I
Izhajajo vsako sredo po cell poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za èetrt leta 1 gold., pošiljane
po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta
2 gold.
40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 3. septembra 1884.
O b s e g : Kmetijskih razdelkov pokrajinska razstava v Krskem.
Reja prascev brez matere.
Kmetijske novice in iz-
kušnje.
C. k. kmetijska družba kranjska.
Kazjasnilne opombe vladine k nacrtu postave odedinskih naredbah
pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.)
hrvatski.
Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.)
Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.)
Deželni zbor
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
vrtov.
premiji po 5 gold, za najboljši razstavi šolskih
Kmetijskih pridelkov pokrajinska razstava
v Krškem.
Visoko c. kr. ministerstvo poljeđelstva je odobrilo
z odlokom dne 26. julija t. 1., štev. 7749, nameravano pokrajinsko razstavo kmetijskih pridelkov y Krškem, združeno z ogledovanjem goveje živine in z delitvijo premij za konje.
Razstava bode v prostorih meščanske šole. Prične se z 28. septembrom t. 1. in se zaključi na dan 3. oktobra z razdelitvijo premij.
Ogledovanje goveje živine bode 1. oktobra in de-
litev premij za konje 2. oktobra na prostoru pred me ščansko šolo. Gledé teh razstav izdala bode c. kr. kmetijska družba še poseben razglas.
Za pokrajinsko razstavo je dovolilo visoko c. kr.
ministerstvo poljeđelstva za premije 6 srebrnih in 16 bronastih državnih medalij, visoki deželni odbor pa 200 gold., in sicer:
A. Za najboljšo zbirko domačih poljkih pridelkov:
srebrna
bronasta medalija
x oivjuiiia/ ^ x uiuiiaotci ui\juctiJja) j jl
narjih 10 gold., 2 premiji y denarjih po
premija v de-gold.
premija v denarjih 5 gold, za najlepši letni ali pa zimski lan s predivom.
B.
Vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo:
Za najboljšo zbirko svežega namiznega in druzega
srebrna
sadja : bronasta medalija
X OX KjKJJ. lit* , X UlUUttOtW lll^UUlijlV
narjih 10 gold., 1 premija v denarjih
premija v de-gold.
premija v denarjih 5 gold, za najbogatejšo zbirko vrtnih divjakov in požlahtnjenih enoletnih sadnih drevesec.
2. Za najbogatejšo zbirko žlahtnejše zelenjave:
gold.
bronasta medalija
5
premiji v denarjih po
Za najboljšo in najbogatejšo zbirko pravilno po-
srebrna
5
imenovanega grozdja:
bronasti svetinji
narjih 10 gold.. 3 premije v denarjih po
premija v de
gold.
Za najboljšo zbirko brezdimno posušenega sadja
n ar j i h
sreberna, 1 bronasta medalija, 1 premija v de
I gold.
5. Za najboljši prunele (olupljene češplje): bronasta svetinja.
Za najbogatejšo zbirko žlahtnih namiznih vin last
sreberna narjih 10 gold..
nega pridelka:
bronasti svetinji, premiji v denarjih po
Za najboljše črno vino:
premija v de gold.
bronasta svetinja, 1 premija v denarjih 10 gold.
premiji v denarjih po
gold.
?
Za najboljše rudečkasto vino
premiji v denarjih po
gold.
7. Za najboljši vinski jesih:
bronasta medalija, 1 premija v denarjih
Za najboljše vino iz sadja:
bronasta medalija.
Za najboljši cviček (patoka) :
gold
premija v denarjih
gold.
Za najboljši med v satovji:
bronasta svetinja, 2 premiji v denarjih po 5 gld.
Za sadjarsko, vinařsko in vrtnarsko orodje, če so isto
po
srebrna gold.
razstavili izdelatelji sami:
bronasti svetinji, 2 premiji v denarjih
Za izdelatelje najboljših in poleg tega najcenejših
grozdnih tlačilnic (mlinov):
bronasta svetinja, 1 premija v denarjih 10 gld.
premija v denarjih
gold.
j
Za izdelatelje najboljših in najlepših vinskih škafov
m brent:
premiji v denarjih po
gold.




284
Gledé kmetijskih pridelkov se zamorejo samo Do- dr. J, Mencingerja, advokata in posestnika na Kršk^n, lenjci poganjati za pridobitev premij, gledé poljedelskih eventuelno gosp. barona Gagerna, grajščaka v Mokrio ih.
strojev in kmetijskega orodja, pa tudi vsakateri drugi.
