wewefeeweesesea »T Ib pranUuv lasued daily «xccpt Saturday* Sundaya and Holiday! ' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■ - . "m V. mai Uradniški In nprmtfkt prostori: 1687 South Lawndai« Ays. Office «f Publication: IS87 South Lawndala A v« TsUphon«, Rockwall 4904 mÁ LETO—YEAH XL UaSa )• St.00 JErTVSS CHICAGO 23. ILL., TOREK. SI. SEPTEMBRA (SEPT. 21). 1941 Subscription SS.OO Yeetly ÔTEV —NUMBER US Državni tajnik MarshaH odletel v Pariz % * Udeležil se bo zasedanja generalne skupščine Združenih narodov. Diskuzije «t. at «p«cial nau of posta«« provided for in saetiéñTtSS. Ac» «< Ost. 1141T, sutfcortaod on Juna A iltS." r" ^m f' 1 .«>iiii ■ 1 o krizi v Palestini Waahlngton. D. C.. 20. sept.— Državni tajnik George C. Marshall je odletel v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja generalne skupščine Združenih narodov. Z letališča v Washingtonu je odletel s Trumanovim osebnim letalom Independence. Pred odhodom je Marshall konferiral s svojimi svetovalci o poročilu W. Smitha, ameriškega poslanika v Moskvi. Smith je poročal o rezultatu .razgovora med poslaniki zapadnih držav in ruskim zunanjim ministrom Molotovom o berlinski krizi, katero je povzročila ruska blokada. Doznava se, da maršal Vasilij D. Sokolovski, ruski vojaški go-verner v Nemčiji, ni dobil noVih navodil od Molotova glede pogajanj z vojaškimi governerji zapadnih držav o berlinski krizi. Možnost je, da bodo pogajanja o krizi premeščena v Pariz. ' Marshall je pred odhodom v Pariz dejal, "da je mednarodna situacija kritična.' Samo upanje ne bo prineslo miru. Amerika bo storila vse za ublažitev napetosti v interesu svetovnega miru." Amerika se posvetuje z Veliko Britanijo in Francijo o nadaljnjih korakih. Ruska blokada ztfpadnega Berlina bo morda prišla pred skupščino Združenih narodov. Uradni krogi v Washingtonu trdijo, da je Amerika za nadaljevanje pogajanj s Sovjet-. sko unijo, dokler so izgledi za dosego sporazuma. John Foster Dulles, član ameriške delegacije, je dospel včeraj v Pariz. On je svetovalec .državnega tajnika Marshalla in newyorškega governerja Tho-masa-1 E. Deweyja, predsedniškega kandidata republikanske stranke. Paris. 20. sept.—Trygve Lie, generalni tajnik Združenih narodov, je predlagal podvzetje odločnih korakov za zaščito življenj reprezentantov organizacije v Palestini. On je ostro obsodil umor švedskega grofa Folka Bernadotta in francoskega polkovnika Andrea Serrota v Jeruzalemu. Oba sta bila napadena in ustreljena iz zasede. Lie je dejal pred člani varnostnega sveta, da je umor grofa in francoskega polkovnika direktno oviranje prizadevanj Združenih narodov, katerih cilj je izravnava palestinskega problema. Dr. Jose Arce, argentinski delegat, je obdolžil vlado Izraela, da je zanemarila svojo dolžnost, ker ni zaščitila Bernadotta in Serrota pred atentatorji. "Državo Izrael ne moremo smatrali za miroljubno, ker sta bila Bernadotte in Serrot umorjena na njenem ozemlju," je dejal. "Združeni narodi potrebujejo arjnado 10,000 mož v Palestini za vzdrževanje miru in reda. Žalostno je, ker se velesile ne morejo zediniti glede formiranja oborožene sile." Člani varnostnega sveta so se sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o umoru švedskega grofa in francoskega polkovnika v Jeruzalemu. Lie je naznanil, da bodo diskuzije o palestinski krizi na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov.' Aubrey S. Eban, repiezentant Izraela v varnostnem svetu, je dejal, da je vlada odredila čistko med židovskimi teroristi. Ruski delegat Jakob A. Malik je ponovno apeliral za izvedbo načrta glede razdelitve Palestine na dve državi. Dejal je, da bi razdelitev pospešila rešitev palestinskega problema. Ojačanje jugoslovanske armadt""\r'pubm° Borba objavila govor generala Belgrad, 20. sept. — General Peko Dapčevič je naznanil ojačanje jugoslovanske armade Dejal je, "da bo ojačanje armade odgovor na blatenja naših sovražnikov. Nekateri sovražniki so tudi v ljudskih demokra cijah." Dapčevič je namignil, da so komunistične države uverjene, da je vojna proti imperialistom neizbežna, v svojem govoru pred štirimi dnevi. Odlomke njegovega govora je včeraj objavila Indoneški komunisti zasedli mesto Predsednik republike oklical preki sod Baiarlja, Java. 20. sept.—Indoneški komunisti so zasedli Madiun, industrijsko 'mesto v vzhodnem delu Jave, in Soekar-no, predsednik indoneške republike, je potem oklical preki sod. V svojem govoru je priznal, da je v mladi republiki stanje civilne vojne, zaeno pa je napovedal, "da bo Madiun kmalu v naših rokah." Soekarno je dejal, da bodo telefon, telegraf, železnice, javne naprave, oljna in sladkorna industrija prišle pod vojaško vlado. Madiun je križišče železnic in komunisti so ga okupirali brez prelivanja krvi. Komunistični puč je dokuz dvojne vojne na Javi. Ta je med domačini in holandskimi četami' in med četami indoneške republike in komunisti. Bitke med domačini in holandskimi četami so omejene na nekatere kraje. Enota indoneške urmudc se je pridružila komunistom in sledila je okupacija Madiuna. Dr. Suki-man, notranji minister in vodja muslimanov, je apeliral na muslimane, naj podpirajo indone-ško vlado v borbi proti komunistom. Dejal je, da je namen komunistov ustanovitev diktature in prepoved vere. Vodja komunistov je Musso, ki se je ijvežbal v Moskvi, kjer je bil kot izgnanec 25 let. V Indonezijo se je vrnil v avgustu. Takoj po povratku so se vse levičarske grupe pridružile kbmu-Iljgt.ični stranki in Musso je bil Izvoljen za načelnika stranke. Predsednik Soekarno je dejal, da je Musso izdajalec indoneške Borba, glasilo jugoslovanske komunistične stranke. General je naglasil, da bodo Jugoslovani izpolnili svoje obveznosti v borbi proti imperia listom v smislu paktov v/.ujemne pomoči, katere so sklenili s Sovjetsko unijo in drugimi državami ljudskih demokracij. Domače vesti Br. Calnkar v bolnišnici Chicago—Zadnjo nedeljo je bil naglo odpeljan v bolnišnico St. Anthony Vinçent Cainkar, gl. predsednik SNPJ in bil takoj operiran na slepiču, ki se mu Je bil že razlil. Operacijo Ja srečno prestal in upamo, da bo kmalu okreval. Nov grob v UUnolsu Johnston City. 111.—Dne 14. sept, je umrl Filip Sragelj, star 73 let, član društva »1 SNPJ, doma iz vasi Stafi Laz. kotar Ravna gora, Hrvaško. Tukaj zapušča sestro Veroniko Podjen, v starem kraju pa ženo in dve hčeri. Is Clevolanda Cleveland.—V bolnišnici je u- Izjemni ukrepi izraelske vlade Namen je zdrobitev terorističnih grup Tol Avtv. Israel, 20. sept.