je, rav- i no zdaj, ko bi jo moral Clemenceau vzeti v roke, pa ie ni. Zato vprašamo: Kie je miljarda? Ko je francoska vlada šla v boj proti katoliškim redovom, je obljubila »narodu« »miljardo« premoženja, ki se bo vzela menihom. Tisoč milijonov je lepa stvar in marsikdo, ki se mu ie srce ganilo, ko so metali redovnice z brutalno silo na cesto, je stisnil pest v žepu in se je tolažil z miljardo, ki jo bo dobila "demokracija«. Zdaj je vse konfiscirano, kar je bilo cerkveno, in ljudje vprašajo, kje je miljarda. Delavcem je bila obljubljena za starostno zavarovanje, in zato se posebno ide-lavci zanjo tudi zanimajo. Pa nihče ne vč kje je. Cela miljarda se je izgubila, kakbr se izgubi par krajcarjev, in nihče je ne more več najti. Ko so plenili cerkveno premoženje, se je vrgla cela jata odvetnikov, notarjev, ekseku-torjev, likvidatorjev in špekulantov na ta že dolgo zaželeni plen. In ta družba ic spravila v svoje globoke žepe vse, kar sc je dalo iz-kupiti za premoženje cerkva in redov. Velike umeUiiškc dragocenosti so prišle za sramotne malenkosti v roke judovskih starinarjev, ki iih izkoriščajo zase. S posestvi so delali sleparske kupčije državni likvidatorji in vsi ljudje, ki so po svoji službi prišli v dotiko s samostanskim premoženjem. Nekdaj tako divji socialist, bivši minister Millerand, je kot mastno plačani advokat državnega likvidatorja vtaknil v žep rela premoženja. in sto drugih ie sledilo zgledu socialističnega ministra. Nobenega ne bodo obesili, kajti gospodje so delali vse po postavi. Saj so sami naredili tisto postavo, pO kateri se oropajo pošteni ljudje in obogatijo lopovi, Zato nihče ne more proti njim dvigniti svojega glasu, kajti pred postavo so pošteno zaslužili svoje plače, diete, provizije, procente itd. Samo tiste miljarde ni. in nobeden ne ve, kam ie šla. Semtertje so pa vemlar v svoji frama-sonski vnemi šli gospodje tudi čez meje postave, in tam se začne potem to, kar na Francoskem naredi »afero«. Tak škandal se ie zgodil n. pr. z likerjem kartuziancev. Da se ie posrečilo nekemu kartuziancu izkuhati pijačo tako izbornega okusa, da so piačevali sladkosnedeži neverjetne svote, da so je mogli nekaj kapljic piti, to sicer ni bU ravno redovni poklic, pa tudi noben vzrok, zaradi katerega bi se morali samostani za-treti. Najboljši framasoni so pili in še pijejo »chartreuso« za drag denar; socialistični voditelji se sladkajo z njo, in kartuzianci so čisto nepristransko točili svojo žganico pristašem vseh strank. Ce so dobili za to velikanske svote, je krivda onih. ki so hoteli piti »chartreuso« — škodovala jim ni, kartuzian-cem pa mnogo pomagala, pa ne le njim, ampak tudi premnogim humanitarnim ustanovam, ki so jih podpirali s svojim premoženjem. Framasonom se niso sline cedile samo po »chartreusi«, ampak tudi po milijonih, ki jih je nesla. Vladni list »Matin« je s svojimi zvezami skrbel pred vsem za to, da je postal sorodnik njegovega vrhovnega urednika likvidator kartuzianskega samostana in svetovno-znane žganjarne, ki je bila ena najbolj cvetočih industrij francoskih. Ze Combes bi bil pustil kartuziancem njihovo žganjarno za kako posebno dobro plačo. En milijon mu je bil premalo. Bilo je vse zastonj: Kartuzianci so se morali izseliti na Špansko in ž njimi je šla njihova umetnost. Francoska država pa ni hotela, da izgine svetovnoznana marka, in je hotela sama izdelovati »chartreuso« pod staro znamko, dokler likvidacija ne dovoli, da se podjetje proda. Častivredni likvidator je začel s tem, da je najprej dal iz proste roke kartuziansko kuhinjo v najem izdelovavcu konjaka Cusenieru, ki se je okoristil s tem, da je pod staro znamko začel ceneje izdelovati slabšo pijačo. Tudi okus najbolj zagrizenega framasona je spoznal, da to ni več stara »chartreusa«, in dobri glas znamke je bil izpodkopan. Pa to so delali v sporazumu. Kajti med temi se ie Lil našel neki strokovnjak Marnier, ki je ponudil tri milijone frankov in se je pismeno zavezal, da to ponudbo vzdrži, kadar bo stvar dozorela za prodajo. Dolžnost likvidatorja bi bila, da izpolni one lahke pogoje, ki jih je Marnier stavil s svojo ponudbo. A namestu tega se je bil podal v kupčijo s konkurentom, ki se ni prav nič obvezal in ie vrednost znamke uničil. Vsled tega je tudi Marnier izjavil, da ne more vzdržati svoje ponudbe, in ko so odgnali še enega visokega ponudnika, so znamko postavili na prodaj za 500.000 frankov, torej za dva in pol milijona frankov manj. kakor je bilo že ponudeno zanjo, in Cusenier io je kupil za 501.000 frankov. Tisočak jc pridelal samo zaradi formalnosti, nihče mu ne more kupčije izpodbiti, državo so pa za milijone goljufali, kajti če bi bil likvidator hotel, bi bil takoj izpočetka prodal kartuziansko znamko za mnogo več nego za tri milijone. Da bi krivdo odvrni! od sebe, pa zdaj toži likvidator Marniera za dva in pol milijona frankov odškodnine, ker ie od svoje ponudbe odstopil. Vedno zgovorni »Matin« molči pa. kot ne bi nič vedel. Da bi pa pozornost odvrnil drugam, priobčuje drugi škandal. Na Francoskem so sklenili zakon proti ponarejanju vina. Direktor mestnega laboratorija v Parizu Gi-rard pa noče postave izvajati. Vsi ministri in ves parlament mu nič ne morejo, kajti ž njim drži policijski prefekt pariški, 011 pa drži s ponarejavci vina; zakon je, kot da ga ni. Nihče ne odstavi Girarda, dasi vsi vedo, kako dela. Ako sc pošlje na laboratorij vinska preizkušnja, Girard opozori ponarejavca, da se more izogniti kazni. Ze celo leto tako dela, in ministrski predsednik Clemenceau ie bil že večkrat opozorjen, pa se ne upa ničesar ukreniti Policijski prefekt, ki ve za vse tajnosti in človeške slabosti visokih gospodov, stoji nad vlado, in s komur on drži, ta je izven zakona. Tako sc vlada pod framasonsko oblastjo. 1 1 1 1 1 1 —----1 1 -- Pismo Boltatutn Pepeta- Gespud redehter! Mal cvirna ma pa le žepan dež, stolnga me-sla lblatie> usegamo-gočn in use-vedn Hribar. Kuku mu je unkat predi, ke je ke ic gespud Prusenc za-čeu pr ub-činsk sej kaša pihat. Tu ni vedu, na kašna viža b se ta narbl pucen iz te kulubocjc vn ztnazu. Edin tu ga jc šc rešil, dc se ni preveč zakulubeštrov, ke sa ja na negau piikimajnc usi prečastit mestn učeti in svetuvauci iz dvurane pulakiral. Ce b se ■ tu na zgudl, jest na vem, kam b ja gespud žepan zakalupiru, Začcu je žc tku narodn, de se jc še men smilu, ke sm na galari pečen primisima terolsk maroni zobu. idrijske novice. i »Naša Moč« io »Slovenec« na soc. dem. javnih shodih. NaS Kristan Je že na dveh shodih čital idrijske novice ix »Naše Močk iu »Slovenca«. Mi seveda nimamo nič prod temu, nas le veseli, ako se na široko izve. kai naši listi poročajo, samo bere naj sc vse, tie pa le kak odstavek. Tudi naj se ne podtika listu, kar ni poročal. Znamenito je najbolj to, da Kristan nikoli ne pojasni čudnega postopanja svojih sodrugov glede slanine, za katero daje bratovska skladnica denar, a se oddaje špeh rudarjem čudovito drago. Kadar pride v »Naši Moči« do tega odstavka, pa mu sape zmanjka. In vendar bi bilo umestno o tom govoriti, saj so rudarji na škodi. V »Napreju« hvali Kristan soc. demokracijo, koliko stori zu delavstvo, tu je pa ravno narobe, pa molči. Saj najprvo doma pokažimo v dejanju, kolika smo rudarjem naklonjeni. Pri vsakem shodu pričakujejo rudarji pojasnila, pa ga nI. Mesto tega pa le psovke na klerikalce. »Slovenec« je priporočal poštno hranilnico. V te naj bi nalagali rudarji svoj za štrajk zbrani denar, ne pa v naše hranilnice. No tegu Slovenec nikoli ni pisal, in vendar je imel Kristan »Slovenca« v roki, ko je primerjal »Naš i nas so hoteli se združiti »Narodovci« z nemškutarijo. Pa so jo skupili. Nemškutarji saj večinoma ne marajo za ljudi cciiske liberalne baže. Naj omenim tu le en vzrok. Naši nemškutarji niso tako hudi liberalci, kakor se vobče misli, saj po večini ne. Oni Ie gonijo svojo nemščino. Duhovnik ložje ž njimi občuje keSor z ljudmi od »Narodne stranke«, ki so navadno silno ekstremni. In ne vem, če to tudi ne odtuja nemškutarije od duhovnikom skrajne sov.ažne celjske »Narodne stranke«. Oni takozvani »Mitlaufcrji« nemškuUrskc stra"1' e ki so ur adno le slepo oiodjo s>vo"ih nemškutarskili voditeljev, so jako hudi na sloveti >ic ■> liberalno stranko. Naj natančno dokažemo, kako slabo stoji z »Narodno stranko« v Slovenskih Goricah. Na levem bregu Drave, v Mariborski okolici, nima nobene organizacije »Narodna stranka«. Poskušali so že opetovano, a ne spravijo ničesar skupaj. V grozno nemčurskih krajih, kakor so Sv. Kungota, Št. Jur in Svečina, sploh ne ganejo mazinea, akoravno bi imeli toliko narodnega dela. V Jarenini so poskušali učitelji pri zadnjih državnozborskih volitvah svojo srečo. Agitirali so strastno. A niso imeli nobenega uspeha. S svojimi hlapci in viničarji so spravili skupaj pet glasov. Volivcev je pa bilo blizu 500. V mejni fari Št. IIj nima »Narodna stranka« niti enega zastopnika, akoravno je zdaj tu veliko inteligence. Malo bolj se stegujejo »Narodovci« v Št. Jakobu. Ta-mošnji učitelji širijo »Narodni List«, a ljudem ne ugaja. Ustanovili so si svojo posojilnico, do katere pa ljudje nimajo nobenega zaupanja. Sploh še ni začela funkcionirati. Delovanje »Narodne stranke« v lenar-škem okraju je slabo. Društvo imajo samo eno, namreč lenarško »Čitalnico«, katera pa sploh nima nobenega pomena. Hoteli so dobiti tudi v svojo last lenarško posojilnico. Pa pri zadnjem občnem zboru so pristaši »Kmečke zveze« vse »Narodovce« pometali iz odbora. Pač so si ustanovili pri sv. Antonu svojo posojilnico, ki je v liberalnih rokah. Stranka ima svoj pododbor. Notar Štupica, Gorišek, učitelj IJrek in adjunkt Trstenjak so kolovodje. Učiteljstvo je njihova edina zaslomba. »Narodni List« je malo razširjen in ga imajo samo učitelji, pa še ti nc vsi. Pri ljudstvu nima stranka nobenega vpliva, zato pa tudi ni govoriti o kakšnih uspehih. Pri zadnjih volitvah v državni zbor ie dobil Mursa, ki ie imel celotno 839 glasov, v lenarškem okraju nekaj nad 200 glasov, Roškar pa 2800. Sicer pa se posebno tu v tem okraju marsikje družijo in bratijo s »Štajercijanci«, kar se kaže zlasti pri različnih občinskih volitvah. Veliko se iih ni treba bati, seveda bo morala tudi pridno delati »Kmečka zveza«. Drugo leto se bodo baje vrgli na okrajni zastop v družbi s »Štajercijanci«. »Narodna stranka« v ljutomerskem okraju deluje slabo. Na svoji strani ima učiteljstvo in nekaj bolj gosposkih kmetov. Ima sicer svoj pododbor. V njem so dr. Grossman, dr. Chloupek in nekateri »Sokoli«. Kakor na Kranjskem, so tudi pri nas najhujši razširje-valci liberalizma nekateri Sokoli. »Narodni List« pošiljajo zelo v te kraje. Naročnikov, ki ga plačujejo, pa nima veliko. Stranka nima nobenega vpliva pri ljudstvu, »Sokol« in »Čitalnica« so v njih rokah. Občine pa nimajo nobene v svoji oblasti. Ljutomersko posojilnico, v kateri so hoteli komandirati, imajo že naši. Tudi v tem okraju je Mursa zadnjič sijajno propadel. Akoravno je tukajšnji rojak, pa je dobil komaj eno tretjino glasov. Tudi v radgonskem okraju ni tal za »Narodno stranko«. To so posebno pokazale zadnje državnozborske volitve. Mursa n. pr. ni dobil v vseh šesterih občinah šentpeterske fare niti enega glasu. Liberalna trojica: dr. Si-monič, notar dr. Strelec in notarski kandidat Ašič nimajo pri ljudstvu nikakega vpliva. Samo prva dva imata »Narodni List«. Ljudstvo jc ločeno v dva tabora: v zavedne verne Slovencc in Štajcrcijancc. Slovenske Gorice torej bodo težko pridobiti za »Narodno stranko«. Ljudem od kalibra »Narodne stranke« pa se tudi ne ljubi delati v teh krajih. Tu bi le dobili narodne nasprotnike s tihim, notranjim delom med narodom, posebno na gospodarskem polju. Za tako delo pa niso »Narodovci«. Ti le zmerjajo čez klerikalizem in sc bratijo z nemškutarji v krčmah. Oni le znajo tam dobro razdirati, kjer so drugi dozidali. Mi bomo pa že skrbeli, da bo vpliv »Narodne stranke«, ki je itak že slab, popolnoma uničen. V to po-mozi Bog in sreča junaška! š Volitve v okrajni zastop brežiški se končno vendar v kratkem razpišejo; nemška stranka je sicer še vložila neki »prostest« na notranje ministrstvo, ki pa je brez pomena. Slovenci morejo prav lahko zmagati v veleposestvu, ako se postavi skupna kandidatna lista; zato je poslanec dr. Benkovič, ki že več kot dve leti vodi z velikim žrtvami priprav-ljavna dela, potrebno ukrenil, da se skliče v kratkem volivni shod vseh volivnih mož iz skupine kmečkih občin in veleposestnikov volivcev, na katerem shodu se postavi skupna kandidatna lista. V tem velevažnem trenotku pa pride »Nar. List« in v svoji zadnji številki na ostuden način, kot za časa volitev, napada dr. Benkoviča, češ, da sili v okrajni zastop, cclo v načelstvo itd. To pogubonosno početje moramo najstrožje obsojati, ker s tem se cela akcija spravlja v nevarnost. Kandidatno listo bo postavil volivni shod, ne pa zlobni dopisnik »N. L.«; vnaprej pa je žc sklenjeno, da se kurija veleposestnikov prepusti veleposestnikom samim, tako, da bodo tudi ponosni Bize-Ijanci lahko glasovali za dotično listo. Vprašanje načelstva sploh ni aktuelno, ker bode še mnogo Save poteklo, predno se bo okrajni zastop konstituiral; mestna občina Brežice namreč grozi z obstrukcijo, oziroma abstinenco pri volitvah, tako da morda pride po uprave po vladnem komisarju, dokler se to sporno vprašanje ne reši. š Volitve v cenilno komsijo za osebni* dohodninski davek za brežiški politični okraj se vrše v kratkem. Dne 16. t. m. se je v Brežicah vršil sestanek zastopnikov obeh slov. strank, kjer so se sporazumno postavili kan-didatje in osnoval agitacijski odbor. Kot čujemo ta kompromis v imenu sloge ni všeč tajniku Kuneju, ki jč kruh obeh strank v brežiški posojilnici; on ui smatral vredno udeležiti sc posvetovanja, pač pa ie začel po stari navadi zahrbtno delati zoper nekatere postavljene kandidate; ako nc ustavi svojega hujskanja, veselil sc bode zopet — tretji, namreč nemškutarija. Odločno protestujemo zoper vsako kršenje kompromisa, Ali obvelja defi-nitivno sprejeti kompromis, ali pa sploh opustimo vsako delo v slogi. Nikakor nc bodemu pripustili, da samovoljnost posameznih oseb namenoma pokvari vsako skupno akcijo. Postopanje Kunejevo ie tem bolj grdo in nerazumljivo, ker je bil tudi on brez ugovora postavljen kandidatom kot namestnik v drugem razredu. Zdi se nam, da nas Kunej hoče res prignati do skrajnega protiodpora, katerega posledice bo sam nosil. Seveda dobe se vedno mehki ljudje, ki sc temu možu vsedejo na sladke limanice. — Ako se sedaj ne bo vsestransko spoštoval soglasno sklenjeni kompromis, potem pa je za vedno konec skupnemu delu v Brežicah. Toliko v premišljevanje ni ravnanje! Razdirajočemu dopisniku »Nar. Lista« pa že danes povemo, da se ne bo upoštevalo njegovo hujskanje. Toliko pa smo naprošeni konstatirati, da so vse domneve dopisnika glede poslanca dr. Benkoviča povsem neosnovane, naravnost izmišljene; vsekakor pa v okrajni zastop bolj sodi državni poslanec dr. Benkovič, nego znani dopisun »Narodnega Lista«, kot razdiralec sloge v brežiškem okraju. š Ravnatelj »Zadružne Zveze« v Celju Jošt taji. Na poziv »Mira« in iz strahu, da izstopijo iz »Zadružne Zveze« vse koroške posojilnice, nam je g. Jošt poslal popravek, v katerem vse taji. Dobili smo nebroj dopisov, v katerih se dopisniki zgražajo nad drznostjo, s katero Jože povdarja, da deluje »nad strankami«. Ne moremo vseh dopisov priobčiti, ker bi sicer morali prirediti posebno Joštovo številko, pač pa hočemo z vzgledi iz najnovejše dobe, katere navajajo naši dopisniki, osvetliti »nadstrankarsko« Joštovo delo. I. Jošt jc govoril lansko leto na ustanovnem shodu Narodne stranke v Celju. 2. Jošt je govoril o priliki državnozborskih volitev na shodih v celjski okolici, prirejenih od Narodne stranke. 3. Jošt se je udeležil liberalno-nem-čursko-socialnodemokraškega slavlja o priliki Ježovnikove izvolitve v Velenju. 4. Joštovo zanimivo postopanje v zadevi posojilnice v Poljčanah. Geslo: Brez črnih bodete tudi opravili! 5. Snovanje nepotrebnih posojilnic, v katere se le imenuje strogo liberalno načelstvo, pomešano z nemškutarji in štajercijanci. 6. Imenovanje najzagrizenejših liberalcev kot revizorjev; n. pr. Kuneja lansko leto takoj, ko je »slavno« propadel pri de-želnozborski volitvi. 7. Reklama v »Zadrugi« za »Slovenijo«, glasilo liberalne stranke na Kranjskem (novemberska štev. »Zadruge«). 8. Reklama za liberalno Lenarčičevo zvezo slov. mlekarn, ki se je ustanovila kot konkurenčno podjetje »Mlekarske zveze«, katero so kot nestrankarsko podjetje ustanovili za napredek mlekarn vneti voditelji mlekarn, pripadniki obeh političnih strank na Kranjskem (novemberska številka »Zadruge«). 