Gledé izvirnih pridelkov naj se po možnosti raz-
Prošnja gosp. Fr. Brenceta iz Hraš za brezplačno
prepuščeuje enega
bika iz državne subvencije se
ue
stavi cela rastlina, pri lanu in konoplji pa cela rast- more uslišati. Njegovo prošnjo za ovce in podporo sol
lina s predivom.
skega vrta v
Lescah se mu pa naroći, še enkrat s ]>o-
Prosi se tudi za podatke o tleh, o legi in obneb- trebnimi prilogami predložiti oziroma potom okrajnega
nih razmerah, na kar se bode oziralo pri razdelitvi premij
šolskega sveta družbi doposlati.
Na novo v družbo se sprejmejo gospodje:
M * ks
Pri prodajnih predmetih naj se ob enem navede Dekleva, Andrej Magajua in Frau Suša. vsi iz senožeš^e
tudi kupná cena.
Grozdje se sme razstavljati le brez listov in vejic.
Od vin, jesiha in tropinovca razstavljati se sme
podružnice.
po najmanj dve butilji (steklenici) vsake vrste. Po
leg tega se mora pri vinu navajati leto, vrsta grozdja, vinska gora, kakovost zemlje, povprečni letni donesek in pri rudečkastem vinu, če je isto prirejeno iz domaćega in kake vrste grozdja, ali če je isto pobarvano s črnim vinom ali tropinam črnine.
Premije se bodo delile samo za vina domaćega pridelka ter se mora pri oglaševanji predložiti dotično potrjenje od županstva.
Razstavljeni predmeti so lastnina dotičnega raz-stavljavca in se bodo istemu izročili po končani razstavi.
Predmeti za razstavo se morajo brez stroškov iz-ročiti razstavnemu odboru, in sicer na mestu razstave; ravno tako se mora na svoje lastne stroške po nje priti.
Uvrstitev na razstavi, kakor tudi pospravljanje preskrbel bode razstavni odbor brez vsakih stroškov.
pri
Reja prascev brez matere.
Za „Oesterr. Landw. Wockeablatť" spisal Sfcaudaeher, vodja kme-
8
ke sole.
Yorksairska svinja zbolela je nenadoma tako hudo na vnetji pij uč, da so jo morali zaklati, čeravno je imela devet še
štirnajst dni starih sesajočih pre šičkov. Za praseta nikdo ni hotel kaj ponuditi, ker so se dobivali ravno takrat 6—8 mesecev stari pre-
po 20
Troje praset poskušalo se je pa izrediti brez To zgodilo se je tako-le: Prvi dan vlilo s* nekaj žlic dobrega in gorkega kravjega mleka.
šički jako ceno. Nazadnje prodalo se jih je kraje. matere.
• *
e
jim
Drugi dan skušali so prešički piti že sami mleko. Tretji
dan povžili so 0*5 lit. z vodo zmešanega in kuhanega
?
Ineva primešalo se je mleku nekaj
mleka; četrti dan uže 0*75 1., m tako naprej do osmeg.i dneva.
Od tega
Oglaša se do 16. septembra 1.1. ali naravnost
razstavnem odboru ali pa po dotičnih kmetijskih po-družnicah ter naj se porabi v to priloženi obrazec.
Za razstavo pošilja naj se najzadnje do 25. sep-
žlic juhe, skuhane iz fine pšenične moke in voie. Ti piča bila je vedno večja, tako, da so prešički po če-
tembra
v Krško.
Vstop v razstavo dovoljuje se samo proti vstop-nicam po 10 krajc.
Razstavljavci so vstopnine prosti.
Razstavni odbor.
trtem tednu dobivali vsak dan skupaj 3 litre posne-tega mleka z juho, sastavljeno iz šest žlic pšenične moke in nekaj dobrozmečkanega, omajenega in kuhanega krompirja. Od sedaj dobivali so vedno manj mleki
in mesto pšenične rnoke štev. 1. ono št. 2; zato se j pa pridevalo juhi do šestega tedna fine ovsene in ko-ruzne (turšične) moke. Med temi prešiči bila sta dva merjasca in ena svinja. Prva dva rezali so po petem tednu, kar sta oba lahko prestala.