— Zunanji minister Moshe Sher-tok je informiral posredovalca Združenih narodov, da je vlada uveljavila izjemne ukrepe in re gulacije, katerih cilj je zdrobitev terorističnih grup. Posredovalec je Ralph J. Bunche. On je nasledil švedskega grofa Folka Bernadotta, ki je bil napaden in zavratno umorjen zadnji petek v Jeruzalemu. Shertok je dejal, da je bilo 150 mrla Anna Lapuh, rojena Rus, . stara 55 let, doma it St. Lenarta *ldov,,kc teroristične organizacije, areti ranih v Jeruzalemu in 50 v Tal Avivu in drugih krajih. pri Brežicah, Štajersko, v Ameriki 28 let, članica ABZ. Tukaj zapušča moža Johna in hčer, v Homer Cityju, Pa., pa brata Jo | (poročllo iz Jeruzalema pravi sepha —Po težki operaciji se je d|| je bij0 200 teroristov aretl-vrnil iz bolnišnice Matija Hiti iz ranJh tlim|taJ in odvedenih v Collinwooda.—Pri ^ružinl Otto Seliskar so se oglaaile rojenice in pustile sinčka, pri družini Tony in Jean Pervšek pa prvo-rojenko. Program francoske vlade odobren Prva zmaga novega premierja Pariš. 20. sepV—Program nove vlade, ki določa tvišanje davkov, je bil odobreij v narodni skupščini. Za program je glasovalo 291 poslancev, |pfoti pa 251 poslancev. Henrl Queuille, predsednik nove vlade, je izvojeval prvo zmago. Dve prejšnji vladi sta padli, ko sta skušali pridobiti narodno skupščino za odobritev istega programa. Predsednika prejšnjih vlad sta bila Robert Schu-man in Andre Marie. Skupščina je odobrila program na zasedanju, ki je trajalo vso noč. Postal bo zakon po odobritvi v senatu. Napoved Je, da ne bo naletel na opozicijo v senatu. Na podlagi zakonu bo Francija Haifo, pristaniščno mesto. Med aretiranimi je mlad Žid, ki je osumljen, da Je bil voznik avtomobila, v katerem so bili teroristi, ki so iz zasede napadli grofa Bernadotta in francoskega polkovniku Andreu Serrota ter ju umorili.) Uradniki izraelske flade pra vijo, da so aretacije težak udarec Sternovi gangi. Preiskava se nadaljuje In upanje ja, da bodo morilci kmalu zasačcni. Trupli Bernadotta in Serrota sta bili naloženi na letalo, ki Ja odletelo v Evropo. Truplo grofa bo pokopano v Stockholmu, truplo francoskega polkovnika pa v Parizu. Poročllo pravi, da so se bitke med Židi in Arabci obnovilo v Jerutsalemu. upelirula na Ameriko, naj ji dovoli potrošnjo $260,000,000 iz blo-kiranega sklada za financiranja ekonomske rekonstrukcije. Denar predstavlja ameriško darilo Franciji na podlagi Marshallo-vega načrta. Program določa zvišanje davkov na dohodke posameznikov, firme, avtomobile, tobak in druge predmete. Pričakuje se, da bodo prinesli $260,000,000 letijo ^ vladno blagajno. ATOMSKI ZNANSTVENIKI NA TAJNI ČRNI USTI VOJAŠKIH OBLASTI Washington. — (FP) — Federacija ameriških znanstvenikov je 15. septembra razkrila tajno črno listo z imeni znanstveni« kov, ki nimajo prilike, da se bi branili. Osumljene znanstvenike enostavno potisnejo med "nezanesljive osebe", nakar sledi odstavitev brez pojasnila. Federacija ameriških znanstvenikov pravi v svoji izjavi, da nekateri znanstveniki, ki so postali žrtev vladne čistke o lojalnosti, ne morejo dobiti dela niti v laboratorijih, kr jih ne krijejo tajnostne odredbe. Posledica tega je, da čutijo precejšnjo zgubo na času, ugledu in plačah Čistko o lojalnosti vladnih u-službencev in znsnstvenikov je uvedel predsednik Trumsn z zadevnim odborom ki mu pomaga komialja za atomsko e-nergijo. Tajnost v lsboratori-jih. kjer raziskujejo atomsko e nergijo. se je spremenile v ns-vadno šikano Omenjena federacija, ki je preiskovala metode šikaniranja )e prišla na sled 76 slučajev v katerih «o znanstveniki pohtali ixtve cistkt. V sedmih »lučajih je svoje zaključke podprla z dejstvi, imen prizadetin oseb pa ni navedla zato, da jih zaščiti pred nadaljniml neprilikami. Slučaj znanstvenika, ki je o-menjem le kot dr. C., je biolog z 19 leti izkušenj. On je objavil 60 znanstvenih razprav, med vojno je delal za armado in je dobil več patentov za uspešno raziskavo tajnih snovi. Leta 1946 je bil Dr. C. načelnik ar-madnega raziskovalnega laboratorija. Nekaj mesecev pozneje je bil nenadno odslovljen, ne da ga bi o tem obvestili ali pojasnili vzrok odalovitve. Pol leta pozneje je dr. C kon čno dobil delo v nekem labora-l torijun, ki se ne peča z raziskavo tajnih snovi, nekaj mesecev potem pa je bil spet odslovljen na zahtevo armadnih zasledo-valcev Znanstvenik dr C. Je rekel., "da izgleda, da se je armadno. poveljstvo odločilo, da ga zaale-duje in spravi ob delo kjer koli se mu posreči dobiti službo" To| m» dogaja kljub temu. da prt- j manjkuje znanstvenikov na I vaeh prti jih znanstvenih razis-' kav In zdravstvenih problemov I Odpoklic ruskih čet iz severne Koreje Naznanilo predsedstva vrhovnega sovjeta. Ameriški diplomaticni krogi v Moskvi presenečeni Moakva. 20. sept — Rusij^ ju naznanila odpoklic svojih okupacijskih čet iz severne Koreje in da bo evakuacija dovršena 1. Januarja prihodnjega leta, Izrazila je upanje, da ji bo Amerika sledila in odpokllcala svoje čete iz južne Koreje. Naznanilo uključuje odredba, katero je objavilo predsedstvo vrhovnega sovjeta (parlamenta), Uradna časniška agentura Tass je •objavila uradno izjavo zunanjega ministrstva o odločitvi glede odpoklica ruskih čet iz se verne Koreje, Naznanilo je presenetilo ameriške diplomatične kroge v Moskvi. Pričakovali niso, da se bo Sovjetska unija odločilu za odpoklic čet iz severne Koreje pred evakuacijo umeriških čet Iz južne Koreje. Ko so Rusi pred enim letom izjavili, du bodo odpoklical! čete iz severne Koreje, uko bo Ame rika odpokllcala svoje čete Iz južne Koreje, so Člani ameriškega poalaništva v Moskvi vzeli Izjavo na znanje kot nov manever sovjetske propagande. Se danja sovjetska poteza Je ustvarila novo situacijo v Koreji. Naznanilo pravi, da se bo eva-kuauii* cuhkili čet v severni Koreji prMfllr* drugi polovici oktobra in bo dovršena 1, Januarja prihodnjega lata. Ruska ak-oQs jajf som las ju s zahtevo vlade v severni Koreji, da Sovjet-aka unija in Amerika odpokliče-ta vojaške čete iz dežela. WasklngtoA. D. C.. 20. sept,— Državni dspartment pravi, da še ni prejel uradne izjave is Moskve, da bo Rusija odpokllcala čete iz severne Koreje. Besednik departmenta Je izrazil dvom, da bi ruska odločitev vplivala na ameriško politiko v južni Koreji, Možnost je, da bo situacija v Koreji predmet diskusij na zasedanju generalno skupščine Združenih narodov v Parizu. * Amerika je imela v maju 30,-000 vojakov v južni Koreji. Nova republika v južni Koreji ima obrambno silo okrog 60,000 mož Ta je šibka v primeri i komunistično armado v severni Koreji, ki baje šteje 200,000 mol General John R. Hodge, bi vil poveljnik ameriške okupacijska sile v južni Koreji, ja po povratku v Washington dejal, da U šilu ne bo odpoklicana, doklar na bo pudla končna odločitev glede bodočnosti Koreje. Juina Koreja je bila progla-šenu za republiko po volitvah .v maju, katera so se vršile pod a meriškim nadzorstvom in komisije Združenih narodov. Člani komisije bodo predložili poročilo generalni skupščini Združenih narodov. Bivši ogrski prsmisr v Turčiji Istanbul, Turčija, 20, sept.