9. Pisava »Domovine«, v katere konzorciju sedi Jošt. 10. Ustanovitev zadruge »Narodna založba« za razširjanje »Narodnega Lista« in agitacij-skih liberalnih spisov, katero je provzročil Jošt (gl. »Narodni List« od 7. novembra 1907). II. Jošt je voljen v glavni odbor »Narodne stranke«, one stranke, katere voditelji so v največji meri sodelovali pri naskoku na Ciril Metodovo družbo, one stranke, ki je na zadnjem shodu sklenila bojkot Mohorjevi družbi, katero smatramo kot naš najvažnejši kulturni zavod. — To so dejstva, za katerih resničnost je ua razpolago obilo gradiva. Kdor je odkrit Slovenec, ki želi svojemu narodu do- bro, ne more biti član »Zadružne zveze« v Celju, katere ravnatelj je član glavnega odbora »Narodne stranke«, ki si le pridobila to zaslugo, da je pomagala razdreti slogo v Ciril Metodovi družbi, in da se že pripravlja na naskok na Mohorjevo družbo. š Sudmarka dela tudi verski razpor. V Št. Ilju v Slovenskih Goricah je kupila Slid-inarka lansko leto nekaj večjih posestev. Te je razkosala in jih prodala na protestantske Pru-se, katere je izvabila v te kraje. Tako je zdaj v Št. Ilju precej protestantov. Mariborski pastor Mahnert se že hvali v »Marburgarici«, da bo imel tudi tam svojo »Predigtstation«. Hodil bo tudi v šolo. »Sudmarka« zelo povdarja, da je zoper konfesionelne boje. Tudi krščanski socialci podpirajo to društvo. Graški »Volks-blatt« je celo pozival svoje bralce v uvodnem članku, naj v to društvo vsi pristopijo brez razlike strank. V Št. Ilju pa ne neti »Sttdmar-ka« samo narodni boj, ampak zdaj je povzročila tudi verski razpor. Ljudstvu se pa vedno bolj oči odpirajo. š Iz Celja. V sredo je dotekla sodna obravnava proti oskrbniku deželne bolnišnice v Celju, Smartschanu, zavoljo prešestvanja. Smartschan je bil obsojen k desetdnevni ječi, oziroma 100 kron globe in k poravnanju vseh sodnih stroškov. Cela ta afera pa še ni končana: Smartschanova gospa toži gospo Stad-ler zavoljo prešestvanja; obravnava se bo vršila prihodnje dni. — Smartschan se je seznanil z gospo Stadlerjevo takrat, ko je ležala v bolnišnici. š Okradeni mešetar. V Št. Juriju ob Juž. želez, je nekdo na kolodvoru spečemu meše-tarju g. Senici iz Celjske okolice ukradel iz žepa 320 K in neke listine. O tatu ni sledu. š Nova železnica. Načelniki okrajnih zastopov Lonč, Marenberk in Ivnica so dobili od železniškega ministrstva dovoljenje za pri-pravljavna dela za železnico iz Vuzenice mimo Marenberka čez Radelj do stilpske, oziroma koflaške železnice. š Stavka na učiteljišču v Mariboru traja dalje. š Umrl je v Št. Petru v Savinjski dolini Janez Dornik, nekdanji voznik. Državni zbor. D u n a j, 22. nov. 1907. Po ovinkih. Ogrska vlada ima ogromno večino v zbornici in vendar je prisiljena, da po ovinkih spravi pogodbo z Avstrijo pod streho. Obstnikcija hrvaških poslancev je za ogrsko vlado velikanska skala na poti do pogodbe, ki mora z novim letom stopiti v veljavo. Hrvatom pa se utegnejo pridružiti iz same nagaji-vosti tudi madjarski disidentje pod vodstvom znanega intriganta Banffyja in častiželjnega demagoga Lengyela. In kjer je krik, zbirajo se množice in se vtikajo v prepir. Ogrske zbornice poslovnik je sicer po izrekih madjarskih rodoljubov sidro ogrske državne ustave, a to sidro je sedaj brez uteža, lahko kakor kurje pero. Wekerle pa je v imenu ogrske vlade slovesno obljubil avstrijski vladi, da do novega leta brez najmanjše izpremembe uveljavi novo pogodbo z Avstrijo. To svoje zagotovilo je zajamčil s podpisom svojim in svojih ministrskih tovarišev. Madjar pa je vedno lojalen, kakor kaže štiristoletna zgodovina, odkar so Arpadovci našli varno zavetje v naročju Avstrije. Četudi se v Wekerlovih in Košutovih žilah ne pretaka pristno madjarska kri, pa sta z dušo in telom navdušena Madja-ra, torej tudi lojalna moža. Kar sta rekla, to izpolnita, in če se jima polomijo noge ministrskih sedežev. V sili pa vrag žre tudi muhe. Ker s poslovnikom nočejo zadušiti hrvaške obstrukcije, da ne kršijo nad vse svete svoje državne ustave, zato bodo z enim samim paragrafom uveljavili kar pet zakonov, ki jih obsega avstro-ogrska pogodba. Ker pa je tudi kvota bistven del pogodbenih dogovorov, je jasno, da se z istim paragrafom tudi ogrska kvota zviša za dva odstotka. To je sedaj taktični načrt ogrske vlade. Ta načrt je odobril baron Beck in vladar je včeraj pooblastil We-kerla, da takoj ogrski zbornici predloži označeni zakon, ki daje obstrukciji jako malo opore. Tako utegne ogrska vlada po ovinku rešiti pogodbo. Ako se ji še to ne posreči, takoi odstopi, ker s pogodbo stoji in pade. Pa tudi avstrijska vlada nima še sena na suhem. V avstrijski zbornici sicer še ne straši obstrukcija, pač pa si viha rokave in suče brke v svedre. Danes kaže, da ima vlada od 516 poslancev 312 za pogodbo in proti pogodbi bi v najneugodnejšem slučaju glasovali 204 poslanci. Ta račun pa je negotov, ker prvič menda še nikdar niso bili vsi poslanci navzoči, drugič se petelin na strehi obrača vsak hip po sapi. Minoli teden še so bili nemški štajerski agrarci odločni nasprotniki pogodbe, od včeraj so iz Savlov postali Pavli V jugoslovanski zvezi jih je menda sedaj le še pet, ki bi kot čarovniki jezdarili na metlah obstrukcije. Čeških malkontentov je okroglo 20, pa za obstrukcijo niso vsi. Vsa opozicija, pa tudi obstnikcija bi ne bila nevarna, nevaren je koledar, ker do Božiča imamo le še štiri kratke tedne, zbornica pa tiči še vedno pri nujnih predlogih. Dalmatinska železnica. Kakor jc bil »Slovenec« že naznanil, je danes vlada predložila zbornici načrt zakona, s katerim se pooblašča vlada, da zgradi nor-malnotirno železnico od Novega mesta mimo Metlike do deželne meje proti Karlovcu s stransko progo do Črnomlja, in od Knina v Dalmacije dalje do deželne meje pri Pribudidu na Hrvatskem. Stroški za 56 kilometrov železnice od Novega mesta do Karlovca in 11 kilometrov od Metlike do Črnomlja so prora- čunjeni na 18,400.000 kron. za 19 kilometrov od Knina do Pribudiča pa na 11,400.000 kron. Avstrijska vlada bi torai za železnično zvezo z Dalmacijo izdala 29,800.000 kron. Po dogovoru, ki so ga danes objavili listi, se grajenje prične že bodočo spomlad. Ogrska vlada pa se je obvezala, da do konca 1911 izvrši železnično zvezo od Ogulina mimo Otočeca do Pridubiča in kos od Karlovca do deželne meje onkraj Metlike. Stroški železnice od Ogulina do Pridubiča so proračunjeni okroglo na 90 in kos od Metlike do Karlovca 10, torej odpade na ogrsko državo okroglo 100 milijonov kron. Pripomnim še, da jc bila Fejervary-jeva vlada pripravljena zgraditi progo od Ogulina do Knina v Dalmaciji s pogojem, ako se Avstrija obveže, da sploh nikdar nc podaljša dolenjske železnice. Sedaj ie pa stališče ogrske vlade povsem drugo. Radovedni smo, ali gospodje v »Jugoslovanski zvezi« še dvomijo o železnični zvezi z Dalmacijo. Draga živila. Zbornica ie danes nadaljevala razpravo o draginji živil. Jako spretno sta zagovarjala agrarno stališče dr. Stockler in češki agrarec Kotlaf, ki je izvil iz rok socialnim demokratom vse orožje proti kmečkim »oderuhom«, kakor je dr. Renner imenoval revne oratarje. Ker pa nocoj še zboruje pogodbeni odsek, je zbornica že ob pol 5. končala sejo. Mihister za Galicijo. Koncem seje naznani vlada z dopisom, da je na mesto grofa Dzieduszyckega za gališke-ga ministra imenovan Abrahamovicz. Socialni demokrat Diamand predlaga, naj je prva točka na dnevnem redu prihodnje seje razprava o imenovanju ministra za Galicijo. Ker jc bilo odšlo že več poslancev, jc Diamandov predlog obveljal s 119 proti 117 glasovom. Socialni demokratje burno ploskajo. Pripomnim, da so s socialnimi demokrati junaško glasovali tudi poslanci S t r e k e 1 j, Mandič. B j e 1 a-d i n o v i č in Tresič. To naj si zapomnijo njihovi volivci, kajti ta demonstracija je naravnost otroška in nevredna zrelih mož. Opravičeno je dr. Rybar zaklical svojemu ožjemu rojaku in pobratimu: »Ali bomo res že čevlje snažili socialnim demokratom!« Masaryk proti avstrijskemu katoliškemu shodu. V včerajšnji seji državnega zbora je stavil poslanec prof. Masaryk s tovariši nujni predlog: Zbornica skleni: Vlada se pozove dati garancije, da se ne urede na univerzah razmere tako kot žeie katoličani in da ostanejo šolske razmere take, kakor jih uveljavlja sedanja šolska postava. Interpelantjc zahtevajo od vlade, da brani »svobodo veroizpove-danja in vesti«. Rajhsriter Hohenblum je v veliki fn ri ji žugal, da bo vse kmetijske družbe spravil na noge proti pogodbi in jih pripravil, da bodo v tem smislu pritisnile na državne poslance. Čakali smo, kdaj se bo pri nas pokazal vpliv rajhsriterjevih ekvilibristiš-kih poizkusov. Res se je našla ena kmetijska podružnica, ki je podpisala po svojem načel-stvu šablonsko sestavljen šimel takega poziva. Imena ne imenujemo, ker smo prepričani, da ne izvira ta reč od mož, ki so na njem podpisani, marveč da je odzad gotovo naš ljubeznivi Hribarjev volivec Gustelj Pire, ne iz ljubezni do kmetijstva, marveč iz nasprotstva do naših poslancev in iz jeze, da jc njemu poslanstvo za vedno odklenkalo. Gustelj Pire. ko bi tc poznal rajhsriter Hohenblum, kakšen tiček si, bi ga minilo veselje! TISKOVNI ODSEK. Tiskovni odsek je imel danes sejo, v kateri je poslanec Bielohlavek predlagal, da sc črta sklep zadnje odsekove seje, da se voli nov pododsek devetih članov, ker bi se na ta način vsa stvar samo zavlekla in bi morala kljub temu priti pred plenum odseka. Izvoli naj se referent, ki naj bi omogočil, da se začne takoj z debato. Po daljši razpravi je bil ta predlog soglasno sprejet in se je izvolil referentom poslanec Skedl, ki bo na podlagi načrta poslanca Sylvestra v prihodnji seji uvedel specialno debato. RAZBURJENI VSEUČILIŠKI PROFESORJI. Krepke besede dr. Luegerjeve o razmerah na vseučiliščih in njegova odločna izjava, da hočejo avstrijski katoličani braniti svojo enakopravnost na avstrijskih vseučiliščih, so, kakor smo poročali, vseučiliške profesorje čudovito razburile. Sedaj sklicujejo za ponedeljek, 25. t. m., protestni shod vseh avstrijskih vseučiliških profesorjev v slavnostno dvorano dunajske univerze. Avstrijski katoličani gospodom nc bodo ostali dolžni odgovora. Tako kot so protikatoliški elementi svojo moč izgubili v slavnostni dvorani dunajskega magistrata, tako bo prišel tudi čas, ko bo v slavnostni dvorani dunajske univerze morala utihniti protikatohška gonja. Rektor dunajske univerze pl. Ebner je izdal oklic, v katerem pravi, da so bili dr. Luegerjevi napadi »neopravičeni« ter poziva dijaštvo, naj ohrani mirno kri. Sedaj so razburjenim vseučiliškim profesorjem pritekli na pomoč tudi nekateri nemški okrajni zastopi, ki menda hočejo na ta cenen način dobiti ugled »znanstvenih korpo-racij«. Tako je okrajni zastop tešinski včeraj protestiral proti »raznim napadom, izrečenim na avstrijskem katoliškem shodu«. K besedi sc je oglasil tudi bivši ministrski predsednik grof Thun, ki je zjavil, da jc bil na katoliškem shodu tudi on navzočen. da on sicer ni an- tisemit, da pa mora izjavljati, da je vpliv ži-dovstva na univerzah sedaj res prevelik. Grof Thun je v črno zadel! Za to se gre in zato kriči sedaj vesoljno židovstvo! Včeraj je liberalni naučili minister Marchet koncem seje državnega zbora odgovarjal na interpelacijo liberalnih poslancev. Marchet jc izrečno obžaloval, »da akademiško svobodo često rušijo tisti, v katerih lastnem interesu bi bilo, jo varovati. Na akademičnih tleli se je zadnji čas kršil red in je nastala nestrpnost, ki je daleč proč od akademičnih idealov.« Marchet je končno zagotovil, da bo skrbel, da sc proti takim dogodkom na vseučilišču nastopi za red. — Mislimo, da so liberalni interpelantjc dovolj čuli! NAGODBENI ODSEK. Beekova izjava. — Poraz dr. Laginje. D u n a j, 22. nov. V današnji seji jc odgovarjal ministrski predsednik baron Beck na vprašanje poslanca Kuranda, da ic danes v ogrskem državnem zboru ogrska vlada res predložila nagodbcni pooblastilni zakon, s katerim se pooblašča ogrsko vlado skleniti nagodbo. Ministrski predsednik Beck jc izjavil, da s tem položaj za avstrijsko vlado ni nič izpremenjen. Tudi po tem zakonu stopi nagodba v veljavo s 1. oktobrom 1908. Dr. Laginja je predlagal, naj se o izjavi ministrskega predsednika otvori debata. Ob-strukciionistiški predlog dr. Laginje je bil odklonjen. Nato je nagodbcni odsek pričel razpravo o XX. točki: promet z živino. Govorili so knez Auersperg, poljedelski minister Ebcnhoch, ki je povdarjal, da je v tej točki uspešnejša hramba proti kužnim boleznim iz Ogrske, nego je bilo to doslej. Govorili so še dr. Laginja, češki radika-lec Clioc, član poljske ljudske stranke Stapinski in dr. Kramar. Prihodnja seja nagodbenega odseka bo v ponedeljek. ZVIŠANJA ČASTNIŠKIH PLAČ NE BO. Včeraj je bil vojni minister Schonaich pri pri cesarju v avdijenci in sicer v zadevi zvišanja častniških plač. Sedaj je že skoro gotovo, da sc v skupni proračun za leto 1908 ne postavi zvišanje častniških plač. Skupni proračun je žc sestavljen in kakor poroča glasilo neodvisne stranke, »Budapest«, zvišanja častniških plač ni v skupnem proračunu, dasi sc .ie vojni minister odločno boril za to. Stališče ogrske vlade je torej zmagalo. ZNIŽANJE SLADKORNEGA DAVKA. 0 znižanju sladkornega davka se vrši jutri avstrijski ministrski svet. Vlada hoče znižati sladkorni davek za 5 K, poslanci pa zahtevajo, naj ga zniža za 8 K. Krščanski socialci in Čehi stoje na stališču, da je nagodba zagotovljena, ako vlada zniža sladkorni davek. Ako bi vlada znižala sladkorni davek za 6 K. bi to znašalo 22 milijonov kron. PROTI ČEŠKEMU KLUBU. »Narodni Listy«. ki zaslužijo zdaj bolj kot kdai prej ime češke »N. Fr. Presse«, nadaljujejo svoj boj proti mlado-staro-klerikalno-agrarnemu združenju v državnem zboru, katerega edini namen vidijo v tem, da je mogla ta družba vstopiti v vladno večino. Prerokujejo žc zdaj češkemu narodnemu klubu, da bo razpadel, pa tudi z vso silo delajo na to, da bi razpad pospešili. Poleno, ki ga mečejo »Narodni Listy« češkemu klubu pod noge, je državnopravni program češki. Vladna stranka češka je obljubila delati na narodno pomirjenje med Čehi in Nemci v kraljestvu, cclo Prašek, ko je prišel v Prago pokazat se kot novi minister, je na-glašal, da pomeni to, da sta načelnika obeh sekcij deželnega kulturnega sveta kraljestva Češkega, namreč načelnik nemške sekcije Peschka in načelnik češke sekci.ic Prašek, imenovana za narodna ministra, znamenje k napredujočemu narodnemu pomirjenju. To je seveda jako zbodlo »Nar. Liste«, ki so takoj potegnili s Klofačem proti češkemu klubu in naglašajo, da je nemogoče združiti državnopravni program z narodnim mirom. Poslance pa napadajo, češ, da so zahrbtno prej pakti-rali z vlado, preden so stopili s klubovim programom pred javnost, ter jih dolži, da bodo krivi nadal.inih nesreč, ki zadenejo Čehe. Češki agrarci so imeli sejo, katere se jc udeležil tudi minister Prašek. Sklenili so zahtevati, da bodi predsednik češkega kluba agrarec, ker je ta stranka najmočnejša. Zadnje poročilo se pa glasi, da so se sešli mladočehi, agrarci in katoliško-narodni, da osnujejo nov češki klub. Pravila so odobrili, predsednika volijo v torek. Za predsedniško mesto pridejo v poštev: Kramar, Herold, Pacak iu Udržal. Nova ministra sta bila pozdravljena, odstopivšima se je izrekla zahvala. Načelniki treh strank so se pooblastili, da gredo k ministrskemu predsedniku in da sc o pravem času zavarujejo proti nemški akciji, ki hoče zabraniti rabo češkega jezika na nemškem ozemlju. Po pravilih ostanejo vsi trije klubi samostojni in skupna komisija odloči o stvareh, ki so vsem skupne. DIJAŠKI NEMIRI. 1 n o m o s t. 22. novembra. Katoliški dijaki tukajšnje univerze so priredili danes protestni shod proti praškim dogodkom. Ncniško-libcralni dijaki so sc zbrali pred univerzo t;r šli pojoč po Marije Terezije ccsti, kjer so hoteli katoliški dijaki prirediti »bumel«. Liberalni dijaki so tc zrinili v stran, pri čemur je prišlo do pretepa. Šele pomnožena policijska straža je napravila red in izvršila nekaj aretacij. CESARJEVA IZJAVA. Budimpešta, 22. novembra. V državni zbornici je govoril danes o cesarjevi izjavi napram \Vekerlu. Wekerle je dejai cesarju, da bi bilo mogoče za uspešno delovanje parlamenta boljše, ako vlada demisijonira. Nato pa je cesar odgovoril: »Jaz ne morem dati sedanjemu parlamentu nobene nove vlade, pač pa si vlada lahko izbere nov parlament. HRVAŠKI POSLANEC POTOCNJAK ODLOŽIL MANDAT. Iz Budimpešte poročajo, da je hrvaški poslanec Potočnjak, katerega je predsednik ogrskega državnega zbora izključil od 30 sej. odložil svoj mandat. TOŽBE PROTI SLOVAKOM. P o ž u n, 20. nov. Tukajšnji sodni dvor je obsodil Julija Šlehta na eno let zapora in 1200 kron kazni, ker je priobčil v slovaškem listu »Ludove Noviny« tri članke, ki jih smatra državno pravdništvo kot »hujskanje proti Ogrski«. — Ravnotako se je zgodil v Požunu sledeči slučaj, ki čudno vpliva na neogrskega človeka. Preiskovalno sodišče tukajšnje odvetniške zbornice sc je pečalo z zadevo bivšega slovaškega državnega poslanca in odvetnika dr. Ivan Valaška iz Mi.iave, ki jc bil pred leti obsojen na eno leto zapora, 1000 kron kazni pred sodiščem v Nevfri, ker je v nekem političnem programneni govoru »hujskal« proti viteškemu »narodu« Madžarov. Pred imenovanim preiskovalnim sodiščem .ie predlagal državni pravnik, da se dr. Valašku odvzame advokatura, toda sodišče ga je vseeno obsodilo na 1000 kron globe. Obsojeni jc naznanil priziv. HRVAŠKI SABOR NE BO RAZPUŠČEN-" Ogrski listi so žc večkrat poročali, da bo hrvaški sabor razpuščen. Tudi predvčerajšnjim se je ta novica ponovila, češ, da je ministrski svet sklenil, da se sabor razpusti. To poročilo pa dementira »Pester Lloyd«, ki ve poročati, da sabora niso sklenili razpustiti, ker sploh o tem nišo sklepali. ZA PONEMČEVANJE POLJAKOV. H e r o I i n. Nemškemu državnemu zboru bo predložena predloga, ki bo določevala za ponemčevanje Poljakov 400 milijonov mark. PORTUGALSKA PRED REVOLUCIJO. L i z a b o n a , 22. novembra. Cenzura deluje jako ostro; vsa sumljiva pisma se odpirajo. Najvplivnejši politiki so se priklopih republikancem. Padec monarhije se smatra kot neizogiben. V četrtek se je v neki ulici raz-počila bomba, katera je ubila dva moža. tretjega pa težko ranila. Bombo, katera je bila namenjena za kraljevo gledišče, je vrgel zdravnik Lopes v družbi z nekim elektrotehnikom in nekim mornariškim častnikom. Takoj so zaprli 38 oseb in pozneje še okoli 100 oseb. Veliko število družin se je izselilo na Špansko iu Francosko. Razburjenje je velikansko. L i z a b o n a. 22. novembra. Na Portugalskem postaja politični položaj vedno bolj opasen. Pričakuje se, da se bo v kratkem času proklamirala republika ter pregnala kraljeva družina. Najuglednejši meščanski krogi Lizabone so se pridružili opoziciji proti absolutističnemu vladanju. Naznanjena demonstracija proti kralju in vladi, ki se bo vršila v najkrajšem času, bo bržkone velikanska in bo morebiti znamenje k splošni vstaji. BOMBNI NAPAD V VARŠAVI. Varšava. Nemiri med krojaškimi pomočniki se nadaljujejo. Včeraj je bila zopet vržena bomba proti neki krojaški trgovini. To je že sedma bomba v tem tednu. Izložbena okna so