— Bivši ogrski premier Ferenc Na-gy ja dospel v to mesto iz Amerike. Turške oblusti so ga obdolžile zlorabe gostoljubnosti s političnimi aktivnostmi. Objavljeno je bilo nuznutillo, da bodo prepovedale lake uktlvnosti beguncem« Nugy je bil odstavljen kot premier v komunističnem puču lansko leto. Pobegnil je v ameriško okupacijsko cono v Nemčiji in pozneje odpotoval v Ameriko. AmerUko ljudstvo proti agresiji Moskva, 20 aapt — JCrio John-predsednlk organlaaoljc a meriških filmskih kompantj. Je dajal, da Ja povadal ruskemu zu-nanjemu ministru Molotovu, da Je ameriško ljudstvo proti agre-olji. Dostavil ja, da je bil razgovor med nJim In Molotovom prisrčen. J oh ris t on Js Izrazil u-panje, du bo sklenjsn dogovor z ruskimi uradniki glada proda junja umeriških filmov Sovjetski uniji. Orkan ogroia britski parnik Miatiu, Flu, 20 sept.—Orkan ogroža brilski tovorni parnik Lochrnonar, na katerem Je 73 oseb Obtičal Je na pečinah v bližini otoka Little Cayman. Or kun divi z brzino 116 milj na uro,4 Na pomoč parnlku Ja bila poslana ameriška bojna ladja, KONVENCIJA UNUE ELEKTRlSKIH DELAVCEV ZAVRNILA OBDOLŽITVE POTfTTrL MMtV PfiaMttCS To"ciSA»4 otiT'QaPS UiiHliy JhvKsÏukStom wtt*w mt-tcTtp Thomas Dewey. predaedniakJ kandidat rerublikanske stranko, ki I« oblliibtl d« bo pognal rd*< k«r)e" Is Wellington«. *lu> bo Isvolle«. as s metlo s««en|« pfoM •pomeniku Abrahama Liwoln« ki J« Isreket "re*olurio»i«rnV be«e4e. vk)e«aae o« padecíalo. Naw York. (KI') - Delegu ciju 13. konvencije unije Klec-triral, Radio A Machine Workers CIO, ki se je zuključila 10 septembra, je jasno pokazala, da odobrava delo svojih voditeljev, Obe, predaednik Albert Fitzgerald in lajnik-blagajnik Julius Krnspak, sta bila ponovno iz voljena z veliko večino, Kum*"' panjo proti njima sla vodilu Hurry Block In James D Carey, Ujnik-bluKujnik CIO Konvencij« je Mcl« 900 delegatov Delegacija Je z 6 proti I gluho obdolžila Carey«, da je napadel unijo na /aslušanju | pred kongresnim |x>dodaekom Carey je obdolžil unijo elektri-šklh delavcev, da Je |K»d dominacijo komunistov Njegov last I ni uriliaki lokul v 1'hiladelphlji je »oglasno sprejel I/Jnvo, da M» ('«reyeve olidolžitve brez pod lag« Konvencija nI indorslrali progresivne stranke in njenega predsedniškega kandidat« Wallace«, ) Cono oglaeov po dogovoru.—Hokiplei dopiši (a nonotObotih ¿UakoT m a« vraiajo. Rokopisi literarne vsebine (¿rtiče. povesil, dr asm. potmi Ud.) m vrnejo pošiljatelju la v slučaju. ¿a Jo prllešll Advertising raies oa egreemeoL—Manuscripts of eommualeatloaa aad unsolid tod artlclot will notbo returned. Offcer Mtaulcripta. auch aa stories. plays. poems. etc.. will bo returned ta tender oaly whoa eccompealed by sett-addressed aad staoipod envelope. IUlnote Meelev aa vse. kar taia sift s PROSVETA SSI7-H So. Lawndale Ara, Chicago 23, "Amerihanizem" Ameriške legije V Chicagu smo pred dobrim tednom imeli "konvencijo" državne organizacije Ameriške legije. "Odlikovala" te Je na «ličen način kakor «e "odlikujejo" vse "konvencije" te največje veteranske organizacije, ki je bila rojena po zaključku prve svetovne vojne "za demokracijo"—in še kakšno! In sicer se je zopet proslavila s svojim karakterističnim "hudlamstvom":—z razbijanjem, razgrajanjem, uničevanjem, pljančevansklml orgijami, insulti ln moledovanjem žensk—z barbarizmom, kakršen Je dovoljen le Ameriški legiji. Ce bi tako tolovajstvo skušala uganjati kakršna koli druga Skupina pa povsem Izprldeni poballni, bi jih policija Imela hitro pod ključem. Ce bi Jim policija ne bila kos, bi pa govemer hitro po sla! državno milico na lice mesta. Toda podivjanim ln pdnofellm leglkmkrjem, ki vprizarjajo svoje letne orgije, se ne skrivi las na gletf. Policijska oblast je napram njih tolovajskih orgijam gluha in stepa. Ameriška legija si Je "priborila" aH prisvojiti jfctfibhe "kulturne" privilegije v ameriški kapitalistični civilizaciji tn lahko počenja, kar hoče. Prvič z^ito, ker Je v očeh Javnosti—"patrlotič-na" veteranska organizacija, drugič, ker Je V očeh vladajočega raz-rfeda in njegovih valpetov najbolj zanesljiva zalčUnica obstoječega sistema, in tretjič, ker je znana sovražnica organiziranega delavstva, tudi najbolj konservativnih ali reakcionarnih unij. Voditelji ADP z Greenom na Čelu so si prečej let prizadevali, da bi jo pridobili na "delavsko stran," ali vsaj nevtralizirali. V ti namen so tudi dajali pobudo za ustanavljanje unijskih postojank legije, sestoječih iz unijskih legionarjev. Toda s to taktiko so popolnoma pogoreli in pred več meseci so tudi unijškiligio-narji, po številu okrog 50,«00, vrgli roke kvišku, Tazpustlll svoje postojanke in se umaknilialt Ameriške legije. Vsaj tako Je govorilo poročilo Federaliztranega tiska Toda vrnimo se h "konvenciji" illlnolskih legionarjev. Kakor Je zadnjo sredo poročal Chicago Dally News, so ti leglo-narjl "Zborovali" po "Loopu" (glavni del mesta), razbijali pohištvo po hotelih In se obnašali kot pravi divjaki. Neki hotelir Je rekel, da "opazuje legljske konvfnclje že četrt stoletja, toda take nesnage še nI videl." Neki salunar je menil, "ako bi Imel šestletnega sina, ki bi počenjal to, kar so počenjali ti ljudje, bi ga zaprl v drvarnico.*' Kako ti "patrlotlčnl" norci pojmujejo "svobodo" in "demokracijo," so pokazali pri razbijanju pohištva ln z raznimi drugimi orgijami, ki so jih uganjali Štiri dni. Po raznih hotelih v Loopu so napravili ogromno škodo. Samo v enem hotelu so razbili jx>-hlštva za $5,000. Poleg drugega vandallzma so v nekem stranišču razbili osem ogledal.—Skozi okno 20. nadstropja so vrgli požarno sekiro.—V sobo, v kateri je spalo neko dekle, so skozi zračno odprtino (transom) vrgli vrečico zažganega papirja.—Na dvorišče, kjer so delali delavci, so iz hotelskih sob metali s petkom napolnjene glaže za konservirunje sndjo.—V nekem hotelu so s sten potrgali 35 malih gasilskih aparatov, jih deloma poskrili,, deloma odnesli.—V enem nadstropju so razbili vse Izhodne (exit) napise. —V nekem hotelu so z mezanlnu vrgi dve dekleti na tapecirane stole v lobiji. "Poleg tega so bila številna poročila o razbitem pohištvu, je žga nJem ln pivom premočene preproge, razbite steklenice, streljanje z malimi topiči in bengaličnimi naboji in 'Other loud noises'," pravi poročilo. • Tako ameriški legionurji pojmujejo "patriotizem," "svobodo" in "demokracijo." Ce bi kaj tukega počenjali navadni poballni iz gole razposajenosti, neugnanosti in slabe vzgoje, bi jim pameten človek toliko ne zameril, marveč "Jih zaprl v drvarnico " Ampak ve»- kot škandal je. kadar kaj takega počenjajo odrasli ljudi, v resnici večinoma stari norci in biki. ki so iz Ameriške legije napravili "patrlotlčno.....hudlamsko" organizacijo. Perverzija vseh perver- zij pa je v tem, da si je tn organizacija nadela nalogo, da uči— "amerikanizem"! Toda to, kai počenja, Je v resnici blasfemlja amerikunizmu. ako ta beseda kuj pomeni. Mornarica postala štrajkolomec Danes fcoČejo biti nedolžni angeli • • . Deiroit, Mlch. — Slovenci v Ameriki Smo lahko ponosni na naše velike narodne "junake", kateri so to)iko žrtvovali in ljubili svoj narod med vojno, po vojni- oo pa ZbeZali v tujino. Zakaj so pobegnili? Zakaj so se bali tiategg naroda, katerega tako globoko "ljubijo"? Mi smo lahko te s srečni, da se je k nam zatekel veliki dušni pastir škof Rožman. Sedaj se dela tako lepega in nedolžnega, da menda že sam verjame, da je nedolžen. Toda zelo dvomim, da mu vsi verni Slovenci verjamejo. Po zadnji vojni smo prejemali na stotin* pisem od Hftšth rojakov iz stare domovine, v katerih so nam slikali strahote in muke, ki so jih prestali v času okupacije. Srca so nam krvavela, ko smo čitali ta pisma. Naš nesrečni narod je res silno trpel: mučili so ga, ubijali, klali starčke in otroke, mladeniče in mladenke, ne ozirajoč se na vero ali prepričanje. Najbolj pa so divjali belogardisti, katerih desna roka je bil škof Rožman. Ali more kdo trditi, da so vsa ta pisma lagala in da so ptiha-. jala iz Moskve? Ne, ta pisma so pisali naši katoliški rojaki, kateri do poročali resnico, kar so doživeli in pretrpeli sami. AH škof Rožman misli, da so ti narodni mučeniki vsi lagšll? Jako priporočljivo bi bilo, da bi se vsa ta pisma skupaj zbrala in izdala v posebni brošuri, nato pa bi jih razpečall med one, kateri danes nasedajo Rožmanu in ostali klerikalni kliki. Taka brošura bi sigurno prišla v roke Rožmanu, da bi se lahko sam prepričal, kaj so poročali njego-, vi verni ljudje, katere je fnrfel tako>ri srcu, da Je dovolil, da sd Jih belogardisti morili in prav po živinsko klalL Cudlm se, da se niso ti ljudje smilili ljubljanskemu škofu in da ni skušal preprečiti mučenje svojih ver-j nikov. No, če je Rožmanu slovenski narod res tako pri srcu, zakaj pa ne gre med svoje vernike v Jugoslavijo in odsluži 18 let prisiljenega dela, katero mu je na ložilo ljudsko sodišče? Iz poročil lz Jugoslavije je razvidno, da so se zloglasni kr-v61o"ki, špijoni in iždajšlci, ki so pobegnili v tujino, skrivali rfznih samostanih, nato pa so se ponovno vtihotapili v Jugoslavija z namenom, da sabotirajo obnovo Jugoslavije in zanetijo revolucijo proti sedanjemu ljudskemu režimu. Iz poročil je tudi razvidno, da so te izdajal ce podpirali papež in nekPza vezniki. Toda njih nakane je ljudska oblast preprečila, kajti kakor hitro so prekoračili mejo, so že prišli v roko pravice Zuplski sodnih obravnav pri čajo o strahotnih zločinih, ki so jih te zveri V človeški podobi izvrševale v času okupacije. Človek kar ne more verjeti, da se najdejo na svetu taki izrodki, pa vendar je resnica, vsaj so sami priznali številne zločine. In take izrodke protektirajo Kristusovi namestniki, takim zverem daje potuho Vatikan! Prej ali slej se bodo odprle oči mnogim, ki še danes veru jejo v katoliško vero. Vesel sem, da sem se izvll že pred mnogimi leti iz objema fanatičnega katolicizma Nn koncu |>u naj pristavim, da ie Rozmanova suknja tako Philip Murray, predsednik CIO. pedaja ček «a $10.006 M. Lln-colnu, predsedniku pomožna oryahlzactfe. Denar 1e nameétffa V pomoč pedhrtfnjenim članom unij V Evropi. Na lavi stOJl I, Ab tameöh. «lin CIO, na deski pa Ivor Thomas, član briiskega potfi ništva. . ——1 Ameriške pitutaniškc delavce je vzelo dolgu leta težkih in tudi krvavih bojev predno ho si priborili pravico do organizacije in si (gradili efektivno unijo. Marsikdo se še lahko spominja težkih bojev tih delavcev na zapadni obali leta 1934 m 1937. lz tistih I umazur.u, da te ne bo mogel nlk bo lev je pod vodstvom Harry J a Itndgesa zrasla imlituntnu tiniju klar oprati, četudi Imamo v Arne-pristaniških delavcev ln pomagala ustanoviti CIO. liki dosti dobrega milo Kakor vse kaze so |»»d)rtniski interesi na zapadni obali napo- Anton Jurca. vedall tej uniji Imjj na življenje in smit. Za dosego tega cilja so - se zatekli po pomoč k Toft-Hurtleyevemu zakonu. Pristaniški 1 Ns pogrebu delavci to dobro tuzumejo, zato *» tudi nu vsej črti bojkotu ali volitve o "zadnji ponudbi" delodajalcev» ki jih je odredil zvezni "delavski" odbor Podjetniki so potem umaknili tudi "zadnjo ponudbo' in slovesno i/javili. du m* h "komunistično" unijo ne mara jo ve< pogajati in da z njo ne bodo (MKlpisult nobene pogodbe Uradniki te unije I>ongshoren»en A Warrhotuc Woikers CTO— namrct niso hoteli vložiti "piisege lojalnosti," kakor je nista hotelu vložiti niti John 1. Lewis in PhHip Murtay. Ket v zapadnih pristaniščih počiva vse delo radi spora med delavci in delodajalci, je slednjim /daj priskočila na pomoč tudi mornarica. ki je pričela lekrutirati tkebe Unije je izjavila, da so njeni člani pripravljeni nakladuti tovore na /alagalne ladje mornarice, ki ima svoje postojanke širom Pacifika Edini pogoj je. da delavci opravljajo to delo |mk! stanmi pogoji, ki so bili v veljavi pred stavko. Moinuiica je to (mxuuIImi unije enontuvno ignorirala in se odločila /a nabnanje nkebov S tem seveda igra di- pokaže, kam je spadal pokojnik, predno ga je dohitela smrt, ln kdo bo ¿omagal kriti pogrebne stroške. Se lepše pa je videti vellčastirj ftifcreb, k čemer tudi pomole bratska organizacija s svôjîm Članstvom. Bilo je v torek, 7. septembra, ko se je ustavil Edward Vidmar s svojim sinkom pred mojo hišo, da me pobere in popelje na 140-milJsko pot v Avello, Pa., da se poslovimo od pokojne Anne Kobal (rojena Resnik), članice društva št. 53 SNPJ v Cle-velandu, Ohio. Sorodniki so rekli, da si je tako pokojnlca želela, ker že tam počiva sedem let njena sestra, ki je bila žena Eddie j a Vidmarja. Poleg nas treh, ki smo zasedli prednji sedež, smo v zadnjem imeli štiri vence, ki so bili položeni poleg krste pokojne v Clevelgndu. Še mnogo več so jih pripeljali drugi prijatelji in sorodniki, da kaj takega se ne vidi pri vsakemu pogrebu v maj-narski naselbini. Poleg drugih Clevelandčanov je bil na pogrebu tudi Gašper BaŠel s svojo Ženo Manco. Povedal nam