se takoj razsula, napadalcu, kateri je žid Goldstein, ie odtrgalo obe nogi. Ubita je bila ena oseba, tri pa težko ranjene. RUSKI REVOLUCIJONARJI. P e t e r b u r g, 22. nov. V zadnji noči so sc vršile v raznih mestnih delih hišne preiskave ter jc policija prišla na sled novi zelo nevarni organizaciji revolucionarjev, ki je imela žc v najbližjem času izvršiti velik zločinski načrt. Dobili so mnogo orožja, razstrelivnih snovi in bomb. IZGNANI RUSKI DIJAKI. Berolin, 22. n£>v. V zadnjem času je bilo od tu izgnanih 29 ruskih podanikov, po-uajveč dijakov, kateri so ustanovili skrivno socialno-dcinokratično zvezo. Njihov vodja Drosnikov .ie bil včerai aretovan. Pri že preje zaprtemu revolucionarju Mirskemu so našli kovček z dvojnim dnom, v katerem je bilo 200 električnih vžigalnih vrvic in smodnik, kateri ima veliko eksplozivno moč. ŠTRAJK USLUŽBENCEV ELEKTRIČNE CESTNE ŽELEZNICE V MILANU. Uslužbenci električne cestne železnice v Milanu so včeraj začeli štrajkati, ker se njihovim zahtevani po izboljšanju plač ni ugodilo. Električna železnica ne vozi. NOVA VOJAŠKA OBLEKA V ITALIJI. R i m. Vojaško ministrstvo je z ozirom na izkušnje v rusko-japonski vojski sklenilo napraviti tudi za italijansko vojaštvo rujavo-zeleno obleko. Tržne vesti. (Dne 23. novembra, 1907.) Ze v predvčerajšnjem poročilu smo po-vdarjali, da se glasi poročilo avstrijskega poljedelskega ministrstva ugodno, medtem ko ogrsko napeljuje vodo na mlin budimpeške špckulacjic, ki že sedaj računa s slabo letino 1908 in nima nobene meje v dviganju cen. Avstrijski konzum sam najbolj kaže, kako misli budimpeški hos. Trg je postal popolnoma mrtev, transakcije se vrše v najožjih mejah, kupcev ni, kupi se le to, kar se nujno potrebuje. Ponudniki se sicer tudi rezervirajo iu se drže cen. Tuja tržišča so mlačna. Pšenica. Ponudbe skromne, kupci se rezervirajo, tendenca jako krepka, cene dvigajoče, promet majhen, konzum kupuje Ie iz roke v usta. Rž. Cena jako visoka in dvigajoča, kupčija precej živahna, lastniki blaga nočejo z blagom na dan. Tekom tedna je cena pridobila kakih 10 do 15 v. Turšica je -bila z ozirom na drugo zrno točeni in zategadelj je bilo treba po mnenju špekulantov dvigniti ceno. Novo blago je poskočila za dobrih 30 vin., promet bi bil živahen, ako bi ga ne oviralo pomanjkanje vagonov. Ogrske postaje ne ekspedirajo koruze za november in s 1. decembrom sc zviša voz-nina. Moka. Cene zrnja se z majhnimi presledki dvigajo in zategadelj poskušajo tudi mlini uvigniti cene svojim izdelkom in tako so tudi ta teden znatno zvišali cene. Konzum pa se noče založiti, kupuje le sproti brez ozira na nevarnost, da bo blago še dražje. Prekupci so nakupili ta teden precej fine moke. Ržena moka gre dobro izpod rok, konzum živahno sega po ti moki, ki je tudi zategadelj visoka v ceni. Otrobi in klajua moka dosegata najvišje cene, promet živahen. Špirit. Tendenca jako krepka, promet in konzum živahen, cene dvigajoče. Na tem mestu odgovorim še g. I. Š. K. glede fischl-špi-rita in rezervoarja v Ljubljani. Fisehl-spirit se smatra v trgovskih krogih za najboljšega, vaga zanesljiva. Ta rafinerija ima v Ljubljani reservoarje 91% in 95% špiritom. Ker se je v njenih sodih prodajal špirit tuje provenijence in slabje alkoliolovitosti, sc je zbala za svoj renome in je začela zaznamovati svoje sode na sledeči način: Čez čep in pilko (veho) nabije pločevino (koje oblika in rizba je postavno zavarovana) na kateri je vtisnjena tvrdka in stopinje blaga v sodu. Kateri Fi-schlnov sod ni zaprt s to ploščevino, ta ni napolnjen s Fischlnovim špiritom in za kakovost rafinerija ne garantira. Kolonijalno blago. Rozine vedno dražje, riž jako visok, indijska prihodnja žetev bo slabo izpadla, trdijo, da se bo pridelalo samo eno tretjino kakor drugekrati; mandeljni višji, kava stalna. Sladkor. Liberacija za december bo danes, cena ostane baje neizpreinenjena. Kakor se sliši, misli poslanska zbornica vzeti v roke sladkorni davek in bodo baje energično zahtevali znižanje. Ta davek znaša danes 38 K na 100 kg. Avstrijski šimel je grozno počasen in zategadelj je potrebno, da vzamejo poslanci težke biče v roke, sicer ga nc spravijo v hitrejši tempo. Po sklepu bruseljske sladkorne konvencije so znatno znižale sladkorni davek Francoska, Nemčija, Belgija. Na prvi pogled je fiskus izgubil, ali že prvo leto je konzum znatno poskočil in je šel vedno višje, tako, da jc dohodek na davku ne manjši, ampak večji. Tudi Avstrija je »študirala«, ali kaže znižati davek. Sklicali so neko enketo in pri ti je ostalo, dalje si bistroumni birokrati niso upali. Uspeha znažanja davka v drugih državah ne vidijo. Tudi v Avstriji bi konzum poskočil, saj smo v tem še daleč za drugimi državami. V Nemčiji pride na glavo 1973, v Franciji 16 44, na Angleškem 42 kg na glavo, v Avstriji Ic 1085 kg na glavo (leta 1905/06.). Ko sc .ie znižala carina na sladkor v državah. ki pripadajo bruseljski konvenciji, je cena rafinadi padla za dobrih 17 kron in kon-/•mn monarhije, ki je leta 1900/01 znašal okolu 4 mil. stotov. jc poskočil v letu 1903/04 na pet milijonov. Večji konzum je gotov, ako se zniža davek. Baje bo parlament zahteval znažanje od 38 na 22 K- Seveda se bodo financarji zvijali in tarnali, pa le po njih. Ker znajo proračun imenitno sestavljati in izkazujejo znaten prebitek, jc nečuveno, da zahtevajo od sladkorja, ki bi moral biti glavno krepilo delavca, tako visok davek. Špirit in žganje plačaj višek, sladkor pa nizki davek. Dnevne novice. t Demšarjev govor v državnem zboru. K debati o podraženju živil se je oglasil tudi slovenski državni poslanec Fr. Demšar. Govoril je v torek kot prvi govornik proti social-liodemokraškemu predlogu Rennerjcvemti, za ■iiim knez Auersperg in minister Ebcnhoch. Mnogo pri katoliškem shodu navzočih Slovencev je prišlo na galerijo poslušat prvi Demšarjev govor v parlamentu, in vsi so bili ponosni na slovenskega kmeta, ki je s toliko jasnostjo tli tako stvarno razpravljal o enem najtežjih vprašanj. Uspeli Demšarjev je bil popolen. Častitali so mu poleg slovenskih tovarišev češki agrarci, krščanski socialci in celo njegov nasprotnik Renner sani mu jc izrekel priznanje za stvarno obravnavanje tega vprašanja, odobravali so pa govor vsi. Vsak Slovenec bi sc moral tega ic veseliti, a glasi- lo političnih bankcroterjev, »Sloveti. Narod«, je poročal o Demšarjevem govoru takole: »V zadnji seji poslanske zbornice se je oglasil Cočov Frence, da pokaže avstrijskemu parlamentu svoje duševno uboštvo. Takih plit-vosti in banalnih vsakdanjosti že dolgo ni stresal noben poslanec v drž. zboru, kakor sedaj naš prijatelj Cočov Frence. »Slovenec« pa ima drznost pisati o sijajnem uspehu, ki ga je dosegel govornik s svojimi otrobami.« — Dobro! Kake plitvosti in banalne vsakdanjosti je govoril Demšar, to iz današnjega članka lahko vsakdo izprevidi. Poživljamo posebno vse kmete, da si nai dobro zapomnijo, kaj imenujejo liberalci »plitvosti in banalne vsakdanjosti«. Ti liberalci, ki tako zaničujejo kmeta in njegove potrebe, bodo pri volitvah lazili od vasi do vasi kot »neodvisni kmetje«. Takrat jim pokažite vrata, kakor zaslužijo! Vsi liberalni doktorji skupaj še niso povedali kaj tako pametnega, kakor Cočov Frence v državnem zboru, ki se bo lahko potolažil zaradi liberalnih psovk, če 11111 pa častitajo v zbornici najuglednejši poslanci. Ni še dolgo, kar je »Narod« posl. g. Demšarju očital, da je an-alfabet, ga sramotil na vse mogoče načine, šele pred par dnevi je šc lagal o njem; zdaj pa se naj skrijejo pred poslancem Demšarjem vsi liberalci, pa hitro! + Osebne vesti. Deželni odbor je v današnji seji podelil mesto prvega asistenta na kirurgičnem oddelku deželne bolnišnice gosp. dr. Dergancu. — Adjunktom na deželni kmetijski šoli na Grmu je imenovan g. Rudolf Zdolšek, dozdaj potovalni učitelj na Primorskem. + Deželni odbor ic imenoval v okrajne cestne odbore: v škofjeloški: Demšar Fr., deželnega poslanca in Ig. Cadež, posestnika v Spodnji vasi; v kranjski: župana Kuralt v Mavčičah in Janko Urbančič, grajščaka v Podturnom; v tržiški: Vilko Polak, inženirja v Tržiču in Aleš Valjavec iz Bistrice; v trebanjski: F. Kolenc, župana na Mirni in J. Bukovec, posestnika na Mrzli luži; v čmomelj-ski: Pet. Majerle iz Predgrada in K. Miiller, trgovca v Črnomlju. + Dr. Lueger in »Laibacher Zeitung«. — Tudi »Laib. Ztg.« se je ozrla na umestni poziv dr. Luegerja. da je zadnji čas. upreti sc neznosnim razmeram na avstrijskih vseučiliščih. Svojega mnenja seveda g. Haas ne pove. ampak le citira, pa kako? Devet listov citira, in med njimi — sedem judovskih in le dva krščanska. Prav imaš, dr. Lueger, tudi tu bo treba judovski vpliv streti! + Odlikovan slovanski virtuoz. Cesar je v spomin svojega bivanja v Pragi med drugimi podaril tudi virtuozu Frančišku Ondričku "častniški križ Franc Jožefovega reda. + O Slovenija! Malo se izve iz glasila narodno-napredne stranke. Vse staro, a še tega le pol, o tem, kaj stranka dela pa nič. Na novo zvemo, da je Aškerc gorak »Rimu in ultramontancem« in da nič ne veruje v »ju-dovsko-krščanskega satana, ki je prišel prebarvan iz drugih orientalskih mitologij«, pa to priporočamo velečastitim gospodom »Sa-veza južnih Slavena«, da se z Aškercem zmenijo o eksistenci in bistvu satana. Izvemo dalje, da ie slovensko gledišče prišlo na kant in da so še narodne dame brezuspešno posvetovale, kako nabrati zanj denar, češ, da ga še za družbo sv. Cirila in Metoda nimajo dovolj. Mi vemo en predlog: Tisti dobiček od Jeba-činove cikorije, ki dela konkurenco Ciril-Me-todovi cikoriji, se naj da za gledišče, pa je rešeno. Na delo torej, narodne dame! Dalje izvemo, da se moravski Cehi junaško upirajo vstopu čeških ministrov v kabinet, češ, da ne smejo Slovani vstopiti v kabinet brez garancij, da se izpolnijo narodne, politične in kulturne zahteve češkega naroda. Hribarju jako impotiira dr. Stransky s svojo lidovo stranko, ki je izstopila iz češkega kluba, ker sta Prašek in Fiedler vstopila v Beckov kabinet. To je iako lepo, a nai nam Hribar pojasni, zakaj pa zrhteva slovenska liberalna stranka potem jugoslovanskega ministra? Saj veljajo ugovori Stranskega še boli proti jugoslovanskemu, kakor pa proti češkim ministrom. Istina je, da če bi se danes izpolnile Hribarjeve in Plojeve želje, bi vstopil južni Slovan v Beckov kabinet »brez garancij, da se izpolnijo narodne, politične in kulturne zahteve češkega naroda«. Hribar ima torej zopet dva obraza: to priporoča na Slovenskem, kar najodločneje graja na Češkem. Kdo naj umeje takega politika? Potem izvemo, da ie Hribar strašno hud na dr. Luegerja, ker je dunajski župan dejal, da je krivično razmerje, ako je od osem novo-imenovanih vseučiliških profesorjev sedem judov. Ker so zastokali dunajski judje, stoka za njimi tudi Hribarjeva »Slovenija« kot prava hčerka indovskega lažiliberalizma, vzrasla na slovenskih tleh in oblečena v narodno nošo. Judovske profesorje hvali Hribarjevo glasilo za njihovo »znanstveno, povsem nestrankarsko in nepolitično delovanje na polju vede in umetnosti. « Zahtevo po krščanskih profesorjih pa čisto v tonu judovskega časopisja obsoja in protestira zoper »klerikalno igo«. Tudi to naj pomislijo velečastiti gospodje »Saveza južnih Slavena« in se naj vprašajo, kako so zašli v to judovsko-liberalno atmosfero. Ali je to morda jugoslovansko? Ali jih ne oblije rdečica sramu, da so zavezniki ljudi, ki zabavljajo zoper »črno propagando« in »klerikalce«. Ali se imajo velečastiti v »Savezu« za svečenike nižje in slabše vrste, da dado tako pisati glasilu svojega Hribarja? Dalje izvemo, da Hrvatje v Budimpešti junaško obstruirajo. Ne izvemo pa niti besedice o delovanju, programu ali namerah dičnega »Saveza«. O tem pa Hribar molči v vseh slovanskih jezikih. To je tr.rej glasilo, ki o svoj i lastni stranki nc ve povedati niti besedice. Cemu eksistira tak list, nam ni mogoče spoznati in zelo, zelo mora biti zagrizen liberalec, kdor ga zaradi strankarske komande naroči. Nevaren pa ni prav nič, ker gleda pusta nesmiselnost na vseh straneh iz njega. + Glasovi Iz Dalmacije. V splitskem »Danu« nekdo prav trezno razmišljuje o položaju dalmatinskih poslancev v državni zbornici. Borba Hrvatov proti dualističnemu ustroju monarhije in iz tega sledeča opozicija proti nagodbi mu ugaja in ji želi uspeha. Ali pa bo imela kaj uspeha? Pisatelj graja hrvaške poslance, da je njihova politika v državnem zboru bila napačna izpočetka. Zaradi liberalca Hribarja, ki jim je sedaj samo na škodo, so odbili od sebe krepko zastopstvo Slovencev, ki stoje na krščanskem stališču in so se morali vsled tega samostojno združiti v »Slovenski klub«. Ako naj bi Hrvatje s svojo obstrukcijo kaj dosegli, bi bili morali skrbeti za zaveznike. Edino le katoliško narodni Slovenci in krščanski socialci kot najmočnejša stranka bi mogli Hrvatom dati večjo zaslombo v parlamentu, a s svojim nesrečnim sklepom, da gredo rajši z liberalci kakor pa s katoliško-narodnimi Slovenci, so sami sebe oslabili. Iz vse napovedane obstrukcije in opozicije zdaj ne bo nič drugega, kakor samo klavrn protest. A protest brez uspeha jc v politiki znamenje slabosti. Kdor je močan, ne protestira, ampak dela in zahteva. In zato je ta obstrukcija, ki obstoji samo v izjavi in abstinenclji pri nekaterih vprašanjih, samo znamenje slabosti. In zakaj je k temu došlo? Mi smo nekoč — pravi »Dan« opozarjali na intrige Hribarjeve in Mandičeve in nekaterih, ki so hoteli izolirati člane S. L. S. Da je v tem položaju jugoslovanski klub tako slab, so krivi baš začetniki te zveze. Ce bi se bili nasprotno ' naši dalmatinski in istrski poslanci odcepili od Hribarja, bi bili v jako v znatnem številu, v veliki imponujoči celoti, bi našli zaradi kr-. ščanskosocialnega programa tudi podporo kr-ščansko-socialne stranke, ki je i doslej proti nam Južnim Slovanom kazala dovolj dobrohotnosti; potem bi naši poslanci imponirali vladi. Ali tako? Zdaj se v višjih krogih nič več ne govori o jugoslovanskem ministru, železnico nam dajo, ako hočejo, pa tudi če bi bila v zakonu sankcionirana, kajti zakonito je bila določena tudi železnica Bugojno-Ar-žano; denar za Dalmacijo nam pošljejo šele ix) tej novi železnici. Vse to bo tako, da se v parlamentu vse premalo na nas računa. In kdo je temu kriv? Samo naši poslanci, ki so rajši hoteli biti neznatni po številu in po ugledu, samo. za to, da jih ne okužijo s svojim sodelovanjem katoliški Slovenci.« — Tako splitski list. Njegove besede so trezne in pametne. Izkušnja jih je diktirala. Kdaj pridejo do tega spoznanja dalmatinski poslanci? Ne vemo. A to vemo, da bomo vsi edini, kadar tudi v Dalmaciji vstane krščansko ljudstvo s svojo duhovščino in ustvari delavno ljudsko stranko na krščanskem socialno-političinem temelju. Dolžnost vseh pravih Dalmatincev je, da na to delajo. + Kako govori razpop Mandič. »Balkan« pozivlje hrvaške škofe k uporu proti Rimu, češ: »Nek se otrese jednom naš episkopat, jer on nije nešto inferiornoga več je isti, u svemu i po svemu ravan rimskom biskupu, koji je je-dino — primus inter pares.« Naj premislijo velečastiti iz »Saveza južnih Slavena«, ali bodo v Beču in Rimu povzdignili ugled hrvaškega naroda taki politiki in taki — svečeniki, kakor je Matko Mandič! »Svobodomiselci.« Lenart Lotrič bo hodil okolu kakor agitator za »svobodno misel.« Iz Prage pride v Trst in v Pulj, govoril bode socialnim demokratom o »Svobodni misli in demokraciji« ter o »Mrtvi roki«. Kolikd so neki svobodomiselci zložili v fond češke sekcije svobodne misli za agitacijo? + Odpad od katoliške vere. Prestop v brezverstvo. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira iz Železnikov, je ondotni rojak znani visokošolec praške univerze Leonard Lotrič prijavil na merodajnem mestu v Pragi svoj odpad od katoliške vere in se zglasil brezverca (konfessionslos). Kaj takega je bilo pač od imenovanega mladeniča že zdavnej pričakovati. A radovedni smo zdaj, kako vestnega in značajnega se bo pokazal Leonard Lotrič za naprej? Znano je, da mu je omogočilo njegovo študiranje skozi dolga leta in še zdaj zdatna podpora, t. j. štipendija rajnega železniškega rojaka-župnika preč. gospoda Antona Jerala v znamenitem znesku letnih 220 kron. Radi bi vedeli, ali bo Leonard Lotrič tudi za naprej vžival kot tak vedno še dobrote katoliškega duhovnika? Ali bo morda vrnil, kar ie duhovniškega prejel? + Telovadni odsek B. P. C. v Št. Vidu vabi na svojo veselico, katero priredi v nedeljo, 24. t. m., ob pol 4. uri popoldne v telovadni dvorani »Pri Cebav«. Na vsporedu je: 1. Tamburanje, proizvaja domači tamburaški zbor telovadnega odseka; 2. govor, govori b. Zabret; 3. »Ogljar«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po igri tamburanje in druge zabave. V dvorano se postavijo mize. Za obilno udeležbo sc vljudno priporoča odbor. + Nove dopisnice. Danes pridejo v promet nove dopisnice, katerih naslovna stran je predeljena v dva enaka dela. Ena polovica se bo rabila za naslov, druga pa za dopisovanje, kakor je že to navada pri razglednicah. Na ta način bo mogoče na dopisnici precej več pisati kot doslej. — Cene goveji živini. Vprašanje cen za klavno živino, ki ga je obravnaval v državni zbornici poslanec Demšar, zanima vse liste. Glasilo ministra Praška. »Venkov«, piše pod naslovom: »Slabe uničujejo, močne pa branijo . . .