je, da je to bila prva luknja, ki jo je iztaknil v Ameriki, ko Je do-šel v to deželo leta 1912. Iz njegovega govora je bilo soditi, da mu je bilo žal, zakaj ni takoj pobegnil v Cleveland, mesto da se je tam mudil nekaj let. Pogreb je bil določen za dru gl dan, v sredd ob eni uri popoldne gori v hribih na pokopališču Bethel, v bližini farme družine Resnik. In to se je tudi izvršilo, kot rečeno, in društvo "V boj" št. 53 SNPJ se je poslovilo od pokojnice, kot zahteva naša dolžnost. Bilo je tam tudi mnogo domačinov. Kdo je ta družina Resnik? Kdor išče, ta najde. Iskal sem in pronašel, da prihaja oče Anton Resnik od tam kakor Jožko Oven, to je od Sv. Križa pri Litiji. Ker Je vedel, da je bil dopisnik v mladosti v Trbovljah, mi je zaupal, da je bil on tam še prej. Ko je imel 17 let, je že tam jedel "ajdove žgance z ocvirki". Plačali so mu 80 kraj cerjev za osem ur dela na "An zorju", ki je bila ravno tista luknja, v katero sem jaz vodo nosil v "bankah" iz Terezije za "lehr" in "hajerje" na "Anzar"! Potem pa ga je cesar poklical v Celovec k "zlbclnarjem", kjer je odslužil tri leta. Doma je bila družina ln prostora prema lo za vse. zolec. kjer so spali mesto v spalnih sobah, mi ni pov«lal. Rekel te le, da ko je odslužil Franca Jožefa, mu Je kmalu brat po sodil 30 goldinarjev in Jo Je pobral nu Westfalsko, kamor ho se takrat telili "knapjè" iz Tr-bovlj. Hrastnika in Zagorja ob Savi, ker v Nemčiji so dobivali večjo plačo kot doma. Potem si Je dobil leno. ki Je doma v bližini Novofi mesta, in Martin. fcaiaovtii kôkttëritaïji poznan fin igralec klavir-harmo- v San Diag6. Callf. na pre- deva) and. Ohte.—Ce si prodajalci' in h<»češ odjemalce, mo-| raš svojo robo oglašati; ravno nike. je bil roien v Nemčiji tako mora fraternallst oglašati Star je bi) leto dni. ko ae )e An svojo jednrto, du pridobi nove ton podal v Ameriko in ae zna-člane ln najboljša prilika za šel v Masnardu. Ohio, v bližini oglašanje je ob času smrti člana Rridgeporta, kjer ie kopal pre-s poslovilnem govorom, ko se m Da sem se podal tja, jc vzrok moj najmlajši »in, ki Je vj>oelen kot oomožni inženir v Wright Fieldu. V ianuarjlufji bil po- izkus propelerja na Velikanskem zrakoplovu, ki lahko prevaža 400 vojakov z oprenfo vred. Od tam m< te pa tudi pisal, da al je Izbral družico, če ne bom hud Odpiaal aem mu. aakaj bi HI hud.'sat ne bom Jat živil znjo. ampak on. Bili m veseli rektno v roko delodajalcev, kafti Če se mornarici posreči ta »kema. mo/ega prihoda, le ditrtiem mo-se bo tudi njim morda posrečilo razbitje stavke in unije. gel ostati Um več kot dva dni Ker )e predsednik Trumau vrhovni poveljnik vseh oboroženih. Moje počitnice so poteki* tn ur sil, tudi mornarice, bi temu skebanju lahko hitro t)ppravil konec nil aem ae riizaj na St Ciair In Če tega ne bo storil, potem bo v*e njegovo "prijateljstvo" do de Superior prevažati potniki, lavstva le hlinjena potegavščina Frank Barblt. ttlLAN tttDVK*EK Uradnik Šabec tepe samega sebe po uatlkl < Življenje je čudno, kakor Je človek, ki ga živi. Ce nisi 'dosleden in pošten ne samo napram tvojemu sočloveku, marveč tudi nasproti samemu feebi, se lahko zgodi, da se uloviš v past, ti si jo nastavil za svojega soseda, #11 da stopiš v lastni odpatfcft, tfi <*a te tvoje besede tepejo pb listih. Tako nekako Se godi uredniku glasila SD£ Anttriu Sibcu, §■ videl, kako silno se je navduševal ta našega Kristana in Adamiča. Koncem I. 1943. ko Je bil &a-brc na vrhuncu v boju z A. D., pa je bilo slučajno odprto mesto uredniku pri glasilu Slovenske dobrodelne zveze. Šabec je na 'klin obesil delo urednika pri Enakopravnosti tn polagoma prilagodil svoje novinarske zmožnosti cleveluodaki reakciji. Od kraja je skušal ostati simpatičen nasproti Ruuiji in Jugoslaviji in je celo čestital gl. uredniku Pr os vete Gardnu. da vrši Imenitno delo tn da je oroden, ker lahko izraža svoje misli, do-čtm mora biti on previden ... In res >e nekaj časa ostal zvest napredajakom. ko pa je klerikalna reakcija udarila po njem. ee je mož sITno prestrašil in dal v zakup svoj časnikarski talent klerifašlni reakciji, katero regi-ra Ameriška Domovina. ¡J . ; •< Tako. daleč je prišel Šabec. Danes je glavni "kritik" sedanjih razmer v Jugoslaviji in tako se jfe feVfltte 1 V isti j3>0stelji s klerikalno reakcijo in ameriško kapitalistično reakcijo!« V glasilu SDZ poroča o vsaki napaki, ki jo store Slovani,' zaeno-pa povzdiguje ameriške nazadnjake. Ne bi se čudil, če bi nekega lepega dne napisal članek o vrlinah škofa Rožmana, ali pa konštatiral, kakor je Ivan Jontez v A. Di, da bo šele zgodovina povedale, v koliko je kriv Rožman in v koliko ne! Tdda naj že povem, zakaj Se Šabic samega šibe tepe po ustih! Zadnje mesece se je namreč tako zaljubil v svoje pisanje lz preteklosti, da jie v podporo svojih sedanjih argumentov pričel ponatiskovati tiste svoje članke, kateri vsaj malo "pasa-Jo" v okvir njegove sedanje nazadnjaške linije. Ta "blufarija" pa je pričela presedati Ivanu Boštjančiču, sedanjemu uredniku Enakopravnosti, m objavil je Šabčeve članke iz dobe, ko je z vso ihto zagOvirjal tisto, p6 čemer danes tako neobzimo pljuje. Enakopravnost je priobčila okrog osem člankov, več tisoč toe sed, in vsaka je krepka zaušnica za tega neznačajnega slovanskega žurnalista. Za te klofute «e naj Šabec zahvali samemu sebi! Pa še nekaj! Šabčevo pisšnje v preteklosti in sedanjosti je tako na široko odprlo oči slovenskim naprednjakom v C le vel an-du, da ne bodo nikdar več imeli usmiljenja z njim, tudi ne takrat, kadar se bodo! klerikalci po francosko poslovili od njega . . . LJudJi aa iPremtnJaJo -kot vreme Latinski pregovor pravi, da se časi spreminjajo in z njimi ljudje. To Je sicer razumljivo, težko pa Je razumeti, kako se je mogel preleviti bivši urednik komunističnega t)aily W6rkerja Budenz v katoličana in zaeno v fatrtrtičriega denUncianta komunistov in vsega, kar je 'pb^tfej zagovarjal. Sicer pa ni Budenz osamljen. Samo poglejmo, kij počenjajo danes angleški socialisti, zlasti Bevin! Objemajo se s kapitalisti, izvajajo "imperialistični socializem", zaeno pa z večjim sovraštvom mečejo polena pod noge levičarskim socialistom in komunistom kot kapitalisti. Tn poglejmo Normana Thomasa! Dobro ve, da ne more škodovati kapitalistom, zato pa skuSa toliko bolj škodovati progresivni stranki. Tn poglejte Walterja Reutherja, predsednika avtomobilske unije! Bil je mlad, talentiran socialist. Šel je v Rusijo in potem o njej predaval ter hvalil tamkajšnji itd. Toda fant je prišel do zaključka, da se ne bo mogel dovolj visoko povzpeti, če bo preveč radikalen, in pod pretvezo socialne demokracije