« jako ostro proti liberalno-socialno-demokraškim protiagrarnim zahtevam. Glede živinskih cen piše: »Kolikokrat smo že dognali, da zdaj prodaja poljedelec na Češkem živino za 25 do 30 od sto cenejše kakor minula leta! Tudi mestni trgi vkljub velikemu zaslužku prekupcev in slabi upravi aproviza-cije — izkazujejo nenavadno znižanje cen. Praška tržna poročila to jasno pričajo. Celo Adlerjeva »Arbeiter-Zcitung« mora priznati, da so na dunajskem trgu padle cene živini za 8 do 12 kron pri 100 kg. Kako neprimerno nižjo ceno ima naša živina od nemške! Dne 11. novembra, ko se jc prodajala živina v Pragi po 46 do 98 K. ie bila v Berolinu jx> 70 do 110 K, v Monakovern 60 do 120 K. Češki voli so stali v Pragi 74 do 98 K, v Draždanih pa (kamor se izvažajo) 110 do 116 K na 100 kg. No, |iri nas Slovencih je še mnogo slabše nego pri Cehih. Iz politične službe. Imenovan je vladni kancelist g. Ivan Šebat za c. kr. okrajnega tajnika. — Okrajni tajnik g. Anton Šivic v Ljubljani .ic na lastno prošnjo umirovljcn, v Ljubljano jc pa poklican okrajni tajnik g. Lu-dovik Bauer iz Kočevja. — Iz Cerknice se nam piše: Slavno županstvo cerkniško se vljudno vpraša: Kdo je dovolil g. poštarju Zagorjanu spravljati drva na občinski prostor? Koliko plačuje od tega? Pričakujemo točni odgovor, sicer se bomo radi tega resno pomenili. — Več Cerkničanov. Umrla je v Jolietu soproga uglednega ondotnega Slovenca gospoda Nemaniča, stara še-le 41 let. — Kmetijsko predavanje. V Zaplani pri Vrhniki predava v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne gospod mlekarski nadzornik Legvart »o umni živinoreji in mlekarstvu«. Mesečni semenj v Kandiji v četrtek, dne'21. t. m. bil je dobro obiskan. Posebno veliko prašičev se ie pripeljalo. Kupcev prišlo je precej, posebno Kočevcev in Ribničanov. Cena praši£cv bila je zelo nizka. Ker je slučajno dop6ldnc snežilo, se goveje živine ni toliko pregnalo, kot navadi. Čudno je, da se ljudje iz najbližje okolice, sosebno iz domače občine, kojini naj bi bili sejntovi v Kandiji najbolj pri srcu ne zanimajo toliko za iste. kakor pa oddaljeni. — Umrl ie v Gorici upokojeni polkovnik Adolf Wallenstein. — Zopet demonstracija v Trstu. Za sinoči ob 8. uri je bila »Associazione Patria« sklicala v gledališču Politeama Rossetti shod, na katerega dnevnem redu je bilo: razpravljanje o vseučiliškem vprašanju. Shod je končal malo pred 10. uro. Po shodu so šli udeleženci istega nekoliko po mestu, pevajoči razne irredentovske pesmi, med njimi tudi znano žaljivko na naš naslov: »Lasse pur che i canti e subi!« Vmes so pa vskiikali razne »evviva« in razne »abasso«. Pridružili so se jim bili tudi socialisti, ki so pa motili pevanjc irreden-tovcev s pevanjem delavske, himne in z vskli-kanjem raznih »evviva« in »abasso« socialistične naravi. Slednjič je prišlo mej irreden-tovci in socialisti do spopada, a policija je oboje ločila. — S samokresom se ponesrečila. Pri Sv. Martinu na Zg. Štajerskem je neka služkinja, medtem ko je pospravljala po sobah, iz radovednosti ogledovala gospodarjev revolver. Pri tem pa je bila tako neprevidna in nerodna, da se je revolver sprožil in je kroglja zadela služkinjo ravno v trebuh. Zdravnik iz Gleis-dorfa je ponesrečenki podelil prvo pomoč. — Umrla je v Poljanah nad škofjo Loko 85 let stara mati dr. Iv. Tavčarja. Neža Tavčar. Svetila ji večna luč! — Prememba posesti. G. Legat, restav-rater v Lescah, jc kupil v Beljaku »restavracijo pri državnem kolodvoru.« — Javno predavanje bo v nedeljo, dne 24. novembra t. 1., ob pol 4. uri popoldne v prostorih društva »Dobra gospodinja« v Spodnji Šiški (Fran Josipova cesta 148). Predaval bo gospod Vekoslav Ravnikar o vzgoji otrok in veri. — Državno podporo 6400 K dobi občina Bojancc. okraj Črnomelj za napravo vodovoda. — Državno podporo 2848 K dobi Kal za napravo vodnjaka. — Sadne razstave v Ljubljani ne bo, ker je bilo premalo oglasil. — Divjo mačko jc ustrelil v škofjeloški okolici g. Petz iz Škofje Loke. — Vel k požar. V noči od 17. do 18. nov. je izbruhnil v Kladanju v Bosni velik požar, ki jc uničil mnogo poslopii in zahteval več človeških žrtev. Škoda znaša 80.000 K. — Tečaj za analfabete. V Zagrebu otvori društvo hrvaških vseitčiliščnikov v pondeljek tečaj za analfabete. — Samoumor v tujini. Na Tirolskem v Steinachu sc je ustrelil 22 let stari delavec Janez Štor iz Šmarja pri Celju, ker se je skregal s svojim dekletom. — Split Bjornsonu. Občinski svet splitski sc je brzojavno zahvalil velikemu Norvežanu Bjornsonu za njegov odkrito in odločno kritiko tnažarskega nasilstva. — Trasiranje dalmatinske železnice se v Dalmaciji prične dne 9. januarja. — Šolska vest. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdčna. Matilda Jager iz Postojne je imenovana za suplentinjo na Vremah pri II. Bistrici. — Iz Šmartna pri Litiji. Slabopoučen dopisnik je poslal v »Slovenca« dne 21. novembra notico, ki ne odgovarja resnici in bi utegnila razburiti ljudstvo. Na slikanje cerkve za sedaj ni misliti, ker ni potrebnih sredstev, pač pa se bodo postavile nove orgije s 27 spremeni in sicer nc leta 1909., temveč leta 1908., meseca avgusta; orgije izdeluje solidna tvrdka Brandl v Mariboru; stale bodo orgije ne 4000 goldinarjev, ampak 12.400 kron, katera cena ic lepemu in upamo izbornemu delu primerna. Da ie cerkev prazna, je umljivo, pa upamo, da sc bo ob svojem času potrebno napravilo, ker ljudje radi žrtvujejo po možnosti za lepoto hiše božje. — S pomočjo hipnoze jo je odpeljal. Zaprli so nadnatakarja hotela »Bristol« Karola Nemetha v Budimpešti, ker je soprogo svojega bivšega šefa, imejitelja hotela »Royal« odpeljal. Preje je še spravil iz njega 20.000 K. Nemeth, policiji znan po svoji hipnozi, ui mogel gospe dalje spraviti kot do Reke in se je potem, ko je videl, da jc ne more odpeljati v Ameriko, vrnil v Budimpešto. —Zblaznel je v Ptuju vpokojeni višji inženir pl. Schmuck. — Nov smodnik za love. Meseca maja prihodnjega leta bo avstrijska monopolna uprava dala v promet pet novih brezdimnih vrst smodnika. — Cerkev je pogorela v Trešče v gorskem kotaru na Hrvaškem. Zgorela je popolnoma; ostale so le stene. Zvonovi so se v veliki vročini stopili. — Izseljevanje iz Amerike. Vesti iz Ne\v-Yorka poročajo, da je pritisk medkrovnih potnikov nenavaden. Parniki vozijo napolnjeni izseljence v staro domovino. Parnik severo-neinškega »Lloyda« je odšel včeraj iz New-Yorka v Bremen z 2400 medkrovnimi potniki. Zelo nazadnjaški je »Rdeči Prapor«, ki pravi, da je radoveden na odgovor Hartlov na vseučiliško interpelacijo. Mi pa pravimo: »Rdeči Prapor« ne bo dočakal Hartlovega odgovora, ker Hartel že davno ni več naučili minister. To »Rdeči Prapor« lahko pouči tudi današnji »Slovenčev« politični pregled. MHnnsKe novice. lj Predavanja v »Slov. kršč. soc. zvezi«. Pretekli torek jc v »Slov. kršč. soc. zvezi« predaval g. dr. J. Jerše o temi* Skrivnosti smrti v luči vede in luči vere. Po knjigi slove-čega zdravnika dr. Nothnagelna »Das Ster-ben« je odgovarjal na vprašanja: »Kaj je smrt? Kateri so vzroki smrti? Kakšne so bolečine smrti« V drugem delu je kazal, kako odgovarja vera na ta vprašanja. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo je splošno izražalo željo, da bi ta priljubljeni predavatelj še večkrat predaval. — Prihodnji torek točno ob polu 8. uri zvečer bo zopet zanimivo predavanje. Predaval bo g. dr. V. Pegan. li Miklavžev večer v veliki dvorani hotela »Union« bo letos* dne 5. dec. zvečer nekaj sijajnega. Aranžiranie večera je v soglasju s »krščansko soc. zvezo« in drugimi našimi društvi prevzelo pevsko društvo »Ljubljana«. Sodeloval bo tudi telovadni odsek. Opozarjamo že danes staro in mlado na ta večer, ki bo poleg veličastnega nastopa Miklavža imel še precej drugih zanimivih točk. Kakor verno, so priprave take, da bodo obiskovalci tega Miklavževega večera prijetno presenečeni. Vstopnina bo samo 60 vinarjev za osebo, otroci prosti. Vse naše rodbine dne 5. decembra zvečer v »Union«. lj Krščanska ženska zveza. Sv. Elizabete dan je v krščanski ženski zvezi predaval g. dr. Josip Jerše o temi: »Močna žena po zgledu sv. Elizabete in slabostna moderna žena.« Predavanja se je udeležilo lepo število članic. Prihodnje predavanje bo meseca decembra. Kdaj, se bo še naznanilo. Ij »Grajski ječar.« Kdor hoče videti to zanimivo igro, naj pohiti jutri točno ob 6. uri zvečer v »Rokodelski Dom«. lj Trudrlngerska godba iz Monakovega nastopi jutri, v nedeljo prvikrat v veliki dvorani hotela »Union«. Kakor poročajo listi, je imela ta originalna godba povsod velikanski uspeh in je koncertirala tudi na Dunaju v »Venedig in Wien« in v Gradcu pri »Herbst-messe« ter si pridobila splošno popularnost. Ljudje so se povsvod trgali za vstopnice. Trudringovci so Bavarčani, doma iz Trud-ringa v bližini Monakovega in imajo tudi svojo narodno nošo. Nastopajo z različnimi inštrumenti. prednašajo razne narodne igre in predvsem humoristične nastope. Predstava sc vrši v dvorani pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vst9pnina 60 vinarjev. Ij Posvečevanje zvonov. V Samassovi livarni je danes v soboto posvetil presvitli gospod knezoškof dr. Jeglič dva zvonova za župnijo Velike Lašče. lj Dostava pisem pri novem pokopališču. — Pošta v Mostah. Drž. poslanec gosp. Jožef Gostinčar je dobil od poštnega ravnateljstva v Ljubljani naslednje pismo: Z ozirom na cenjeni dopis z dne 18. oktobra t. I. usoja si podpisani Vašemu Preblagorodju sporočiti, da namerava poštno ravnateljstvo v Trstu odpreti novo poštvo v Mostah. Tozadevna predloga je že pri trgovinskem ministrstvu in se bo istočasno z rešitvijo te, po možnosti uravnalo tudi dostavljanje pisem na prebivalce, stanujoče poleg novega pokopališča. Z odličnim spoštovanjem Leben, ravnatelj. Ij V Ljubljano so došli m stanujejo v hotelu »Union«: Grof Salvatore iz Trsta, grofica Welsersheimb, podpolkovnik Ableitinger, major Fedrigoni pl. Etschthal z rodbino, major pl. Pattay. Ij Javno vprašanje. Ali je dovoljeno delati ob nedeljah v trgovini z uslužbenci celi dan, od jutra do večera, in sicer več nedelj zaporedoma? Ako je dovoljeno, in ako zamore šef siliti svoje uslužbence, da mu delajo brezplačno več nedelj zaporedoma v trgovini, jc to pač obžalovanja vredno. Ako pa ni dovoljeno, in ako šef od svojih uslužbencev ne more zahtevati, da mu delajo v nedeljo, tedaj naj se pa merodajna oblast malo pobriga za take razmere. Zakaj, ker na omenjeni način se dela faktično v neki trgovini v Ljubljani. Toliko za danes, mogoče prihodnjič več. Ij Na oklicih so g. Miroslav Hanzlowsky, c. kr. gozdar na Bledu z gdč. Terezijo Herman. — G. Emil More, izdelovalec sodavice na Jesenicah z gdč. Ivano Medved. — G. Ven-cel Kobal, kleparski pomočnik z gdč. Marjeto Penko. G. Karol Warto, zasebnik, z gostil- ničarjevo hčerko gdč. Ivano Belič. — (i. Luka Tišljar, c. kr. uradni sluga z gdč. Ido Berger. lj Igralec Maasen je, kakor se ^ovori, pobegnil iz Ljubljane, ker je dobil boljši an-gažma na vinohradskern gledališču v Pragi. lj G. Borštnik pride tekom decembra v Ljubljano in bo gostoval v »Rose Berndt«. Ij Cerkvena vest. 700-letnlca sv. Elizabete se praznuje v križanski cerkvi jutri s slovesno dopoldansko službo božjo ob 10. uri in s slovensko pridigo, petimi litanijami in zahvalno pesmijo ob 4. uri popoldne. Od svetega očeta je dovoljen za celo osmino popolen odpustek. lj Poročil se je g. Ivan Košmerlj, asistent južne železnice z gdčno. Karislino Legat. — Poročil se je danes g. Adolf Jost, c. kr. mornariški pristav z gdčno Rozo Lininger. Ij Cinematographe Thealre Francais na Turjaškem trgu ima od sobote 23. nov., do torka 26. novembra naslednji zanimivi spored: 1. Mornarjeva vdova. Drama. 2. Fantastični dežnik. Kolorirano. 3. Od stopnje do stopnje. Realistično. 4. Slamnati mož. Komično. 5. Boj življenja. Realistično. 6. Ribji lov pod ledom. Naravno. 7. Od soda do soda. Komično. 8. Ubogi mali. Realistično. lj Dognana Identiteta. Pred kratkim smo poročali, da je policija prijela nekega človeka, kji je bil sumljiv, da je po hlevih izvršil več tatvin. Pri policiji je rekel, da se piše Ivan Ve-senjak. sodišče ie pa sedaj dognalo, da je tat 22-letni pekovski pomočnik Franc Cuš iz Ga-jovce in pristojen v Polcnce v Ptujskem okraju. Bil ie zaradi^ržtvine že petkrat kaznovan. ij Umrli so: Marija Vanda-Vekjet imetnika kinematografa hči. — Tomaž Miklič, dninar, 67 let. — Ivan Sterle, mestni ubogi. — Jakob Planko, delavec, 45 let. lj Pobegnil je iz Maribora kaznjenec Flo-rijan Bončar, rodom iz Ljubljane in pristojen v Dobrunje. Bončar je zalo nevaren tat in je bil že 11-krat zaradi tega kaznovan. Pred več leti je rezal v Ljubljani po hlevih konjem repe in jih prodajal ščetarjem. Ko ga je detektiv hotel na Grubarjevi ccsti prijeti, mu je ušel in se potem klatil po Štajerskem in Ogrskem, dokler ga niso v Mariboru prijeli in zaprli. lj Aretovan je bil včeraj krošnjar Jurij Milnič rodom iz Gotenice v kočevskem okraju. — Tudi Jožef Kullnig, rodom iz Celovca, je bil prijet. Oba zasleduje sodišče v policijski tiralnici. lj Izgubljene in najdene reči. Marija Ar-beiterjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 4 K denarja. — Posestnik Vincencij Štrukelj je izgubil črn dežnik. — Služkinja Ivana Jovanova je našla lorgnon z verižico. — Častniški sluga Ivan Dolinšek je našel srednjo svoto denarja. lj Tat clter. Včeraj je na Tržaški cesti štev. 1 ukradel neki tat iz nezaklenjene sobe Heleni Bizjakovi 20 K vredne citre. lj Za kruhom. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 59 Macedoncev, 50 Bulgarov in 14 Slovencev. Nazaj je prišlo 200 Hrvatov in Macedoncev in 41 Slovencev. lj Operater kurjih očes, g. Vaclav Peksa, stanuje v Liubljani v Hrenovih ulicah ter se priporoča občinstvu. lj Izgubila je neka gospodična denarnico, v kateri je imela okoli 20 K denarja. — Neka druga gospodična je izgubila belo, otročjo čepico, vredno 3 K- Učiteljski vestnih. Politična primes iz učiteljskega zborovanja v Škocijanu. Dne 19. t. m. jc imelo »Pe-dag. društvo v Krškem« svoj občni zbor v Škocijanu pri Mokronogu. Gnalo nas je na zborovanje zlasti poročilo Humekovo: Spomini z Dunaja. Pa so bili žalostni ti spomini! Zvedeli smo, da je liberalno učiteljstvo zapustil celo njih oboževatelj Hribar! En dan pred zborovanjem se je odpeljal z Dunaja, in ni se mu niti vredno zdelo, da bi bil pozdravil shod vsaj pismeno. Ta »spomin« je učinkoval na zborovalce kakor mrzel — poliv. Jako prezirljivo sc nam je tudi zdelo, ko ni bilo tudi nobenega drugega slov. poslancev na shod, da si so bili vabljeni vsi, kakor se je reklo poročevalcem. Prijateljstvo s fram^sonom Hva-kom in njegovo »Frcie Schu(e« pač odganja od liberalnega učiteljstva maso poslancev. Slovanski poslanec Biankini je bil sicer prišel na shod, a jo je neki odkuril, kakor hitro je slišal besedico »freisinnig«. Povedalo se pa nam je tudi, da je bilo prišlo na shod jako mnogo socialnih demokratov, vsled česar se nam je previdno namignilo — kje in kdo so naši prijatelji! Odkrito se jc tudi konštatiralo, da učiteljstvo uradnikom ni simpatično. Vendar enkrat odkrito spoznanje! Največji uspeh shoda na Dunaju bode, da sc vsa avstrijska učiteljska društva združijo v zvezo — v armado, ki bode štela 50.000 enako mislečih učiteljev. Drugače mislečih g. Humek ne šteje! G. Trošt jim zamrmra: Hanba! Pri obedu tudi ni bilo ravno ninosro glasnega običajnega zabavljanja čez klerikalce, le g. Malnarič je nekoliko pozabavljal čez nje, češ, da so nasprotniki roditeljskim sestankom za kar neki govore fakta? Obširnejša poročila objavi »Slov. Učitelj«. Tudi tisto, kako je g. Benedičič izdelal pomisleke g. Brceta. Končno omenim še originalno napitnico, v kateri sc jc izrekla želja, da bi postal Škocljan križišče železnic, da bi dobil univerzo, na kateri naj bi bil gosp. nadzornik rektor, gosp. B. pa - kurjač. iskreno proJnla. Darujmo za Božič koroškim Slovencem! Sveti božični praznik, praznik ljubezni, se približuje. Kateri vnrni kristjan so ne spo- minja z gorkim sočutjem v jaslicah v zimskem mrazu ležečega božjega deteta! In to božje dete je pozneje imenovalo vse reveže in trpine svoje brate. Večina 214 našo »Narodno šolo« obiskujočih otrok so otroci ubogih sta-rišev, ki za približajočo se zimo potrebujejo obuvala in tople obleke. Udano podpisano šolsko vodstvo namerava tudi letos, in sicer na kvatrno sredo, dne 18. grudna tega leta, v korist ubogih naših šolskih otrok napraviti slavnostno božičnico. V ta namen se obrača do vseh slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da blagovolijo mu tudi letos poslati obilnih darov v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do božične slavnosti že zelo kratek in imajo čč. šolske sestre z nakupom in razvrstitvijo božičnih daril silno veliko posla, tedaj usoja se udano podpisano šolsko vodstvo še ponižno prošnjo dodati, da naj bi se darovi blagovolili mu prav kmalu poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej presrčno zahvaljujemo. V Š t. R u p & r t u pri Velikovcu, dne 18. listopada 1907. Vodstvo »Narodne šole.« Znanost In umetnost. * »Ze Slovaiiskych Hor.« Češki odbor slovenskega planinskega društva jc pod tem naslovom izdal prekrasno knjigo o naših planinah, okrašeno z lepimi fotografijami in prekrasnimi slikami. Knjiga sc dobi v »Katoliški Bukvami«. . Koroške nouice. k Nesreča na pokopališču. Dne 15. t. m. so se igrali šolarji na starem pokopališču pri cerkvi v Kapli. Eden vzame klobuk sinu p. d. Gracarjeve Lojze in ga obesi na mraniornat spomenik. Ker ga ta ne doseže, zleze na spomenik, kateri pa pade po dolgem na dečka in ga tako poškoduje, da so ga morali domov peljati in je malo upanja, da bi okreval., k Prosti zakon. Dne 6. julija 1890 oženil se je dninar Ojcinger z Magd. Unc v Gorjah. Po treh letih jc ženo in dvoje otrok zapustil in izginil. Minulo je 13 let, predno se je izvedelo, da mož živi v Zitbahu pri Spitalu. Tam je živel poprej z neko Leno Rubentaler v konkubinatu, dne 19. septembra 1904 pa se je z njo oženil in ima dvoje otrok tudi z njo. Zeni seveda ni povedal, da je oženjen in v župnišču v Liesereku je napovedal, da je ne-oženjen. Zdaj, ko je prišlo vse na dan, je sodnija Ojcingerja obsodila na 6 mesecev zapora. Razne stvari. 