je pričel udrihati po komunistih. S to taktiko se je povzpel na predsedniško mesto mogočne avtomobilske unije. No, mislili smo, da Wallace ne bo preveč radikalen zanj in da se bo pridružil progresivni stranki. Pa smo se zmotili! Fant je konštatiral. da ni to pristna delavska stranka, pred kratkim pa se ie izjavil za demokratsko strun-¡o ln se postavil za hrbet pred-sednika Trumana, ovtorja tisti "aoktrine", ki danes pobija patriote v Grčiji, podpira noetste v Nemčiji, francovce v Španiji, klerofašiste v Italiji in De Gaul-la v Franciji. Pa si človek pomagaj! ,...... &e ena cvetka . . . Ivan Jontes je pred leti pital v Prosveti pod psevdonimom Tone Pedgoričan in oe zaletaval v župnika Trunka. ki je bil tedaj glavni sotrudruk Ameriškega Slovenca. Danes pa piše pod psevdonimom župnik Trunk v Glasu Naroda, ki je napreden časopis, dočtm bi vit Tone Podfon-čan piše pod pravim imenom v klerikalni Ameriški Domovini. Razlika pa ni samo v izmenja-< Dalje aa t. «treat.) TOREK, 21. SEPTEMBRA IM« /u in dhaáht • » A «loa J»«*«»*«* M C »•••Ur 4 «HU t» Ata*»«* c . rr«nk «lu» I« CktolMl»« MU«. . rhUbelm I» Sfcella». frank CrtM U life MOI Pt Ü « «r*4a|« vum4m Panne. Antee t walk Ii IlllHiH. K. a» P BOB r IT A Tihožitja in pejsazi-mmi« MIÔKO KRANJEC - » dovolj zn jem avtosja m (Nadaljevanje) Vsi so po bližnjih hišah spraševali, kako je z mostom. A tam niao vedeli nič razen, da je tudi prejšnjo noč nekdo šel, da je šel skoraj vsako noč nekdo. Kaj je bilo onstran mosta, ali je srečno prišel, ali »e je kaj zgodbo, tega niso vedeli. Ne, niso mogli vedeti, ker si tudi sami niso upali nikamor. Če so šli k sosedom, tam prav tako niso nič izvedeli, ker tudi sosedje niso nikamor hodili. Samo eno so vedeli, da se namreč doslej ni nihče vrnil na to stran. Da, nihče se ni vrnil. Tako je šel človek, skoraj vsak večer je šel kdo proti temu mostu. In na poti, ko se je le-ta tik pri mostu spustila skoraj na cesto samo, je postal. Oprezoval je, čakal: morda se pa kaj zgane, samo rahlo zgane in že bo vedel, da je nevarno onstran mosta, da tam nekdo čaka. Spodaj v dolini se je valila tista reka, ena sama črna proga, ki je, razbijajoč ob skale, mogočno šumela. Kajpa, v tem šumenju ni bilo mogoče slišati gibanja na oni strani, celo govorice ne bi dojel. Tudi videti ni bilo mogoče. Nihče ni izbral mesečne noči; ali je počakal, da mesec zaide, ali pa je pohitel preden se bo mesec dvignil nad gore. Sel je človek tam od poslednje hiše, kjer se je bil tako prijetno ogrel, kjer je dobil tudi skodelico juhe in kos kruhu, ali pa je dobil celo skodelico mleka, mleka, ki ga že bog ve kdaj ni videl. Sel je utrujen, obupan, potem ko se je že dober mesec podil z gore na goro, iz gozda v gozd, ko je neprestano žvižgalo okrog njega in so se streli odbijali v strmih gorah in zamirali v brez-krajnih hostah. Sel je in je sanjaril, da uide temu večnemu beganju. Tam onstran . . . Tam onstran so vodila pota dalje po gorah, a vodila so nekam med ljudi, . da, celo proti njegovemu domu in naj mu je bilo še tako grenko pri srcu, da se je izneveril nečemu velikemu, nedoumljivemu, nečemu, čemur bi moral ostati večno zvest, šel je kljub temu, šel je z eno samo mislijo, da bi poslednjič videl svoj dom, da bi videl v tem domu tiste, ki jih je tako brezmejno ljubil in zaradi katerih je šel v gore, da bi jim prinesel svobodo. Sel je, da bi jih videl, ako so ostali živi, živi vsi, ki so bili tako dragi njegovemu srcu. Z brezmejno vero, da jim bo prinesel veliko, večno srečo, je nekoč odhajal z doma, zdaj pa se vrača z brezmejnim obupom v srcu. Ne morda razočaran, da vse to ne bo dosegljivo, temveč obupan, ker un sam, samo on nI- mogel vzdržati v teh strašnih gorah, on, na duši globuko ranjena žival, in je mislil samo, da je doma tako prijetno umreti; vsaj umreti doma, ako že ni mogoče živeti na svetu. Sel je z brezmejno željo: videti še enkrat svojce, še enkrat vsaj za skopo uro posedeti med njimi v topli sobi, jim v večernem somraku vsem pogledati v oči, z roko se dotkaniti sleh-nega, slišati zvok njihovega glasu, nasmehniti se od sreče nad svidenjem ln takoj umreti. Zakaj tudi smrt je za človeka velika sreča, kadar življenje samo to ne more več biti. In tako je šel noč za nočjo človek proti temu mostu, postal za trenutek na poti nad cesto, tam poslednjič prisluhnil, opazoval, tam poslednjič posanjaril o svojem domu, o svojcih, o dotiku z roko, o topli sobi, o lepem nasmehu, o majhni človeški sreči srečanja, o sreči miru Posanja-ril je poslednjič, se za trenutek obotavljal kakor v težki slutnji, nato pa . . . nato pa stopil na most . . . Skoraj vsako Jutro sem gledal s hriba na tisto reko. ki se je kakor črna kača vlekla |xt do-lini, gledal sem listi ozki most, ki je vodil iz nesrečnega. zajetega kroga, Iz lega kroga, stisnje- nega med neprehdHno reko in strme gore, gledal sem in mislil, da bom nekega dne tudi jaz moral stopiti prek mosta. Zakaj samo tam vodi pot dalje, samo tam vodi pot po naši široki zemlji, ln konec koncev, samo tam vodi pot v svobodo. Gledal sem most prek reke in ga meril. Bil je dolg, nič kaj vabljiv. Onstran se je cesta ostro zakrenila za tokom, takoj nad cesto pa se je začela dvigati gora. Gozda tam ni bilo. Vsaj petdeset metrov ne, pač pa nekaj grmovja. Tistih petdeset metrov je treba imeti srečo, ako že kdo tam čepi v zasedi. To je: skratka, ako hočeš prek, tam niti ne sme biti zasede. Nazaj ne moreš, po mostu, ne moreš, ker te pokosi. Po cesti naprej ne moreš, ker te tudi pokosi. Če se ti posreči do tistega gozda po rebru navzgor, po tisti beli sneženi lisi! Vsaj do grmovja, ako seveda tam ne čepi tista strašna, pošastna zaseda. Gledal sem tisto pot do gozda, meril širino do grmovja, pa se mi je vsakokdat zdelo, da je tam črna proga, nekaj mračnega, neke lise, podobne razmetanim hlodom, takim kratkim, od-žaganim hlodom, ki jih kmetje včasih namečejo ob cesto, da jih potem ob prvi priložnosti s konji potegnejo na dom. Pa se mi je zdelo, da se ta proga, tu kup veča, ne naglo, temveč nekako počasi; rase dan za dnem, rase, pa je vedno enako nedoločna. Zakaj tam ti hlodi, zakaj ti odrezki? In potem sem nekega večera še sam stopil čez tisti most. Moral sem prek, ako sem hotel naprej. Tudi jaz sem postal nad cesto, tudi jaz sem posanjagl, kakor vsi pred menoj. In tudi jaz sem si, kakor vsi drugi, zaželel: ko bi človek mogel le za trenutek posedeti med svojimi, dotakniti se tistih, ki jih tako ljubimo . . . Nato sem stopil na most. Počasi, plazeč se, kakor vsi pred menoj. Potem naglo po tisti beli krpi snega proti gozdu ... če bo zdaj zaklicalo, če bo zdaj počilo ... Pa ni. Ni bilo klica, ni bilo strela, samo voda je še vedno enakomerno mogočno šumela. Pa sem se zato še utegnil ozreti za tisto grmovje, na tiste kratke hlode, ki jih je bilo tako nedoločno videti z one strani. Z enim samim pogledom sem hotel razjasniti, kar tako le mimogrede, da se niti mudil ne bi in sploh ne ustavljal. In vendar sem obstal. Razmetani, v neredu, pa Cendar drug poleg drugega so se vrstili ljudje. Pet in trideset se jfh je bilo nagomilllo, pet in trideset jih je ležalo tam. Zbirali, so se od prvega, ki je posanjaril onstran nad cesto, a nato stopil preko mosta, in morda se je šele sinoči ustavilo. Morda se niti ni ustavilo, mogoče se bo že kar nocoj nadaljevalo. Ležali so tam, kakor da so se zbrali, ali kakor da se še vedno zbirajo noč za nočjo, da pojdejo utrujeni, prezebli, žejni in željni lepih stvari na dolgo pot, na pot proti svojemu domu, v katerega bi nad vse radi stopili vsaj za en sam večer, vsaj za eno samo kratko uro. Prve je od struni že zakril sneg. Samo nejasna črnina slabe obleke se je še videla. Zadnji so bili razgrnjeni, skrčene, iztegnjene roke in noge, podvite glave . . . Ležali so na strani, vznak, na trebuhu, pač v vseh legah. Ležali so in niso več sanjali. Tam onstran tistega strašnega mosta nad pre-lepo, šumečo reko Je bil konec njihovih sanj. Tam so dosanjali svoj veliki sen o sreči, sen o topil sobi, o dotiku z roko svojcev, o prijazni besedi, o kruhu, Tam onstrun mosta so dosanjali svoj največji sen, sen o svobodi in lepši bodočnosti. Tatn onstran mosta so ležali in čakali, da jih usmiljena roka zagrne s prstjo, da zagrne s prstjo vse njihovo lepe sanje. (Dalja prihodnjič) BORBA OB NJIVAH Mater Petelini so jieli nu vseh kon-' ih vasi svojo jutranjo pesem Vas je |>očivala v nočnem spanju. ko se ji je hitrih korakov približevala patiola Psi so jo sprejeli z glasnim lajanjem "Vse pse hi dal pobiti," se Je "glasil dolgi b«»n»c Martin ter vrgel kamen /a psom. ki ae Je cvile« umaknil /,t vogel hiše "Pojdimo k Drnovšku. Mile-na bo gotovo vedela, kako je v tem kraju Ti Martin pa ostani na str^/i <»b tem »kednju." Je nadaljeval v.Kij^ patrole Filip te* Hoče krajih Uril krenil variš» "Hej. Milena \ la in petelini /■• | zopet k varii K.< trkal na okno 11. ril Julče Veliko okno <. še se je odprlo Drnovškova Mili liko ruto. "Joj, koliko č* ■ v vasi' Ali Je rel.i »o pa ostali? Sen hodite, kurirji pa vedno govore: prišli bodo. Vas pa ni" "Deset tlni so imeli Svabl zasede za našo vasjo in vse zgodnje hruške ln jabolka so požrli, prašiči Vas pa ni bilo nič «iu-okoli Kaj smo ae vam tuko zamerili?" "Kar tiho bodi in vstani, pa vse naše ljudi obvesti, da smo prišli Kmalu bodo tudi ir.ten-dantje za nami," jo je tojažil Julče ter se nen^ino |uesto|tical pod oknom ■ 'Oh, to bodo vaščani veseli. Kosunikov stric je dejal, da vam lxi dal sod vina, kadar pridete. Kar v kuhinjo pojdite Poklicala bom tudi vaške terence " Izza vogla je prišel vaški terene«* Jakob "No, «.is je, da ste in» kme. ke hi- se ravno v Zav- P i ik.izala se ,e!nkoV*m tankerju pogovarjali, na javita v ve- ^ vt" j® pičilo, da vas ni k nam Ste pozabili na na*,M Prišli on še drugi ter vndili peti oln n.t zajtrk Dan ie nare pričeli prihajati kuharji, inten-dantje in zdravniki s saniteto in ranjenci V Drnovškovi kuhinji so Jedli ajdove žgance obveščevalci, kurirji in patrole, ki so že dolgo časa poznali Mileno kot vaško terenko. bele lase mu je mršil lahni jutranji vetrlč. Vaščani so pa hiteli iz hiš na sredo vasi, kajti že dolgo ni bilo v tej ravninski vasi toliko partizanov. Otroci so kri-če tekli po vaai, se ustavljali pri mitrajezu, ki je stal kraj vasi in ga otipavali od vseh strani, nato pa drveli v Sadnikovo hišo, kjer ao bili ranjepci. Spraševali so po njih kakor po*domačinih. Nekateri izmed njih so se obešali Drnovškovi Mileni za krilo in jo prosili, naj pregovori partizane, da bodo šli gledat borce, kako leže nad vaajo v dolgih vrstah ob koruzni njivi. Eh, ti paglavci, vse hočejo videti in vedeti," je dejal Potočnikov Lovro, ki je nakladal na voz vreče koruzne in črne moke, da jo odpelje v brigadno intendatu-ro, ki je bila v malem gozdičku nad vaajo. Kmetice so pa vlekle kar za roko vsakega borca, ki se je pojavil v vasi, v hiše, kjer so jih gostile z vsemi dobrfctami, ki ao jih premogle "Fantje, jejte in pijte, saj drugače nam bodo ti nemški požeruhi vse požrli" Na koncu vasi se je slišalo kričanje. Straža je privedla vaškega "blokfirerja", korenjaškega in velikega petdesetletnega možaka, ki je veljal za zelo bogatega v vaai. "Saj nisem jaz kriv, da sem "blokfirer" in vaščanom nisem nič žalega napravil. V Avstriji sem bil korporal. Tri medalje sem dobil in ko so prišli Nemci v našo vas leta enainštiridesetega, 90 mi rekli, da bi bil jaz zelo pri pmven za to mesto, ker znam tudi nekoliko nemško. Rečem vam pa, da je ta Nemčija zelo močna in velika. Jaz pa varq želim'dobro, na politiko se pa nikoli ni sem razumel. Oblasti "odra j -tam", kar ji gre. Kaj bi pa bilo, če bi se vsi upirali? Nemci bi nas pobili ko pse, toda mi želimo samo v miru živeti." "No, ja, saj vemo, da ste bili zvesti avstrijski vojak in da se na takega fašizem zelo zanaša Nemci so vedeli, zakaj so vas postavili za blokfirerja v vasi. Zato boste pa' za vodiča zvečer nek naši edinici. To se bo zelo spodobilo za v.as. Saj niste edini," rriu je odgovoril vodja patrole "Pomislite! Nemci me bodo za prli, ko bodo zvedeli, da sem vam bil za vodiča. Pustite me pri miru, jaz nočem nič videt in nič slišati, kaj se godi v naši vasi." "Slabega res nisi nič napravil ali dobrega pa tudi ne. Vedno praviš: kar nam nalaga nemška oblast, moramo izvršiti! Če ne bo Joj!" se je oglasila neka žen ska, ki je stala ob strani. Kore-njaški mož je odšel kričaje spremstvu patrole v štab bata ljona. Neki kmet je pa s pomoč jo osmih močnih konjevodcev nalagal na voz velik sod vina, kii ga je imel spravljenega. "Ejduš krščen, trgovec iz sosednje vasi me je prosil, rekoč Francelj, prodaj mi tisti sod sta rega vina, dal bi ga Gebirgsja-grom, ki čistijo Paški Kozjak od banditov. ki so pridrli s Kranjske strani. Ne boš me, sem si dejal, ter mu odgovoril, da ga nimam več, da nem ga že prodal. Eh, kako me veseli, da ga boste vi spili. Kurirji in konjevodci pa so rekli, ko so nakladali dobro vino na voz: "Ob takem vinu bodo ozdraveli vsi ranjenci« kar jih imamo v naši brigadi." Medtem sta se pa nad vasjo ob Koruznih in krompirjevih nji-var razporejala prvi in tretji bataljon, ki sta prišla v redki vrsti po globoki kolovozni poti iz gozda Stab ie stal na križišču poljske poti ter dajal naloge posameznim četam: "Borci naj pole- žejo ob njivah. V vas ni treba iti nikomur razen kurirjev, in-tendantov in ranjencev, ki pa so že v vaai," je dejal a hripavim glasom komandant. "Hrane bo- ' Kaj pol litra, cel liter naj se ga da vsakemu borcu," je rekel smejoči se kmet, ki je pripeljal vino. "Mi poznamo vojaška pravila," se je oglasil operativni "in mo prinesli kar na položaj," je vemo, kaj in kako je treba." Ku-dodal komisar in odšel sklonjen rirji so nato raznašali po polo-med borci po globokem jarku, ki | žaju odmerjene porcije vina.