10.000 oseb mrtvih vsled potresa. Specialni korespondent peterburške telegrafične agenture je dospel 3. t. m. v Denavo, ki je oddaljen 104 vrste od mesta Karatag, ki ga je razrušil potres 21. oktobra in kamor je dopisnik namenjen. Ta poroča od tam, da je na dan katastrofe ob 9. uri zjutraj močan potresni sunek spremenil mesto v kup razvalin. Hiše, sezidane iz kamnov, ki so bili slabo zvezani z ilovico, so se podrle in zasule tri do štiri tisoč prebivalcev. Samo kakih sto ljudi se je moglo rešiti. Prezimovališča Momadov 100 vrst okoli mesta so razrušena. Splošno število nesrečnih žrtev se ceni na deset tisoč. Prestopanje v katoliško cerkev v Ameriki. Zadnja številka newyorškega »Puebla« poroča, da je slavnoznani škof anglikanske cerkve E. G. Lieyd vstopil v katoliško cerkev. Lieyd je bil škof orangonski in častni doktor ox-fordskega vseučilišča. Pri svojem izpreobrnje-nju je obljubil, da se bo trudil, privesti šc mnogo drugih v katoliško cerkev. Poleg njega so bili še sprejeti v cerkev: Ravnatelj osrednjih železnic Tom Marschall, bivši rektor anglikanske cerkve v Evanstonu G. Gragner, Viljem Hail, predsednik časnikarske zveze v Chicagu in še več drugih. Časopis »Missio-nary« poroča, da je prestopilo iz anglikanske cerkve v katoliško cerkev do leta 1899.: 446 anglikanskih duhovnikov, 417 članov parlamenta, 205 višjih častnikov, 162 pisateljev, pesnikov in časnikarjev, 129 pravnikov, 60 doktorjev, 30 mornariških častnikov, .39 ba-ronetov in 27 peerov — skupaj torej 1517 visoko izobraženih oseb najuglednejših stanov. Od teh je 158 vstopilo v kak samostan, 290 je postalo posvetnih duhovnikov. Študiralo je 445 konvertitov na oxfordskem, 213 na cam-bridgeskem vseučilišču. Katoliška cerkev se torej lahko ponaša, da najplemenitejši in najbolj izobraženi možje pristopajo k nji, zapuščajo jo pa oni, ki se sami obsojajo za odpadke. — »Asino« In »Mulo«. Framasoni izdajejo v Rimu neznansko umazan iu podel satiričen list »II Asino«, ki zasramuje cerkev in duhovščino v slikah in spisih. Proti njemu so zdaj katoličani začeli izdajati tudi satiričen list »II Mulo«. Seveda je vprašanje, ali bo »Mulo« premagal »Asina«, kajti katoličani ne smejo pisati tako nesramno, kakor pa nasprotniki, ki ne poznajo nobenih mej dostojnosti in ki tudi pri sodiščih ložje računajo na prizanesljivost. »Asino« je bil skoro vedno oproščen, kajti izgovarjali so ga s »svobodno umetnostjo« in satiro. Kako bodo katoličani opravili pred liberalnimi italijanskimi sodniki, je drugo vprašanje. + Dr. Lueger o dijakih. Pri slavnostnem zborovanju katoliškega vseučiliškega društva na Dunaju je imel dr. Lueger govor, v katerem se je na zelo šaljiv način izrazil o nemških dijakih. On je med drugim rekel: Gospodje dijaki me gotovo ne bodo zelo ljubez-njivo pogledali, ako rečeni, da sem mnenja, da je na vseučilišču treba tudi kaj druzega storiti, kakor samo s kartami igrati, pri bi- ljardu sedeti in popivati. Da glavno nc obstoji v tem, da zna kdo dobro palico sukati in svojega tovariša dobro po glavi zadeti. Doma skrbe stariši in so v velikih skrbeh, da nevarnosti velikega mesta nc bi preveč škodovale njihovemu sinu. Med tem pa nima veliko mesto tako velikih nevarnosti — prave nevarnosti stariši doma sploh ne poznajo. Tu se pretepajo in ravsajo, enkrat začno s pretepom ti, drugikrat drugi, posebno pa je Gradec eno glavnih pretepališč. Sedaj so skušali Italijani druge pretepsti, a so jih sami dobili po glavah. (Veselost.) Tega bi pa popolnoma ne bilo nič potreba, ker vseučilišče je v resnici mesto znanosti, poučevanja in učenia. Namesto da bi učenci proiesorja pozdravili, je to ravno narobe; profesor mora naprej pozdraviti; mnogo slušateljev sploh ne pozna svojih profesorjev, ker jih ni nikoli pri predavanjih. Mnogim je gotovo znana dogodbica dijaka, ki je hotel imeti potrdilo, da je bil cel tečaj pri predavanjih, pri tem je pa svojega profesorja vprašal »za gospoda profesorja«. Jaz nimam nič proti temu, ako so mladi ljudje veseli, in ne spadam k onim ljudem, ki so mnenja, da mora dijak s povešeno glavo okrog hoditi. Veselost človeku še ni nikoli škodovala in jaz sem se n. pr. prepričal, da so najbolj veseli ljudje kapucinci na Tirolskem. (Dolgotrajna veselost.) Veselje pa ne obstoji v tem, da dobi drugi kako luknjo na glavi, in tudi ni potrebno, kaj takega na glavi imeti, ker drugače bi bil že Bog tako glavo ustvaril. Vsi oni, ki jim je ležeče, da je vseučilišče središče znanosti, morajo predvsem skrbeti, da se taki nedostatki odpravijo. Slavna rampa naše »alma mater« bi zamogla mnogo povedati. Enkrat se je celo samo podrla in padla z vsemi dijaki, iz česar se da sklepati, da je bilo delo prav dobro izvršeno. (Veselost.) Gotovo pride čas, ko se bode marsikdo za glavo prijel, da .ie tako potratil mladost. Navidezno mrtva. V Lille na Francoskem so hoteli pokopati malo deklico, katera se je ponesrečila na cestni železnici in o kateri so mislili, da je mrtva. Malo pred pogrebom pa se je deklica premaknila in odprla oči. Bila je v dolgi in trdi nezavesti. Samoumor stotnika. V vojaških krogih na Nemškem so začeli lov na homoseksuelne, kar je povzročilo, da je mnogo častnikov izstopilo iz armade. Sedaj poročajo iz Monakovega. da sc je ondi ustrelil stotnik 1. bavarskega artilerijskega polka. Malo preje ga jc zaslišal preiskovalni sodnik radi obdolžitve po paragrafu 175. 800 milijonov zapuščine baronice Rotšil-dove. Kakor poročajo iz Genfa, je zapustila umrla baronica Rotšildova nič manj kakor 800 milijonov frankov premoženja, izmed tega samo v Genfu 100 milijonov. Mesto dobi 20 milijonov davka na dedščino. Deklice, katere nosijo svojo doto na prsih, se dobijo med Tatari, ki živijo v Kazanu. Tam jc namreč navada, da nosijo za ženitev zmožne deklice okolu vrata obešeno usnje, v katerem je všito vse njihovo premoženje v zlatih. Na prvi pogled se lahko vsak snubec prepriča, koliko premoženja da ima njegova iz-voljenka. Drugi Zeppelinov zrakoplov. Nemška vlada je sklenila, da bode še letos zahtevala 400.000 mark za nabavo drugega Zeppelino-vega zrakoplova. Dva človeka od vlaka povožena sta bila en dan na Dunaju. Na kolodvoru v Meidlingu je hotel 18-letni Ernst \Vinter skočiti na vlak, ki se .ie ravnokar začel premikati, pa mu ie spodrsnilo in je padel pod vlak. Bil je takoj mrtev. V Ganscndorfu jc padel pod vlak 47-letni poštni sluga Rudolf Hofcr. Vlak mu je šel čez obe nogi, ki so mu jih morali odrezati. Obsojeni uradniki banke. V Brooklynu v Ameriki so obtoženi vsi blagajniki in ravnatelji pred kratkim zaprte Borotiha-banke radi ponarejanja in tatvine. Prebivalstvo Odese se manjša Po uradni statistiki je padlo število prebivalcev v Odesi v zadnjih letih od 500.000 na 400.000. Močan potres na japonskem. Tokio, 22. novembra. Danes ob 2. uri ponoči so tukaj čutili močati potresni sunek. Visoka starost. Iz Revala (gouv. Estland) sc poroča, da ie k mestnemu notarju prišel neki Schmidt, da bi napravil svoj testament. Ko je notar pregledal njegove listine, se ie izkazalo, da ie Schmidt rojen leta 1783, torej še za časa Katarine Velike in je sedaj v 125. letu. Otroški umori v Berolinu. Tiskar Ninov, ki je priznal, da je on mnogo iskani morilec, je bil postavljen pred priče, ki so ga tedaj videle, ko jc izvršil umore. Toda nihče ga ni spoznal. Tudi dva otroka, ki sta ga videla pri umoru, ga nista spoznala. Tudi ou ni nobenega poznal. On pravi, da svojih žrtev niti pogledal ni, ampak jih takoj umoril. Klub mladih samoumorllcev. V Budjeje-vicah so ustanovili trije 151etni dečki klub samouinorilcev. Sklenili so, da se hočejo z revolverjem usmrtiti. Eden se je skoro usmrtil, druga dva sta pobegnila v Prago ter vzela s seboj revolverje. Oče enega je šel za dečkoma v Prago, da zabrani njih namero. Našel je svojega sinka v neki gostilni, ga pograbil, potegnil pošteno za ušesa in ga odvede! na kolodvor. Ko jc vlak odšel s kolodvora, skoči mladi kandidat smrti iz vagona in zakliče očetu: »Oče, to hočem na vsak način storiti«, in se izgubi. Nesrečnemu očetu ni preostajalo drugega, kakor da naznani vso stvar policiji. Kako milijonarji zapravljajo denar? 24-letni amerikanski milijonar, posestnik zlatih polj v Ncvadi, živi v državi Mičigan. O njem se pripovedujejo najneverjetnejše stvari. Pred nekoliko dnevi se jc povrnil s svojih zlatih polj in se požuril, da kupi celo mesto. Toda načelnik mesta mu izjavi, da to nc gre; ker pa milijonar ni mogel na drug način denarja potrošiti, je provzročil, da se nai vse mestne ulice polijejo s šampanjcem. Ko je to učinil, je dal mesto posuti z zlati. Seveda je meščanstvo hitelo pobirat denar. Načelnik mu je radi tega prigovarjal, a milijonar je odgovoril, da želi umreti kot siromak. Dosedaj se mu je posrečilo dnevno potrošiti 10.000 dolarjev. Toliko in 11 donaša eden njegov rudnik, a ima jih dvajset. Rodbinska drama. V Nevv Yorku je znani botanik profesor Undevvood zblaznel, ker je vsled ameriške finančne krize izgubil celo svoje premoženje. Undevvood je v blaznosti umoril svojo ženo, poizkušal je umoriti svojo hčer. Nato je samega sebe umoril. Samoumor angleškega lorda. Lord Fran-cis William Kihnaine, pair iz Irske, ki se je nekaj časa mudil v Parizu, je v napadu nevra-stenije skočil iz okna in bil takoj mrtev. Največja nemška vas povišana v mesto. Na Pruskem je vas Lichtenburg, ki šteje 60.000 prebivalcev. Sedaj je ta vas povišana v mesto. Venec za neveste. Kakor pri nas, tako nosi tudi v Nemčiji nevesta pri poroki na glavi mirtin venec. Na Francoskem in Angleškem nosijo neveste vence iz pomaran-činega cvetja, v Italiji in Švici venec iz belih rož, na Španskem iz rdečih rož in nageljčkov, po grških otokih iz trtinega listja, na Češkem iz rožmarina, a v nemškem delu Švice iz raznega umetnega cvetja. Mešani zakon na Daljnem Vzhodu. V Har-binu je bila pred kratkim izvanredna poroka med Evropejcem in Kitajko. Ženin je v tem krain živeč zdravnik, protestant in ruski državljan; nevesta pa revna domačinka iz, Tju-dja-djanja, Kitajka iu Budhove vere. Poroko ie zvršil kitajski lama po Budhovem obredu. Zanimiva jc okoliščina, da sc je poroka sklenila po posredovanju; do poročnega dne se ženin in nevesta niti videla nista. Nevesta je sedemnajst let stara, lepe vnanjosti, ne razume pa niti besedice ruskega jezika. Izpred sodliča. Surovi sin. Janez Plestenjak, bajtarja sin v Zirovskcm vrhu, je jezen na svojega očeta, ker mu noče posestva izročiti. Dne 9. septembra t. i. besedoval se je z očetom v Jerebovi gostilni ua Račevi, nakar ga je pa po ustih z roko tako močno udaril, da mu je iz-bil zob. Pokoril sc bo za to tri tedne v ječi. Tatinski dninar. Blaž Makove je dninaril skozi tri tedne pri posestniku Antonu Zgaga v Podporcžti. Svoje ležišče je imel z domačim hlapcem Petrom Bcgušem na hlevu. V noči na 24. oktobra t. 1. je pa Makove po tihem vstal, odprl hlapčevo skrinjo in iz nje vzel 120 kron gotovine. Za ta denar si je napravil obleko, ki jc stala 61 kron, v neki gostilni na Podbrdu je pa menjal bankovec za 50 kron; ta ga ie pa izdal. Ostalo mu je le še 48 K 62 h, kateri denar je Beguš nazaj preje^. Obdolženec ničesar ne taji. Obsojen jc bil lia šest tednov težke ječe. . Preveč so jo obdolžili. Jera Zup'ančič je služila kot dekla pri pl. Wurzbachu v Gradeči! pri Litiji. Letos meseca oktobra je izmaknila svojemu gospodarju dve steklenici žganja. Izginilo je pa tudi Wurzbachovim gotovine v znesku 126 kron. Ta denar je bil vzet v večkratnih ugrabkih. Kot storilko so sumničili Jero Zupančič zaradi tega, ker je imela vstop v vse sobe. A vkljub temu se ni moglo sodišče o njeni krivdi prepričati, kajti nobena priča ni mogla potrditi, da bi se bilo kaj sumljivega videlo pri njej. Da se je v ob-dolžcnkini postelji našlo 14 K 16 h, se je verjelo, da je to njen prihranek, kajti nihče ni opazil kake večje svotc pri Zupančičevi. Ker je v isti hiši gostilna, ni izključeno, da je kdo drugi tatvino izvršil. Sodišče jo je ie zaradi vzetega žganja na pet dni strogega zapora obsodilo. Telefonska in brzojavna poročilo. DOGODKI V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 23. nov. V včerajšnji seji so mažarski poslanci pri govorih hrvaških poslancev ostavili dvorano in so se vračali le k glasovanjem o členu XI. Razprava o členu XII. se včeraj ni mogla končati, ker so se vsi hrvaški poslanci oglasili k besedi. Debata se nadaljuje danes. Mažarska vlada ima sedaj nov načrt kako streti hrvaško obstrukcijo: Ko borba pride do vrhunca, tedaj bo Rakodcay sklical hrvaški sabor. Tako hoče prisiliti hrvaške delegate, da se povrnejo v Zagreb in opu-ste borbo v Budimpešti. Budimpešta, 23. nov. »Pesti Hirlap« poroča, da jc Justh izstopil iz neodvisne stranke, predsedstvo si je pa pridržal. To je storil Justh zato, da more popolnoma nepristranski postopati kot predsednik. Nekateri listi pravijo, da je med Justhom in Hrvati sklenjen začasni kompromis: Justh pusti Hrvate nemoteno govoriti, Hrvatje pa se zavežejo, da puste rešiti na dan dva članka carinskega tarifa. Budimpešta, 23. nov. Vlada je trdno prepričana, da bo pooblastilna izjava o nagodbi kmalu rešena. PoIonyi sicer s par tovariši grozi z obstrukcijo, ki pa skoro gotovo nc bo imela nikakega uspeha. Budimpešta, 23. nov. Popoldne je situacija za vlado postala šc ugodnejša. Iz neodvisne stranke izstopivši poslanci so sklenili, da pooblastvene predloge ne bodo obstruirali, ampak bodo v debati le proti govorili. Proti bodeta govorila tudi Etovos in Banffy. Hrvatje bodo predlogo obstruirali, vendar je danes izjavil Wekerlc. da bo v 10 dneh pooblastvena postava sprejeta, nakar pride na vrsto takoj kvotna predloga. V današnji seii jc kvotna deputacija podala svoje poročilo, da z 7 proti 6 glasovi potrdi zvišanju kvote za dva odstotka. Nato ic sledilo poročilo, da je pooblastilna predloga v odseku že sprejeta. Budimpešta, 23. nov. V današnji seji drž. zbora je danes utemeljeval Letigyel naj se ustanovi samostojna ogrska narodna banka. Wekerle je izjavil, da je na Dunaju dobil obvestilo, da pravočasni rešitvi nagodbe do 31. decembra 1907 v avstrijskem državnem zboru ne bo nobenih resnih zaprek. Košut je govoril proti Lengyelovcmu predlogu. Nato je zbornica nadaljevala debato o avtonomnem carinskem tarifu. RADECKEGA SLAVNOST NA DUNAJU. Dunaj, 23. nov. Jutrišnja slavnost v spomin 50-letnice Radeckijeve smrti bo velikanska. V slavnostnem odboru je tudi poslanec S. L. S. Pogačnik. Veteranci sc bodo zbrali na trgu pred mestno hišo, odkoder odkorakajo ob polu 10. uri dopoldne. V sprevodu bodo tri godbe. Veteranci bodo defilirali mimo prestolonaslednika. Zvečer velika slavnost, na kateri bo govoril slavnostni govor načelnik vojaškega odseka drž. zbora slovenski poslanec Pogačnik. Dunajčani so izobesili na čast veterancem zastave. Slavnostnega zborovanja veterancev v mestni hiši se udeleži tudi dr. Lueger. 1REDENTOVCI V TRSTU. Trst. 23. nov. Ko je prišel včeraj na laški shod v »Politeama Rossetti« višji policijski komisar dr. Pekoč, so ga sprejeli z žvižganjem, češ. da nima pravice biti navzoč pri zborovanju po § 2. ELEKTRARNE OB SOCl. Zagrado, 23. novembra. Elektrarne ob Soči so začele postavljati električne svetilke. ROPARSKI NAPAD. Reka, 23. novembra. Vojaški begun od 97. pešpolka iz Trsta, Fr. Ogrizek, je napadel blizu sv. Katarine trgovca Terkoviča iz Splita, ga pobil s kamnom in oropal. Sodijo, da je Ogrizek kriv tudi poizkušenega umora pri Rakeku in napada na neko gospo v Trstu. BARANOVA REPUBLIKA. Moskva, 23. nov. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je pričela obravnava proti -11 obtožencem, ki so hoteli okraj Aleksandrov proglasiti za samostojno republiko. Glavni obtoženec je veleindustijec Baranov. Mnogo osumljencev jc žc pred aretacijo pobegnilo. Zaslišanih bo 123 prič. POMILOŠČENJE ZA UDELEŽENCE PRO-GROMOV. Odesa, 23. nov. Tukajšnja zveza pravih ruskih ljudi je prosila carja, naj pomilosti radi progroma v Nikolajevi! obsojene ljudi, češ, da progrom ni bil naperjen proti židoin, ampak le proti židovskim revolucionarjem. Car ie pet obsojencev pomilostil. SKRIVNOSTNI POIZKUS SAMOLMORA. Peterburg, 23. nov. Na kolodvoru v Pe-terburgu se je zastrupila elegantno opravljena dama, ki je povedala, da sc jc zastrupila zato. da se izogne od revolucionarnega odbora naročenemu umoru neke odlične osebe. POLJAKI V III. RUSKI DUMI. Peterburg, 23. nov. Za predsednika poljskega kluba v III. ruski dumi je izvoljen varšavski poslanec Roman Dmovsky, za tajnika poslanec Viktor Jaronsky. VIBORŠKI OKLIC. Peterburg, 23. novembra. Obravnava proti onim, ki so podpisali viborški oklic, se bo vršila še-lc meseca marca I. 1908. OBRAVNAVA PROTI STESLJU IN TOVARIŠEM. Peterburg, 23. novembra. Za obravnavo proti generalom Steslju, Focku, Smirnovu in Reussu, ki se prične tu 9. decembra, se izdajo vstopnice. V prvi vrsti se bodo izdajale vstopnice častnikom in uradnikom in sicer radi tega, da se pri obravnavi ohrani red. RUSKA DUMA. Peterburg, 23. nov. Vlada je dumi predložila 110 predlog, med njimi tudi predlogo o in-validitetnem zavarovanju delavcev. KRALJ LEOPOLD SE POROČI Z BARONICO VAUGHAN. Pariz, 22. novembra. »Matin« poroča, da se belgijski kralj Leopold v kratkem morga-natično poroči z baronico Vaughan in da prevzame princ Albert regentstvo v Belgiji. Doslej se je vedno govorilo, da je kralj Leopold že dve leti oženjen z baronico Vaughan, ki mu ie nedavno povila drugega sina. NAPAD NA BRZOVLAK. Pariz, 23. novembra. Pri Parizu so v br-zovlaku napadli potnike trije roparji. Danes zjutraj so našli v gozdiču v bližini napada tri bodala in elegantno rokavico. Oblast je napadalcem že na sledu. NESREČA V FRANCOSKI MORNARICI. Toulon, 23. novembra. Pri vajah podmorskih ladij in oklopnic sta trčili dve podmorski ladji. Med moštvom je nastala velika panika. Škoda ie velika, človek se pa ni noben ponesrečil. NUNZIO NASI. Rim, 23. nov. Nasijevi zagovorniki se hočejo odpovedati. S tem bi se pravda zopet zavlekla. Pravijo, da jim ni mogoče v tako kratkem času proučiti tako zamotane pravde. POTRES V ITALIJI. Rim, 23. nov. V Brancaleone so prebivalci včeraj prestrašeni vsled novih potresnih .sunkov pobegnili v šotore. Dežuje neprestano. VELIKO PONEVERJENJE. Genova, 23. nov. 400.000 lir jc ponevcril blagajnik nekega velikega podjetja in ušel. Skoro vsak tretji človek je v našem drc-večem času, ko je pogostoma tako težko dobivati potrebni zaslužek, bolan ali ua živcih, želodcu ali na srcu; muči ga malokrvnost, slabost ali pa nima spanja. Kjer že nastopajo taki bolezenski pojavi, jih ni treba še zvišati s tem, da se vsak dan večkrat uživa zrnata kava, ki ni koristna zdravju, kakor so se izjavili naj-odličnejši zdravniki iu učenjaki. Ravno v družini, kjer naj se vsem položi temelj za zdravje, naj bi se torej nikakor več ne pila zrnata kava nepomešana. Kot najboljša primes zrnati kavi se .ie Kathreinerjeva Kneippova sladna kava izvrstno obnesla povsod in že mnogo let. Otrokom, bolnikom in takim, ki okrevajo, naj se ne bi dajala nobena drugačna kavina pijača nego čista Kathreinerjeva kava, ki ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja sama vonj in okus zrnate kave. Samo treba je paziti na to, da se pri nakupovanju tudi res dobiva pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zavojih. Poilano! Ker se mojemu sinu Adoliu VVagenpfeil pred dvema letoma ui posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval. Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celov ško trgovino, bom od danes do 1. iebruarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredni nizki ceni. Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni, na kar si usojam še posebej opozarjati. Vsakomur se torej nudi prilika, da si za mal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabuih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra. Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred. Slavno p. n. občinstvo vabim najvljudneje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem Jurij VVagenpfeil, juvelir, Celovec. Kramergasse 11. Poslano. Ker mi je gospod Jurij Wagenpfeil poveril likvidacijo, si usoiam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jili nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici lc dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji. Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila iu gravure, ter bilježim. pričakujoč cenjenih naročil, velespoštovanjem Adolf VVagenpfeil, juvelir, Ljubljana. Poslano. FRANC JOŽEFOV* grenka voda. U«tanovl)eno 1862. Telefon Stev. 584. DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71 na vogalu Burggasse. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč m TMko porabo od navadne do najfinejše in najeleganl-nejše izpeljave, v vseb velikostih, črne ali bogato emailirane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od is k višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 an 3 sobe. Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem. Patent-vlozki za glinaste peči. 1881 18— 11 """cj Novosti i «s- te sezije! A. Lukič Ljubljana, Pred Škofijo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklioe po najnižjih oenah. mmmm 2397 17 f Razglas Mestno županstvo v Rudolfovem razpisuje službo občiiiikega tajnika z letno plačo 1800 K ter tremi petletnicami po 200 K — Po zadovoljivem enoletnem začasnem službovanju se potrdi tajnik stalno v službi- Službo bo nastopiti najkasneje 1. januarja 1908. Slovenskemu in nemškemu jeziku v govoru m pisavi popolnoma zmožni prosilci njO vlože svoje-z dokazili usposobljenosti in spričevali dosedajnega sluibovania opremljene pjošnje do 15. decembra letos podpisanemu županstvu t V Rudolfovem, dne 21. novembra 1907. ?639 3—1 S. pl. Sladovič, mestni župan. ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, elodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi td., ter katarih v sapilih, iaslizenju, ka"lju in hrlpavosti. Iivir^k: GlesshubI Sauerbrunn, ialaz. »ostaja, zdravila« kapalliia pri Karlovih varit Prospekti ras ton j in franko. V Ljubljani ie dobiva v vieh lekarnah, vežjU serijskih prodajalnicah in trgovinah 1 jeitvinaal ic IttCM. Zaloga pri Mlksa! Kaotavr-la in Pata* Lassalk-M žaSllaal. 114 52—5 Da se irognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, da se jim GiesshUbierjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig n* zamašku. SODE stare, močne in nove v dobrem stanju, ima na prodaj 2604 3—2 Ivan Buggenig cesta na Rudolfovo železnico št. 5. v Ljubljani. Panorama Kosmorama Ustanovljeno 1857. Garniture preprog 2633 za le 6—1 gold. 2"60 garnitura obstoječa iz 2 vel. postelj, preprog in I velike namizne preproge iz prakt marog. in lepo barvanega de-sina, rudeče ali olivne, prodaja sedaj po tej izredno nizki ceni trgov, preprog Orendi, Dunaj I., Lugeck 2. Bogato ilustrirani krasni ceniki na zahtevo zastonj in franko. v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3, [gpod »Narodne kavarno", Električni razsvetljava. Rastavljeno od 24. nov. do vštev. 30. nov.: Cesarski manevri na Koroškem leta 1907. Prav zanimivo.: Gostilna u najem! Pri župni cerkvi, 1 uro od Ljubljane, se da v najem gostilna z dvema gostilniškima sobama, kuhinjo in kletjo. V hiši je mesnica. Odda se v najem ali pa na račun. Izve se pri Jakobu Dimniku, posestniku pri D. M. v Polju. 2634 4—i Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 23l > i Panorama international 2636 Pod Trančo 2. i Razstavljeno od nedelje 24. nov. do všt. sobote 30. novembra: Od Lvova do Karpatov. velika priložnostmi prodaja u Angleškem skladišču oblek Ljubljana, Mestni trg 5 radj izredno velike zaloge konfekcije za dame, gospode,deklice in dečke. Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno. 2638 i2-i O. Bernatovič. Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro, naj kupi samo znamko ,Union". —— 5 V FR. CUDEH 2084 16 urar In trjouec u Liubliani, Prešernove ulice. Ceniki zastonj in po&tnine prosto. ngpfnhia banka čeških hranilnic, f^-r«' yji\ui/ii^n umiiin ■VI... .. ».JI«.. i. -.6.. 4 * I. «•,... I D«l. kap. 7,000.000*- T»leir»«l: »fporobank.". f Deponiranje kavcij la f vadi] raznih vrat. p Eskont menile aamo _ denarnih zavodov. g Bankovne Informacije 5 in »vete brezplačno. ' m Unterhuber Ustanovljeno 1870. lastnik Fr. Benqtse Usmnoql)eno 1870. tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih kamnOW' podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov Te-eion št. 237 P^roCa se Telefon št. 237. - * - ...k k.mnoae&kih del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor: posamezne dele za T ,JEV8,V. ..,««.. „3. Voomenikk itd »topnioe po naročilu narejene z železno sestavo cementne ce«. fasade, balkone; grobne spomenme na , h ta'(Metallique), preproste in z raznimi vzorci za (rore) z vloieno žično pletenino za napravo jo^ov^ gMte vodlJakivPna Ppodlag- posebnega patenta. PO cerkvah, hlS£f i s s e n b a'c h a - Proračun, zaslon, ,n poštnine prosto. , n 744 52-19 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Mllkovaa a alato kolajno v Parizu SSC4. Ildllkavaa a alato kolajno la krlioaai f Londonu 1905. ae priporoea preC. duhovfifiini jJnJlOVnlJKl! OlM? j Izdelovanje vsakovrstne -————— Iz trpežnega la lelldaaga blaga pa alzklk cenah. ^oSolf0 izgotovljene obleka. »osebno aa kavaleke v največji Izberi po najniijlfe cenah. Mivltii] uniform mtrtjikigi araitvt iiliialitib vidoikH. Pri nakupovanju =zz suknenega in manufakturnega - blaga ===== ■• opozarja na Ivrdh« Ortopedlčno-zdrauilnl zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom gospoda Dr. IV. ORAŽNA raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. nahaja se nn Turjaškem trsu štev. 4 v I. nmlstr. Pojasnila daje gosp. dr. Oražen ob svojih ordi-naeijskih urah od 9.-10. ure dopoldne in od 2. —B. ure popoldne v ltfolfovih ulicah št. domačega izdelka priporoča po najnižji ceni ln najboljši kakovosti slavna mu p. n. občinstvu la preč. duhovščini JOSIP VIDMAR e—r v Ljubljani = Pred škofijo štet. 19. — Stari trg štet. 4. Prešernove ulice itev. 4. i« u-ta m Popravila točno in oana. m Krasne Kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame In otroke, fine Muze, krila, lepe kapice In čepice, rokaulce In nosaolce Itd. se dobe 2237 2 najcenejše pri A.VHIODMOZKIČ Ljubljana, Stari trs 21. Najcenejša vožnja v ftunenko. uvran »mbibi ~ oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna Ameriko ndvorske ulice št. 4fl 71 52-49 v Ljubljani dpitalak« ulice fitev. 4. •U N-B Velika naloga suknenlh ostankov. m Opozori se pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moftke in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko B. MIKE-AIJC LJUBLJANA, 2299 15-8 :: Stritarjeve (Špltalske) ulice Stev. 5. :: jNa zahtevo se dopoSljejo vzorci. T£Jt Ottmaor-fftn /■ t14X Slikarja napisov Stark ii pohištvena pleskarja. ka zbirka dr. Schfinfeldovlh v tubah za akadem. slikarja. Elekrični obrat ^usr Najcenejša vožnja v Ameriko. jP' : Pisalne, potne in kadilne potrebščine. : {gjg Razstava. Največja izbera za Miklavževa, božična in novoletna darila lfedno SI" Vedno =DEBELOST= English Breakfast Tea 3S,.£ redno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z ljubjevo prevezo iz Einhorn - lekarne v Welsu 1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v, poskušnja 1 K 50 v, pošto posebej. 10 2599 2 priporoča po najnižjih cenah trgovina z galanterijskim, nirnberškim ===== blagom in igračami ===== Pred škofijo 2, F. IH.SCHHIITTPredškofijol izm Mila, parfumi, glavniki, krtače, galoSe, rokavice, Mg)« st ss 81 i: plofefce in valjo« *a gramofone. == == - » Tovarna ln prodala oljnatih barv, flrneta In laka Brata Eberl, Ljubljana Prodajalna In fcompfoln T«l«fon 134. Ptlavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 ** Ijrlške ulict št. 8 Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. Klobuke, cilindre ln čepice -m u nojno« ejilli taconab io v velikih lzberab priporoča 112 62—28 Ivan Soklič. Pod trančo ftt. 2. Postaja •lak.ielflsnlee. Umtmnorljmno /. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, Slikarje In zidarje, itedilnega mazila sa hrastove pode, karbolineja Itd. Priparočava m tudi sL občinstva sa ▼ najino »troko spadajoče delo ▼ mesta in na deželi kot priznano reelno in fino pa najnižjih cenah. r 768 52-30 Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). pošiljati?« no dem $prcjemc rcstourotcr „yqrodriCg0 Pome" g, ^rži^niK CT«lcfen St 52 ) r Dr. Kovacs-evo mazilo za roktC V rabi nedoseino, povzročitje nežnost in belino rok v 3 dneb. — Lonček I K £0 v. International" odstrani, maha na^lo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K. Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest Liszt Fe-rencz-ier 20. 2307 18-1 Božič 1907. Nev-York In London nista prlranaSala niti evropski edini ter Ic velika tovarna arebrnine prisiljena, oddali vso avolo talogo zeol| proti majhnemu plačilu delavnih moti 1'ooblaičen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-90 in aicer: 6 komadov najfinejših namiznih noicv s pristno angleiko klimo ; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 k. m. amer pat. (rebrnih kavnih žlic; I kom amer. pat. srebrna zajemalnlca zu juho; I kom. amer. pat. srebrna za|emalnica za mleko; 6 kom ane Viktoria čaiic za podklado ; J kom efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin slpalnica za sladkor 42 komadov skupaj samo f£ld. 690. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih |e moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 0 00. Američansko pat. srebro je znano, je skoz In skozi beta kovina, ki obdrži boio srebra 25 let, za kar se garanluje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temel|l na nlkakrlnl slepariji, tavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek In na| nikdor ne zamudi ugodne prilike, da ei omisli to krasno garnituro, ki |e posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako bol|6e gospodarstvo. Dobiva tw edino le v A. HIRSCHBERG-a cksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja m v provincljo proti povzetju, ali če sc znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pespolku. £ pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker jc vaša garnitura v gospodinjstvu jako koda mi pošljr— x- ■— avel pti Preboldu. FRAN ŠEVČIK puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih ffm pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki u izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj. ieleno Malaga, anainka .orel*, za tvoritev krvi pri belici, slabosti, utrujenosti, najboljše krepil o sredstvo «a gospe in otroke ter rekonvalescente. Radi kcm. zveze Chlna a železom lahko vsprejcmljivo, kar pri navadnem 2elczn. vinu ni vselej lahko mogoče. Cena mali steklenici 2 K, veliki stekl. K .V6ci. Izdeluje In pošilja tudi po pošti lekarna pri „orlu" kemika MardetschlSgerja Ljubljana, nasproti Trance, Jurčičev trg. 2577 Pozor! na bivališče tvrdke/ 5-4 Tffhtmiflltn bre*plafino dopošil'atev mojegailust. LUlIlKVllJlC cenika x nad 1000 elikami. - Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek. Slika '/j nav. velibo.sti. <>ii 3i St 365 srebrna dam-^^ skartmont.gi 8'SC ' i ^ Organist in cerkvenik popolno izurjen v igranju in petju, dober pevec, z dobrimi spričevali o 25letnem službovanju, zmožen obeh deželnih jezikov, oženjen, z malo družino, obenem mizar, ifiče službe. Soproga izborna sopranistinja. Več pove uprava. 2621 3-2 Št. 322 srebrna mc.£k» ^Pf1 remont. 3*50 Št 387. srebrna s sidro 15 kamnov 3* dvojni plašč 6*50 Št 341, srebrna s sidro dvojniplašCl&kam-^M nov, posebno močna 7—9*80 Anten Klftoicnn, največja tovarniška zaloga ur. zlatnine in srebrn in e Uvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersko. riatna, prosim, da mi pošljete še jedno. St Pavel pri Preboldu. Dr. Kamiio BAlirn, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem aem ze'6 zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22 oktobra 1904. Luigi Bianclfti Ljubljana, Rimska cesta 16 [ prodaja, popravlja in vglašuje glasovirje, pianine, harmonije ter orgle. Prevzama tudi popravila izvan mesta. 2524 3 1 Cene zmerne. Delo 8«lldno. Prodaja na obrok«. Zamenjava. Poprava vseh clasb I Gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov, želi nastopili službo v kaki pisarni. Ponudbe se prosi poslati pod: »Služba«, poste restante Ljubljana. 2626 2—2 Ivan Demšar podkovsKI Min (zdelo-vatel] vozov u Ljubljani :: Mame Terezije cesta št. 6:: priporoča svojo veliko zalogo ■ffsvf«*« kritih in nekritih, |jgno jn trpežno izdelanih, po jako nizki ceni. Sprejme se upoak tudi več učencev. Zelo trpežno opeko Kakor strelno, zarezno in navadno, za oboke m zidovle ^ priporoča v poljubni množini oqooqqqqqoo Istrska =: vina beli moškat, belo vino, ru» deče, teran, ter vinsko žga» nje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio, v Rovinju, Istra. 2421 24—10 Do""."L. Schlffer Jj««« priporoča najtopleje v kosih in orehovnik kakor tudi lepa suha bukova in mehka drva v polenih in razsekana. — Oddaja 2610 se v vsaki množini. 4_« Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih oenah F. HITI, Pred škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvrSujejo. 2401 Službo 2628 2—2 cerkvenika in organista □ Kašelj! L. 2360 Ktloi* 24-5 ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku - - Kaiser-jevih - - karamel sen, prsa m tinn»< felknmi. Zdravniško preizkuSene in priporočene proti kašlju, hripavosti kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskem in dušljivem kašlju. Zavoj 20 in 40 vin., ikatljlca 80 vin. dobivajo se V Ljubljani t Lekarna pri ,,Orlu" pri želez, mostu, deželna lekarna pri ..Mariji Pomagaj", E Lcustek; Ubald pl Trnkoszy, Jos. Mayer, Ivan Ojurlčlč v Metliki, Karol Andrijanič v Novemmestu in Karol Savnlk v Kranju. razpisuje župni urad na Homou, p. Radomlje, do 5- decembra. (Poleg A VADI DADAllNirn I lePeKa> prostega stanovanja so dohodki v , RUDI, DUKUVilllH. v, bir|: v^nem vrtu m veliki _'_ | njivi.) Nastop do Svečnice. Radi izredno velike zaloge priložnostna prodaja \ Ljubljane, Mestni trn sto*. & Največ/a iZ- fera konfekcije za dečke in deklice jopice za dame, paletoti, ovratniki, kožu-hovinaste jopice in koljerji, kakor tudi obleke za gospode, ranglan ovratniki, zimske suknje, kožuho-vinaste sacco, kožuhi za mesto in ua po-:: :: :: tovanje. :: :: :: Najnovejši modeli! 2603 6 -6 0. Bernatovič. 300 vinskih sodov po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah tvrdka M. Rosner & drug Ljubljana. 2351 (6-13) Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna A. Co. Draždanl In Teči« n. L. Je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejšo vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego ln ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerjjah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50—34 Podružnica b v Spljetu. e Delniška glavnioai i i K S.OOO.OOO. i ■ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča k žrebanju I. decembra promese na državne srečke L 1864 po,ovice J k U~ Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5°/o. glavni dobitek K 300.000 - Podružniea a y Celovcur s i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i s Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvrSitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del), kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoreoij-skih dal. Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveno pleskarstvo. 2467 52-2 ** «s i o ■c 01 « ' O • i _ > 5 3 « S S-ai.si.io3 „8 J- ii.5-2.-s-« «ii "«-8 S > « « * c B S š -S mnBm o 1 Največja tovarna v |uinl Avstriji. — Poroštvo 6 lat. — Uvoz v vtt deiclc. — Popravila tu vgtaXevan|» ic luvrie ntjiuitacje In riiunajo na|ctnr|c. Parna žgjd Deihenihi o Ljubljani kupuje proti gotovini hrastove dile I laško colo debele in od 5 col naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. 2157 Kupuje rudi hrastove hlode in frlze. C. fcr. oblastveno potrjeno 20 1CM 82 učilišče za /trojno risanje branja desifi Ljubljana, Stari trj St. Z8. ® Dobi n todl kroj po tlvotnl meri. a Stalno delo za 50 let! Rojaki, Slovenci, pozor! The Cleveland-Cliffs Pioneer Iron Com-pani, Marquette, Michigan, North America, potrebuje mnogo drvarjev. Plača po K 5-75 od sežnja, ki obsega 2 metra dolžine in 45 palcev visočine. Družba ima stalno delo za mnogo let ter izplačuje v gotovini vsakega desetega v mesecu. Cepljenje drv ne povzroča nobenega posebnega truda ter se d4 prav dobro zaslužiti. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj piše enemu izmed spodaj podpisanih, ki mu pojasni vse potrebno in tudi pove, kako naj potuje, da dospe v omenjeni kraj. 2387 8—6 John Knavs, Alger Ca. Limestone P. O. Michigan, North America. Jacob Levstik, Coalwood P. O. Michigan, North America Frank Debelak, Rumely P. O. Mi chigan, North America. OpmarjBm p. n. trgovcu, žganjetoče, kakor t"dl Rostilničarle na svojo veliko zalogo e«eac, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malag«, Laorimae Chtri«ti, finega jamajskega ruma, priatne alivovke, briojuvca, ;ropino>ca in pa vaeh vrat likerjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpoši jam vsako množino po isti (.eni, kakor tv.-dke iz nem&k h krajev ter jamčim za najboljši usp h vsake es-nce po priloienem navodilu. Neugajajnče biago sprejmem na svoje stroške nazaj. 24.t5 86 — Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem Avgust Beni^ar I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci, Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3. Vožnja traja" - „ _ dni g dni Pn,%a poto^in z najnovejšimi leta 1905 in 06 zarajenimi velikanskimi parnimi Pojasnila daje zastopnik jll^Sllfll^ ana j^lodvQr5^e-ulicešlv.28 Odhod izjiubljane vsa^i ponedeieKytoreKi"četrfeKj/ iednu. St. 1886 RAZGLAS Razpisuje se služba občinskega tajnika mestne občine Kranjske z mesečno plačo 160 K. Službo je nastopiti 1 januaija 1908. — Prosilci popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vlože naj svoje z dokazi usposobljenosti in spričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje do dne 15. decembra 1.1. pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju, dne 12. novembra 1907. 2679 3-2 Pozor! Pozor! f Ivan Savnik »pri Besenčanu" v Kranju === na Glavnem trgu. ===== Priporoča svojo veliko zalogo sukna, mednega in pletnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrinjavke, pletene rute, zgornih jop (Oberjack) ter nepremočijivih pelerin za ienske in moške. Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in polteno postrežem. — Vzorci brezplačno in požtnine prosto. 2506 8- 3 Za gg. ftivilje in krojače posebni popust. H Na drobno in debelo I Istotam se prodaja iz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko rudeče in belo vino od 56 L. naprej. i S>a» «0* y % Dobra gospodinja izdeluje ram, likerje m žganja doma bolje in ceneje in stanejo l/4 manj kot narejena v trgovini. Te zmesi se morejo zaupno in ceno kupiti le pri Boros Mborju Na|starejSa specialna trgovina v deželi Budimpešta vili., Dobftng-ntcza l. Zaloga 50. Tovarna: I, Varosmajor u. 42 (lastna hiša). Tovarna za kletarska in vino zboljševa'na sredstva. — Zaloga strojev in orodja za izdelavo vin8. Cenik in navcdila zastunj in franko. Razpošilja se dvakrat na dan po pošti pa povzetju ali proti vpo-.slatvi denarja. J? Zaščitna znamka „SidroM L!nit.Capsjci con Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller ifltiit priuiuo kot lirratno bol blUvJti. lm odvodno mazilo pri prahlajoaja itd.; cmi SO ... K 1*10 ta K S M d.bi»» t Tieh lek.m.h. Pri n.kop..»ojo l«gt fnrnti priljudne«. 4«mč>|(i ..-MUts. m j M }«aili«Jn )• urisintla. .MkUcic t ik.tf r uie uMlIao inaalt. ,,Sidro" p.tam ■• i« g.toTo otiiriiolal lifel.k. 1 Rlchterjeva lekarna prt ^zlatarn lava" v Prati Kliaabetkgasse itev. I sova. W Hni« mnaa)»> r __(a-ir Razpošiljam nastopne najfinejše mesne izdelke: Fine kranj. klobase, 11 kom. , hrenovke , , „ aalame iz gnjati, kg a Brunlvi&ke klobaae , „ Gajati ž la pra&ke , PerAut in oare „ , gld. 1 — 1 — 1-20 -•80 1--•90 SVtT Razpošiljam vse proti povzetju od S naprej. Se priporočam 2510 ti—6 H. M ODI C, Siftka pri Ljubljani. Rajbogctejšo zalogo in aajrazne« -20B5 92 2 vratnejto Izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer izdelovalec klavirjev in aodna za« pritožen! zvedeaec Ljubljana, Sv. Petra nasip št.4. Vedno so v zalogi prolgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem utiranja In popravljanja vtah sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BBsandorfer na Dunaju, Bsbrtlder Stlngl na Dunaju, Avgust FBratar v Lfibsvu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela JamClm. — NaJolIJa f. Izposojevalnlna. — Dslna plaCUa. " ' Slivovko 1902 letnik, ima na prodaj iranko 4 litre za 9 R 60 v., 6 let staro vinsko žganje 2 litra 5 R 60 v., graščinsko oskrbniitvo Golitaoh, p. Konjice btajarsko. 2498 13—6 Predstave se vrfiijo w delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od IO. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s $5®r Danes v sredo ari o v spored* 2m Vsak četrtek in soboto od 3a do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-s i žani ceni. s i JDL ■ I2bi ^Bk IEH cementarna na Pešati p. Dol pri Ljubljani. Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo oomentnih cevi (6, 10, 15, 20, 25 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miijne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah. Preč. cerkvenim predstojni&tvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakri- stije, veže, kuhinje mnv«iSlr nlnčrp in hodnike, krasne nlOZIIIK piOSCe v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih. Trotoar krog cerkvenega zidu zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za ua pokopališa iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike, okvirje in korita za živino in drugo cementno blago. Ml 25 Ceniki in vzorci na zahtevo. Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). :: &3r Doslej nedosežen!! W. HAAGEB-ja s s Mtxno t «♦«» s a ^ittjjfh ribje ftlMOMI »CTCJimiimftS , m..... H r . Ktirflmti a J mm WtUSMnH, tlneUtk rvmtfo* 1'fMrnM . Jtr»trrj,Ms»gir MCfstjjnjt — j, Protgttilimv wsdiliissslTeifeiyw ' Ponarejanja se [(vzakonito zajamčeni opravi) i ramena, steklenica K 2 — pelo, „ „3 — pri 2348 12-4 j Viljema Maager=jn na Dunaju. I Od 1869 uvedeno .splošno j v avstr.-ogrski monarhiji. I Gospodje idravniki in pro-jfesotji ga radi zapisujejo. | Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah. j Glavna fzaloga in ra/po-| šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo: W. IHaager, Dunaj, HI/3, Heimarkt 3. sodnijsko Kisiedujejo. Milostiva gospa, •H mt», zaka| morata prt nakupovanju iladne kav* Izrecno poudarjati Ima »Kathrelner« f Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite man] vreden po-snemekbrez vseh vrl in, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kav*. Zakaj I« Kathreinerjeva Kneippova slad na kava Ima spričo posebnega načina avojaga proizvajanj« vonj In okua zrnat« kav«. Zapomnita »i torgj aataako.milo-rtivm gospa, d« dobivat« pri*ta« KatKremarjavo kavo sgoq v sa-prtih izvirnih »svojih g napiaon: »Kathreinerjeva Kneippova gladil« kara« in b sliko Župnika Kneippa kot varstveno cnamko. Na uajviAJe povelje Njeg. ^f e. ln kr. apost. Veličanstva XXXVIII. c. kr. državna loterija za skupne oivilne dobrodelne namene tostranske polovioa. Ta denarna loterila ^8.389 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.890 Kron 24 1 10-8 Glavni dobitek maša 200 000 kron v gotovini. Srečkanje nepreklicno 19. decembra 1907. — Ena ere6ka stane 4 Ki Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, lil., Vordere Zoliamtstrasae 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn h, br so javnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke s« pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije). Bajna iluzija I Oblastveno varovan«. i®M Najlepši kras božičnega drevesca »-» M U ga ne smeli pogrešati nobena krščanska družina, je moje libeljšino Mllontno anjel zvonilo za božično drevo it. 1 melnoma U kovine s 6 poslač. angelcl 30 cm Tla. Garantira se ia fnnkcljonlraaje. MM ee lahko takoj u največje sli najmanjie dreros preproetin nafajenjem. Postavljene aamaoee ca&i lahka todi u aamisno evonilo. Postavljeno na toplo peč fankeijonire tudi bresprUfsnlk aveS. Gorki zrak treh prižganih »več Trti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be -tički pa udarjajo na troje zvoncev ia blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč ▼ božično blaženost. Kos stane "i kartonom in navodilom vred K t'60. . K 4'29 n 5-50 • n ® * — •6 koi.v So s 1.0 . » klMT 1» . n -K 43-50 „ 58-- hH2- K 12- :: II- St. i. Ravno tisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvrSeno veleclegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-bričl ca zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, Uo so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod.vred K 2'— K 5-50 1 „ 7-25 „ «0-50 | 50 kosov . loo „ Najnovejši 9 ko.»V IS . 24 . K 57 50 „ 7 7-50 „ 150- K 15-50 „ 20-25 „ 39-50 stekl. nskit za božično drevesce 11 ko«. sortiran b, skrbno zavitih t kertonu, po velikosti in iivrtitrl po K —-40, —-60. --70, —-80, I-—, 1 20, 1*90. 2'—. 8kos. kartonu, po velikosti in iivniitvi po K —'75, —-90, I*—t 1-20. L.metla, angolski lasti, srebrni ali zlati, kuvert K —"IO, iiea /j. orehe 100 k«e.v K —20, verižica i*, steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po veliko**) krog jio K —'90 —■95, 1*20, 1-40. Svečice 24 koso, v kartona K —-50, vefcje 16 kosov v kartona K —'58, držajci za sveče, tncat K —-50. ---Prosim zahtevajte katalog pristna Roskopf patentna rc-monloirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem nasidroinza-Sčito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstven« plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo i a ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letnigaran-cijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalccm 8 K, 3 kosi 17 K. ^ Bogata izb.rs t računglavn. katalogu. Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, nikeKij nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1*50 St. 7203. Cena dobra denarnica i^cu,.1v.. kosa, motnega, gladkega nsnia nena, lazaklopci is govedine, 4predeli in visitie, 3 zapore. 9 cm del. 6 lir. K 1-35. Boljše denarnice po K 1*85, 2*10, 2-80,3-10,3-50,3 80,4 20 in vil., Rftjlrtin nnnVnHfl Va>k P- 5- knpec, ki od I. sept. do 30. nor. pismeno n.umkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi ssstO"i UU&llUU HUyrUUU. h hoiiino nagrado alarmno budilko st. 4343 m po noči meden m se kazalnikom in pa koledar za 1. 1906. M p« Mvsetj« m«M .poiu4, ali naj Zamena dovoljena ali denar naza), torej brez rizika! —— tja ali denar a a prej. Najpripravneje sc nareka na odrsko po.stne nnkrtmice. Neobhodno je potrebno, da se pri nase pofilje blago po povzetja alt če je denar odposlan po nakaznici. Tadi je v korist vsakdan naročitelja, da klago še pred 16. deoembrom, ker pošta po 15. decembru utrudi hudega navala ne more dostavljati take kitro, kak.r .b naTaduem ča-.a. Na.lavljajt. nsrečbe zatorej pravočasno na naslov: Ivornica ur v Mostu s JAN KO URA ccs. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - St. 1940 n« Češkem - ZaM«va|t« moj najnovaj«! glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj poiijem zastonj In pofitnlne prosto. «a» otrokom in odrasenim osebam pripisujejo zdravniki 7elo uspešno mmm scillae kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažujc krčeviti kašelj In ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thyniomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kalija. Vprašajte, prosimo zdravnika I 1 steklenica 2-20 K. Po polti franko proti pošiljatvi 2*90 K 5 3 steklenice pri poSiijatvi 7 K. 10 steklenic pri poSiijatvi 20 K. ✓ Izdelovanje hi glavna zaloga „ lekarna B. FRAGNER-Ja 2430 c kr dvom. zalagatelja 24—1 =•-■■- Praga lil., št. 203 ===== Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na ime sredstva, Izdelovatelja In na varstveno znamko- Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd. 2654 4 Drag. Heger urar, juvelir in graver. Osiek I. Kapucinska al.*, (Slavoo.) Ohr-anute« zdravega lodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju In v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih teli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko edvajajočo domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znano nasledke ne-smernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. goreči co, napenjanje, nezmerno tvoritve kislin ter krče je dr. Bote bai*am m iolodeo iz lekarne B. FRAGNERJA ▼ PRAGI. VARILO I "m Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI c. in kr. dvornega dobavitelja ■ nPri črnem orlu"-- Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul. 203. Po pošti razpošilja sc vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklonlee 1 K. Proti vpošiljatvi K I SO se pošlje mala steklenica In za K 2'80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 - 4 vel-ke steklenice, za K 22"— 14 velikih steklenic pošlnine prosto na vse postaie avstrn-ogrske monarhije Zaloge v lekarnah Avatro-Otferske. V Ljubljani ' ' pri gg. Ivkarjih: G. Plccoll, U. pl Trn- S se dublv. k6czy, M Mordetachiiiger, J.~Mayr. 2172 ytXXXZXXXXZXZXXZXZXXXZeXXZjKZZZXXXZZZXXXZZXZilč^ i Obrtno kreditna zadruga v Ljubljani * ____£ . --— . ^m. Ab. nm £ an .la. r»n tarr^ani A 25IK 5-3 regiitroiansi zadruga k neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge na tekoči in žiro ra- J^ || 0| Rentni davek plačuje zadruga sama. Hranil« . ~ čun ter jih obrestuje po * 12 |0 nične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prekinilo. — Posojila se dajo le udom. Delež zna&a IC I00a— in se plača takoj ali pa v mesečnih obrokih po IC 10*— ali tedenskih po K 2-—. Vlagateljem in članom so na razpolago poštno- ^ hranilnične položnice. — Uradni dnevi: vsak torek in petek od II. ure dopoldne do I. ure popoldne. — ^ ^ - • -:-_.-- Uradni prostori v „Z adružni Zvez i", Miklošičeva cesta štev. 22. --------------^ 1»nxxiinxmnnxxixani^ I 1 Podrainic«: Praca a neaUilnic aari: Oraben a«, Mala »Iran, Mast. .Uca II, Badea, Brao, Uaik* Upa, Celka Eualaa, Moravski Caabevi, »Mila*, Rovi JUla, PlaM, Ivi lava loUberee. ... Menjalnico na Dunaja: I. WallieJle II, U. Tabar.lran. 4, III. UaiarKa.se 77 (vagal R.nnv.ia), DI. L»-weaea.M 17, IV. Vledaer Htapl.lra... 11, V. SchSabraoner.tra.ie S« a, n ftaaiaaa dorferair. M, VII. Marlabller.lra... 70, VIII. Lerchenlelder.hra... I« IX. Al.er.lra..e S», K. rafarlleo.trane M, *VD1. WUHav.rclraM. •», XIX DBbllarer HaapMr. IS, XIX. Ha.pl.lra... K. _ fcSsnjalnižna delniška družba « ibo -144 MERCITR 44 Dunaj, I., WoIlzeiIe 10, Alt«, kaipltal X 20.009.000. B«i«r saklrnl K 8 500.000 Najkialaninojai mr nakup in prodaja vaah vrst rent, dr lavnih papirjev, akci), prioritet, ustavnlc, aročk, devu, valut ln denarja- ®ar Zamenjava in eskomptiranjc Uirebanlh nHtavnic la obligadl. srečk in kuponov. PollahU In Slovenci. »Slovenski Narod« in Švvlat stowianski«. * V predzadnji številki (vinotokovi) je prinesel krakovski mesečnik »Šwiat sIowiariski«, ki je brez dvoma najboljše slovansko glasilo, odgovor »Slovenskemu Narodu« na njegove napade v št. 219 z dne 21. kimovca. Iz tega odgovora lahko razvidimo, kakšen ugled ima »Slovenski Narod« med resnimi in vplivnimi slovanskim krogi, pa tudi, kako resna in stvarna je njegova slovanska politika. Povodom članka — začenja krakovski mesečnik — g. Z. Maryckega pod naslovom: »Poljaki med Slovani Avstrije«, katerega je prinesel naš list v poprejšnji številki, se je oglasil »Slovenski Narod« na tak način, da moramo obrniti pozornost na organ slovenskih liberalcev tudi z ozirom na — rekel bi dobro javno obnašanje med slovanskimi narodi. Pri tej priliki se je namreč debelo lagal. Na trditve »Slovenskega Naroda«, da ga-licijski Poljaki niso nikdar vživali posebnih simpatij slovenskih liberalcev, dasiravno so le-ti s sočutjem opazovali boj Poljakov za svojo narodnost na Ruskem in na Pruskem, odgovori »Slovanski svet« s sarkastičnim vz-klicern: Torej vi nas imate radi samo tam, kjer se ne srečamo. V tem slučaju so vaše simpatije brez vsacega pomena, ker ne morejo imeti nobenih praktičnih posledic! »Slovenski Narod« navaja« dva vzroka, vsled katerih Poljaki ne vživajo simpatij slovenskih liberalcev: 1. radi njihovega postopanja z Rusini; 2. radi njihove politike. Na prvi odgovor odgovarja »Slovanski Svet«: Tega ugovora ne moremo vzeti za res, ker vemo, da bi bili Slovani srečni in zadovoljni, če bi jih kdo tako »zatiral«, kakor »zatiramo« mi Rusine v Galiciji. V tem slučaju bi imeli nekaj gimnazij, nekaj lastnih stolic na graškem vseučilišču; ljudskih šol na Koroškem, Štajerskem in v Istriji, kolikor bi sami hoteli (da ne govorimo o Kranjski!), uradni jezik slovenski j:ji sodiščih, v občinskih in okrajnih zastopih. pri deželnih odborih na Koroškem, v Ist>iji in na Štajerskem (da ne govorimo o Kranjskem!), vsi uradniki v teh deželah bi znali dobro slovenski jezik. Vse nemške stranke v teh deželah bi priznavale Slovencem pravico do slovenskega vseučilišča, ne samo v Ljubljani (kot popolnoma slovenskem mestu), ampak (če bi hoteli) tudi v Celovcu (ki je bolj slovensko mesto, kakor Lvov rusinsko), samo poč enim pogojeni, da bi slovenski dijaki ne gosjcdovali z nožem in sekiro na nemškem vseučilišču. Slovenski liberalci se niso nikdar i:'sali nagnjenja do noža in sekire. Torej bi se zedinili pod tem pogojem in naredili »lep dobiček«, ako bi vpeljali na Slovenskem tako zatiranje, kakoršne-ga so deležni Rusini v Galiciji. Liberalci slovenski nam torej to očitajo, po čemur sami hrepene, v čemur vidijo korist svojega naroda. Mi bi še pripomnili, da krakovski gospodje še nekoliko premalo poznajo slovenske liberalce. Njihov edin program, v kolikor sploh imajo kakšen program in se ne omeje samo na klafanje in oštarije, je »Pfaffen-hetze«. Korist slovenskega naroda jim je deveta briga, po kateri čisto nič ne hrepene, kar