| je delil njive. Operativni oficir, ki je šel na čelu dolge vrste, se je vsedel pod star ..gaber, ki je rastel koncem njive, ter ogledoval posamezne borce, ki so šli počasi na vijugasti položaj. Hej, ti Jernej, kaj ti je sedaj, zakaj šepaš?" je ogovoril malega, a že starejšega borca. "Čevelj me je ožulil in komaj racam, tovariš operativni," mu je odgovoril. "No, če je tako, pojdi v vas in se javi intendantu, da dobiš obuj-ke, a čevlje naj ti popravi čev-jar. Mimo njega je prišla bolničarka, obložena z velikim nahrbtnikom. obvez. Opirala se je na močno drenovo palico. No, Anjuta, kaj ae tako kislo držiš?" . "Kaj mi je? Glava in zobje me bole že dva dni in v noben' aspirin nič več ne verjamem," je tiho odvrnila Anjuta. "Dobro, pojdi v vas še ti in se oglasi pri zdravniku Žigi. Če bo treba, te bomo že poklicali na joložaj," je rekel operativni. Mimo je prišel še dolgi harmonikar Gregor. Skoraj novo harmoniko je nosil na ramenih, kadil je dišečo cigareto, pokrit pa je bil z zelenim žametnim klobukom. "Hej, Gregor! Kaj pa ti misliš? Pokrit si kot da bi šel na ohcet in že zadnjič sem ti rekel, naj ti krojač napravi, titovko. Menda ne boš ostal izjema v našem bataljonu/' "Tovariš operativni, saj imam kapo ali včeraj dopoldne, ko je padal dež, sem dal zopet klobuk na glavo. Tovariš operativni, ali bi me pustil, da grem in zaigram nekaj komadov v tej vasi, ker jo dobro poznam in sem že na porokah igral? Ljudje v tej vasi so dobri in vem, da bodo dali mnogo hrane našim ranjencem. Prosim, tovariš operativni, pusti me no v vas," je moledoval harmonikar Gregor. <4No, le pojdi v vas in zaigraj ne samo vaščanom, temveč Ju^i našim ranjencem, ki počivajo v vasi," mu je odgovil operativni. Nato so se uvrstili mitraljezi, bombaši, konjevt>dci, ki so pa puščali konje in mule ob gozdu, sami pa odhajali v vas po seno. Za zaključek je prišla tudi kul Sonce je pričelo pripekati. Po nebu so drveli posamezni oblaki proti koroškim goram, ki so bile kakor umite v dopoldanskem soncu. Iz vasi pa se je slišalo kričanje otrok in hreščanje harmonike. Dva aviona sta skoraj neslišno priplula od Paških hribov ter se obkrožujoče spuščala okrog vasi in nad bližnjimi travniki. Dekleta so hitela z jerbasi ob dolgi koruzni njivi ter delile hrano, "Hej, dekleta naj dajo pisane rute z glave!" je kričal operativni oficir. "Ti, Zvonko, pa zakrij mitraljez. V vas naj gre patrulja, da ne bo premikanja po cestah, vaščanom pa naročite, da če bi bilo bombardiranje, naj gredo v kleti. Pojdi ti, Filip, še enkrat v vas s patrolo." Filip je ponovno krenli s patrolo za vrtovi, tisti hip pa je že privršala prva granata čez hribček in udarila tristo metrov nad položaj v neko krompirjevo njivo. V daljavi se je slišalo br nenje avtomobilov in avijonov. "Ste videli, prej ko bo poldne, se bomo že tolkli," so govorili stari in izkušeni borci. Ob dolgi njivi, kjer je rastla visoka koruza, ki je začela že tu pa tam tudi rumeneti, so sedeli in. ležali borci po dva ali trije skupaj. Ni jih motilo brnenje avionov, ali čim so pa zaslišali piskajoči glas granate in takoj nato močno detonacijo, so se pa razšli vsak na svoje mesto, ker ni bilo dobro biti ob treskanju granat skupaj. To so vedeli vsi razen novincev, ki pa so jih začeli desetarci takoj razmeščati in opozarjati. Dekleta so z velikimi lonci hitela ob dolgi koruzni njivi nazaj v vas. V vasi pa so vaščali stali pred hišami in zrli na nizko leteče avione, otroci so pa tekli gledat, .kam je udarila granata. Stražar, ki jti stal na koncu vasi, jih je prfeštregel rekoč: "Nazaj v vas in pri miru bodite! Ali morate res vse videti?" Nato so zdrveli nazaj v vas, kričeč, da bo borba nad vasjo. Vaščani so bili vznemirjeni. Filip je s patrolo obšel vas, pomiril vaščane ter jih poučil, kako se ftiotajo ravnati, če bi bilo slučajno bombardiranje, razgnal kurirje in konjevodce, ki so se- "Kaj pa tako tečete? Kaj pa je bilo?" jih je vprašal Filip ter jih ustavil. "Pusti nas, komaj smo jo pobrisali. Svabov je kot listja in trave doli ob cesti in počasi lezejo proti nam," je odgovoril težko sopeč mlad, osemnajstleten borec. "Ali ste jih kaj šteli?" "Eh, kaj bi jih šteli. Ko bi jih štel, bi se kar pred njimi znašli, tako pa smo se obrnili in tekli po njivah nazaj. Da bi čakali, da'bi nas potem Ujeli ali pa pobili," reče tiho mlad borec ter si z robcem obriše od zemlje umazani obraz. Nekaj strelov bi pa res lahko oddali, predno ste se obrnili," je dodal polglasno Filip. "Kaj boš streljal! Na krompirjevi njivi smo stali in smo zagledali na dvajset korakov pet mitraljezov. Kaj smo hoteli? Skočili smo v bližnjo koruzno njivo, nato pa po njej sem," je mrmral dolg, suh borec ter si stepal zemljo z obleke. "No ja, kar v štab pojdite, vam jih bo že komandant napel, ali pa načelnik, ker tako ne dela pa-trola," je rekel Filip ter krenil dalje po položaju med borci, ki so sedeli ali ležali ob veliki koruzni njivi. Nekaj granat je eksplodiralo pod njivo. Nekateri borci so si kopali zaklon v mehko zemljo. Mitraljezi so imeli že vsi zaklon. Na desnem krilu, ki se je raztezalo tja čez njive in travnike do bližnjega gozda*, je raregljalo nekaj mitraljezov. Nato so se slišali enakomerni puškini streli do polovice položaja. Nekateri borci so vstajali ter gledali skozi koruzo, ki se je zibala ob lahnem vetru. Po nebu so se zbirali težki črni oblaki. "Dež bo morda še danes in v dežju bomo namlatili Šva-be," je govoril orožar Johan. Na desnem krilu po njivah in travnikih so začeli tekati borci sem in tja. Tovariš komandant, kaj pa je to, kaj* pa tako tekajo borci na desnem krilu?" je vprašal Filip komandanta, ki je prihajal s titovko in z dišečo cigareto na po-lojaj. Komandant se je ozrl v smer, kamor je kazal Filip. "Takrat je pa začelo teči v gruči kakih trideset borcev. Obstajali so ob grmovju\ ki je bilo naredko posejano po travniku nad njivami, nato. pa so zopet začeli teči. (Konec prihodnjič.) turna in propagandna skupina, deli vsi na kupu na vrtu pod sta- oitaliml U>- dan ae de- Prišli smo I i pridi!" je •iklo govo- bilo K Jo U