se razvidi iz divje gonje, katero so pričeli proti s tolikim trudom pridobljenim slovenskim gimnazijem. Na drugi ugovor, da slovenski liberalci niso mogli simpatizirati s Poljaki radi poljske politike, odgovori »Slovanski Svet«: Kakšna politika? Iz katerega časa? Poljsko »kolo« se ni držalo vedno iste taktike, treba je torej jasno povedati, drugače govorite samo fraze. V poprejšnjem članku smo skušali razložiti, zakaj se je v zadnjih časih naš klub držal take politike. Zakaj zamolči »Slovenski Narod« naše naloge in ne odgovori nanje čisto nič, ampak mlati samo prazno slamo? Dalje očita »Slovenski Narod«, da se Poljaki malo čutijo Slovane in niso vselej podpirali Slovencev, a ob istem času se hvali, da Slovenci nimajo nobenih simpatij do Poljakov. Ali je mogoča večja breztaktnost, prositi koga, naj ga podpira, a mu obenem v obraz povedati, da ga ne mara. Pravite, da smo vam nesimpatični, a v istem času prosite, naj vas podpiramo. Tako postopanje je v resnici politično čudaštvo in če imate tako razumne politike, je težko pričakovati, da bi se vaše razmere zboljšale. Na besede »Slovenskega Naroda«, da so se simpatije Slovencev začele obračati k ru-sinskemu narodu, s katerim veže Slovence enaka osoda, odgovori »Slovanski Svet«: Te besede tvorijo največjo lahkomišljenost, katero je kdaj kdo izrekel. Med Slovenci in Rusini samore samo on najti kakšno podobnost, kdor nima o razmerah nobenega pojma. ---Značilno je, da je obširne dokaze o tej zadevi »Slovenski Narod« molče preskočil. Dalje našteva »Slovanski Svet« še več drugih laži in neresničnosti, katerih se je do pustil »Slovenski Narod« v svoji polemiki. Tako na primer je pisal »Slovanski Svet«: Ali pa zamoremo dati Slovencem veliko bolj praktičen načrt, namreč združilo naj bi se Kranjsko z južno Koroško in južno Štajersko ter slovenskim Primorjeni v eno deželo, v ze-dinjeno »Slovenijo«, ki bi bila razdeljena na nekaj večjih administrativnih okrajev, kakor leži v programu sedanje vlade. »Slovenski Narod« je pa odgovoril: Po mnenju Maryckcga bi bilo za Slovence najbolje in najkoristneje, če bi se odrekli zahtevi po zedinjeni »Sloveniji«« iu se zadovoljili z avtonomnimi administrativnimi okraji, kakor je proglašeno v prestolnem govoru V prvi polovici tega stavka imamo premišljeno laž, v drugi pa pravniški nesmisel. Slednjič še zakliče: Kaj je namen tega laganja? Saj vendar brez namena nikdo ne laže! »Slovanski Svet« je mnenja, da piše »Slovenski Narod« zato tako proti Poljakom, ker ne mara zbližanja s Poljaki. A ž njimi ne mara zbližanja, ker ima Poljake za preveč klerikalne. Nato se sarkastično norčuje iz njegovega strahu pred klerikalci. »Slovenski Narod« se je torej jasno in surovo odrekel proti slovanskemu programu, katerega se drži organ poljskih slovanofilov »Š\viat slo\viaiiski« in proti zvezi s Poljaki. Toda »Slovenski narod« je glasilo stranke, katere načelnik je največji Slovan in slovanska glava, Ivan Hribar, in hoče zastopati tudi slovansko idejo. Naj torej enkrat pove »Slovenski Narod«, kakšen je njegov slovanski program? Mi vemo samo to, da sočuvstvuje na eni strani samo s Pokretaši, na drugi pa z Ukrajinci. Pokretaši so pa v zvezi s Košut-janci, Ukrajinci pa s socialnimi demokrati in z Vsenemci. iz slovanskega sveta. si Razmere na Ruskem v drugI svetlobi. Popolnoma drugačno sliko o ruskih razmerah nego iz poročil in brzojavk židovskih in nemških listov si moremo napraviti iz poročila, ki ga jc poslal svojim prijateljem abbe Meunier, francoski učenjak, ki sedaj biva na Ruskem že nekoliko mesecev radi študij. Četudi v popotnem listu abbčja Meuniera izrecno stoji, da je katoliški duhovnik, vendar se mu je dozdaj povsod zelo blagohotno ustreglo, celo tudi pri ruskih uradih. Mogel je brez vseh ovir in zaprek mirno študirati. Tako n. pr. je mogel mirno proučevati knjižnico v kijevski akademiji, celo tudi Kremelska sobana, ki je sicer vsakemu nepristopna in kjer se blagoslovi sv. olje, je bila abbeju odprta, da si je mogel ogledati tamošnje stare ikone. A. Meunier nima dosti besedi, da bi pohvalil ne le blagohotno ravnanje uradov, ampak tudi ruskega ljudstva. Zdi se, pravi, da baš radi njegovega du-hovskega stanu se mu je povsod tako blagohotno ustreglo. Bil je pripravljen na popolnoma kaj drugega. Glede na razmere v državi je našel povsod lep mir in varnost. Za svojega, trimesečnega bivanja v Peterburgu, Moskvi in Kijevvu ni zapazil nobenega aretiranja, nobenega napada. Samo dvakrat je videl, kako so gnali nekoliko jetnikov kam drugam Vsi ti jetniki pa so bili judje in prebivalci so bili z njihovo kaznijo zelo zadovoljni. Po poročilu, ki ga je učenjak dobil iz dobro informiranih krogov, je tako povsod. Zidje so največja nevarnost za Rusijo; največji del listov in tiska je v njihovih rokah. Po revolucionarnih in uničevalnih idejah, ki jih med ljudstvom razširjajo. hočejo spraviti ruski narod v prepad. Samo njihov upliv je provzročil, da je druga duma v svojih zadevah šla tako daleč, da se je morala zatvoriti. Zidje na Ruskem se hočejo oprostiti od za nje izjemnih postav, hočejo doseči pravico imeti posestva, ki je doslej nimajo. Posledica tega bi bila, da bi se ves židovski veliki kapital vrgel na Rusijo. Hočejo dalje v tujini kredit Rusije omajati, ker tudi to jim je v korist. Na ta način so nastali nemiri, v katerih je ljudstvo dalo duška svojemu sovraštvu in pride še k daljši katastrofi. Zanašajoč se na svoj denar, so židje slepi za znamenje dobe ter ne vidijo, da se splošno sovraštvo obrača zoper nje vsled njihove pogubne delavnosti. si Francosk: pisatelj ln slovanofil, Willi-am Ritter, je napisal za slovaške »Narodnie Noviny«, ki izhajajo v Turčanskem Sv. Martinu, uvodni članek »O potrebi glasbenega skladatelja za Slovake«. Pisatelj v članku pravi, da glasba je edina svetovna govorica in ako bi Slovaki imeli kakšnega slovaškega Griega. čez noč bi Evropa izvedela o Slovakih več nego po desetletni agitaciji. si Delovanje Poljakov na Dunaju. Na Dunaju sc jc uradno naštelo 4346 Poljakov. Le-ti Poljaki imajo svoje šolsko društvo (pod pokroviteljstvom kneginje Lubomirske), ki vzdržuje eno zasebno poljsko šolo. dalje imajo javno čitalnico in izdajajo na Dunaju poljski list v nemškem jeziku (tednik »Polni-sche Post«). Sedaj pa dunajski Poljaki nameravajo zidati poljski »Narodni dom«. V ta namen bodo izdali obligacije po 100 K, ki se bodo obrestovale po 3 odstotke ter upajo, da bodo v kratkem nabrali potrebno svoto za zidanje. Ljudske šole v Bosni in Hercegovini. Koncem šolskega leta 1905—1906 je bilo v Bosni iu Hercegovini 366 ljudskih šol, in sicer 253 narodnih, 103 verskih in 10 zasebnih šol. Od 103 verskih šol jih je bilo 70 grško-orto-doksnih, 31 katoliških, 1 evangeljska in i judovska. Na 4284 prebivalcev pride ena ljudska šola. Šole je obiskovalo 26.155 dečkov in 7543 deklic. Po veri je bilo 4902 mohamedan-skih učencev, 13.597 grško-ortodoksnih, 13.341 katoliških in 1340 Judov; ostali so spadali različnim drugim veroizpovedovanjem. si Nemški list za gališke Nemce. Kakor smo že poročali, ustanovilo se je v Galiciji nemško društvo »Zveza Nemcev v Galiciji«. To društvo je začelo sedaj izdajati svoje glasilo pod naslovom »Deutsches Volksblatt fiir Galizicn«. List, ki izhaja vsakih 14 dni, urc-du.ie neki A. Sandauer v Lvovu in ga tiska A. Miidler v Biali. Kakor se iz prvih številk vidi. jc namen lista ponemčevanje Galicije. Zavoljo tega »Kurj. L\v.« pozivlje gališke Poljake in posebno Rusine, med katerimi je največ nemških naselbin, da se skupno borijo zoper gališke Nemce. si Izseljevanje Iz Makedonije. »Slovenec« je že poročal, da v aha-čelebijskem kraju vlada lakota, ker grško-turški bojkot je uničil tamošnje rokodelce, ki so sedaj brez jela in dela. Zavoljo tega so sc jeli tamošnji prebivalci izseljevati tako, da v nekateri veliki vasi je že 80-140 praznih hiš. V kratkem času bodo vasi v aha-čelebijskem kraju eksistirale samo na zemljevidu. To jc seveda želja turške iztrebljevalne politike, ki hoče zlasti iz Odrin-skega izgnati vse kristjane in potem Carigrad in Odrinsko ograditi s fanatičnim turškim ljudstvom. si Slovaška liga v Ameriki. Mažarski listi naznanjajo svetu novo »senzacijo«. V Ameriki se je ustanovila slovaška liga, h kateri so pristopila vsa ameriška slovaška društva. V Clevelandu je bil ustanovni shod, ki se ga je udeležilo 7000 oseb! Liga je dovolila 10.000 dolarjev (skoraj 50.000 kron) za ameriške časnikarje, ki hočejo potovati po Ogrskem ter se na lastne oči prepričati o preganjanju Slovakov. — To seveda Mažarom ni prijetno! si Shod inostranskih Cehov v Pragi. Kakor se poroča, namerava »Narodni češki svet« prirediti ob priliki jubilejne razstave trgovinske zbornice leta 1908. shod inostranskih Cehov in sicer h koncu junija. Vse potrebno se je že za ta shod ukrenilo. si Dr. Ivan Franko, znani rusinski pisatelj, je bil poklican v Sofijo na učno stolico slavi-stike. Dozdaj je bil v Sofiji profesor slavistike Mihael Dragomatiov. si Koliko se popije v Lvovu. Zadnji mesec se je v Lvovu popilo nič več in nič manj nego 13,471.000 litrov piva, 1,023.000 litrov žganja, 349.000 litrov vina in 73.000 litrov ruma. Pivo in vodko so lvovski prebivalci pili kakor vodo. Povprečno pripada na eno osebo na dan blizu 5 litrov piva; ker pa ženske in otroci ne pijejo, more se reči, da na enega pivca v Lvovu pride 20 litrov piva na dan. si Prestop pravoslavnih k drugim vero-izpovedanjem na Ruskem. Odkar se je na Ruskem izdala postava z dne 15. aprila 1905 o verski toleranci, začeli so pravoslavni verniki izpreminjati svoio vero. Tako je od 1. septembra letošnjega leta v kijevski okolici prestopilo 635 pravoslavnih li katoliški cerkvi, 64 oseb je sprejelo židovsko, 43 protes-tautovsko in 130 baptiško vero. si Trgovinska gimnazija v Bolgariji. Bolgarskemu sobranju bo v kratkem predložen zakonski načrt o ustanovljenj.il trgovinske gimnazije, in za to se bo od sobranja zahtevalo kredit 250.000 dinarjev. Ako sprejme sobranje ta načrt, kar je skoraj gotovo, tedaj sc prva trgovinska gimnazija ustanovi v Bur-gasn.___ Kuharica izvežbana v vseh gospodarsk. poslih, srednje starosti, želi službe v kakem župnišču, najraje na Spodnjem Štajerskem ali Gorenjskem. — Naslov pove uprava. s&is 3—2 ^/Mms Postavno zavarovano. (jiCHDIEMi 1 ^etaM&tttolsra j Mi ti Ainirevir hvMa tt» Vsako ponarejanje kaznivo Edino pristen je Thlerri/Jev balzam z zeleno znamko „redovnicau. Ceaa 12 majhnih ali 6 dvojnatih »tek leuic uli 1 velika speciialna steklenic* s patont. zamaškom K 5'— franko. Thierry]evo oentifolijsko mazr!« proti rsem 3o tako starim ranam, vnetjem, ran i t ram, abscesom in oteklinam vseh Trst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti porzotju ali denai naprej. — Obe domači sre-lstri *t? povsod znani in slovita kot najboljši Narofiiln so nasl.trljnjo na : Lekarnar A Th!erry v Pregrad pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči original, ih pinem gr:i tis in franko. V zalogi v pkoro večjih lekarnr.h iu niodicinaln h drogeriiub. 8tl M ■ ¥ najem se odda na Viru št. 3. pri Domžalah hiša, ki je pripravna za gostilniško obrt in za trgovino. — Več se izve istotam ali pa pri FR. STUPICA, trgovcu v Ljubljani, Mar. Terezij« cesta I. 24B4 f> l Stojte! Ne ^smatrate Jedilno mast Iz _____(kokosovih orehov) L\ za najboljSo? „Ceres" mast nI le naj-- flnejša In naj&lstejia, ampak tudi najcenejša In najlzdatnejia mast, kar Jih poznam. - Le poskusite! Ne boste se kesali! | Izvolite pl.ati po woroel | Barhenti in flanele modernih vzorcev, platno, damasti, namizni prti, brisače, srajce, kakor tudi vse platneno in bombaže-vinasto blago, modno blago za obleko za dame in gospode, zajamčeno dobro, 2082 priporoča 13—4 V. J. Havliček izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga v Podčbradech. „ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino sprejema upravništvo v Ljubljani. Osebni kredit za uradnike ,, Častnike , uCitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmcrncjSili pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila ua osebni kredit Potovalci izključni »Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njem*vodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 1 Več sto stoječih ^ tastaisir! ob državni cesti ugodno^ na ' prodaj. Naslov pove uprava tega lista.! 2565 2 ~2 f&ctfni/cč Milen .ieli/o , l.tolam .prejmejo .. dobri In zanesljivi zastopniki. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam odslej svoje priznano izborno 2642 5—3 gorenjsko sukno vsako sredo ter soboto vse druge dni pa ------na Vodnikovem trgu —---- na Poljanskem nasipu štev. B in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovanjem JOSIP REIGH, tovarnar v Ljubljani. 1504 23 SzantnerjevS crevlji £ edini v kakovosti, lepi in fini izvršitvsl Največja zaloga za gospoda, gospe in otroka. ----- Prva in največja zaloga Črevljev na Kranjskem = F. SZANTNER = Zimskih 6revljev Dokolenic (kamašen) SŠ Črevljev za dom ™htD?,nahikah po Moški &eviji?od k s-naprej, ženski čevlji, nizki, od Ljubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana. K 4 80 naprej. Ženski firevlji, visoki, od K 850 naprej. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju. Trgovoi dobijo primeren popust. ItiTieu, uiti« ia kiutrak-cijiki kljiiiTiiiirilT«. lldrolICni vidri hi sesalki Josip Weibl J. S)riltzir~ji usi. LJUBUAIA, lloinikivi ulici 4 priporoma n danemu obfiinatrs is praCaatiti duhovšini ▼ Udeloranj« vsak » to atrok« apa-A«Jo£lh predmetov: ftlfo« amrelja mm atroj, obhaJUna sin, ograj* as alrodvora ataajaa laritji, vatam Trste, balkoni, veranda, stolpna kril«, itadUalka, atrala- voda, kalazna akna, ialazaa atola Itd. IposUalltata: valjltal laitort ia aolnftao plahto po naj no vej tem aiataaa ■ aamodTigalalai s MH M—oporami braa rijakor. Razglas. Radi oddaje zgradbe nove iupne cerkve v Šmihelu pri Žuženberku vrSita se bode daa 4. deoembra 1907 v župnišču v Šmihelu pri Žuženberku zmanjsevalna dražba in sicer s pričetkom ob 10 uri dopoldne. Ponudbe kolekovane z 1 K kolekom naj se pošljejo najpozneje do 2. decembra 1.1. podpisanemu. Dotlčne nafirte, stroškovnik in splošne stavbene pogoje si vsak lahko pogleda v župnišču do 2. decembra 1.1. PreraCunjeno je: 1. Dninarsko in zidarsko delo na........... 15.963 K 32 h 2. Tesarsko delo na................3.891 K 15 h 3. Krovsko delo na.................2.731 K 24 h 4. Kleparsko delo na................ 1.652 K 96 h 5. Mizarsko, ključavničarsko, slikarsko delo, skrb za železo in razna druga dela na....................5.261 K 33 h_ Skupaj..................... 29.500 K - h Ročno in vprežno delo je preračunjeno na 5000 K, kar je že v gorenjih vsotah zapopadeno. Prednost imajo ponudbe za skupna dela, v ugodnem slučaju oddajo se tudi posamezna dela. Stavbeni odbor si lahko pridrži posamezna dela in vožnjo, ako bodo okoliščine ugodne. Stavbeni odbor Šmihel pri Žuženberku 19. novembra 1907. Jan. Župančič župnik in načelnik stavbenega odbora. Pno kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu Avgusta Agnola v Ljubljani Dunajska cesta li 13 poleg Jigovca" tc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnifttvona kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva > slikanja nastekln za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izber steklenega ia porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 171111-11 ■■risi ia proračuni ■■ zahteve zastonj. Sfrttmhi m(ft Icvrioiili M m u rufilap f. i. rijesalces ? Razglas. 2630 3 2 Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča Ljubljana z dne 18. novembra 1907, oprav. štev.Al—se bo na prošnjo ml. gospodičin Frančiške in Ivane OreSek iz Ljubljane vršila v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani, Sodnijske ulioe Štev. 9 SGT dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne 1S8 jatma drcizbo njihovega posestva pod hiš. štev. 44 ob Sv. Petra cesti, vlož. štve. 120 katarstr. občine šentpetersko predmestje, l. del. Vzklicna cena znaša 26.000 K. Dražbeni pogoji leže v navedeni notarski pisarni med navadnimi urami na vpogled; le način plačevanja najvišjega ponudka se bo določil sporazumno s kupovalci šele na dan dražbe. Kot varščino mora vsak kupec pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja založiti znesek po 2600 K v tuzemski gotovini, pupilarno varnih vrednostnih papirjih, kojih vrednost se izračuna po dunajskem borznem kurzu predidočega dne ali v hranilnih knjižicah kake hranilnice, pri katerih se lahko nalagajo denarji nedoletnikov. Dr. Karol Schmidinger o. kr. notar kot sodni komisar. Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišja odlika »GRAND PRIX". m Kalite vaj te le : 529 5 z varstv. znamko GLOBUS v rdečem pasu Edini izdelovatelj: Fritz Schulz ml. Akcijska dražba, Lipsko. GLOBUS čistilni izvleček ker se ponujalo mnoga ponarejenja. Najkrajša!, najcenejša U02ll](l u AlMiKi z modernimi, velikimi brzoparniki iz LjnbljanečezAntwerpenvNewYork je proga rdeče zvezde „Red Star Line". Na naših parnikih: „Finland", »Kroonland", „Vaderland', „Zeelaud" in „Samlaiid", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in tr^ja vožnia 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesoc vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila daje hladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENCI v Ljubljani, Kolodvorske nlioe odalej Stev. 20. od Južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri | .Starem tišlerju". 320 ift— 38 J »H B S Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure U LJUBLJANI Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom po 4 Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. 31 O 4 to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. Rentni davek plača Hranilnica sama. 1949 52-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. NnjHigurnejSa prilika za stedenje! Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik. Bfl