šestimi tedni
tehtali so se vsi trije prešiči. En merjasec in en* svinja tehtala sta po 10, drug merjasec 97 kilogr.,
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dné 3. avgusta 1884.
konca osmega tedna dobivali so vsak dan juho sestav-Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol ljeno iz 450 gramov pšenične moke, 150 gr. na debelo
vsi skupaj toraj uže 29*7
kilogr.
Od tega časa do
baron Wurzbach, navzoci
pođpredsednik
gcr
o *
Fr
Brus
y
semletega ječmena, 36 gr. na debelo semletega ovsa in 50 gr. na debelo semlete koruze, 500 gr. kuhanega krompirja, repe in zeljnega perja, 1 liter posnetega mleka.
Seunig, tajnik Gustav Pire, in ođborniki Jerič, Robić, Souvan in Witschl.
Óbravnavale so se sledeče stvari:	mleka, zmešanega s pol litrom vode. Vsakokrat pri-
kr. deželna vlada pošlje družbi poročilo prošnji	djala se je piči mrvica sežgane in dobro semlete moke
občin Novelaze v kočevskem okraji in Vinji vrh v čr-	iz kosti in krede, in sicer od petega tedna naprej.
nomaljskem okraji o zadevi novih živinskih in letnih	Isto tako natrosilo se jim je od tega časa po vsakem
semnjev. Glavni odbor se izreče proti uslišanji imeno-	napajanji nekaj praženih rženih in ječmenovih zrn v
vanih prošenj
Poročila tajnika o dovršenj
zucht schadliche Insekten

osnaženo korito. To se je pa zgodilo zato, da so se Der Obstbaum- prešiči navadili vporabljati zobe za tako pičo in da čebelarski razstavi v Les- so se obvarovali driske. Skrbelo se je vedno z vs>
knjige
cah, o nakazanih 100 gold, za čebelarsko in sadjarsko natančnostjo in pridnostjo na to , da so imeli vedno društvo v Jesenicah glavni odbor na znanje vzame
suho steljo, da so bili vedno čisto skopani in da
o
Prošnji podkovskih učencev Janeza Novaka in An- se obvarovali prehlajenja, toda ne da bi se pomehkužili.
tona Firiča za podporo hoče odbor uslišati po dovršenih poizvedbah o njihovem premoženji
Krmili so se prešiči v prvih dveh tednih od
u e
zjutraj do 9. zvečer na vsaki dve uri, potem do konc:i
Obravnava zaradi reorganizacije družbenega vrta se četrtega tedna na vsake 2 V«2
ure
in potem do kon
*
nadaljuje ter tajniku naroči izdelani gospodarski načrt osmega tedna na vsake tri ure vedno v istem časa, potom autografije pomnožiti ter v konečno presojo vsim z vedno ravno toliko pičo (ki je imela gorkote 36
odbornikom doposlati
38 gr. C.).
osmimi tedni, v času tedaj, ko se pra<
Vsled poziva c. kr. deželne vlade priporoča glavni seta sploh matere odvadijo, tehtala so se zopet. Pni odbor za^ ude_^ stalne deželne komisije o zaaevah trtne tehtal je 12'5 kg. (poprej 9'7), tedaj za 2*8 več ko v
uši
Rih. Dolenca, vodjo vinařské šole na Slapu
in
prvo, drugi 15*5 kg. (poprej 10 kg.), tedaj za 5*5 kg.
yeč
več

in t re ti i 16 kg. (poprej 10 kg.), tedaj za
kg
drug
?
kajti one so ob času dobre kupčije pozabile na
Vsi tehtali so 44 kg. (poprej 29*7), tedaj 14*3 ustanovo reservnega zaklada. Vsled te krize je uže
kg. več, to je za 48*1, odstotkov ali skoraj polovico več kupcev s sladkorjem faliralo, tako ima samo ena
Drugi in tretji tehtala sta, kakor se vidi še en- firma nad 4 milijone gold, dolga.
več.
krat več. Prvi je zaostal, ker je po materini smrti obolel na driski. Ako bi bila slednja živa in zdrava
*
* *
*
ostala
?
bi bila praseta, akoravno bi bila sesala
>
těžko
Potno

lorovanje avstrijskega sadjarskega društva
toliko tehtala v osmih tednih. Pri vsem tem bili so pa prešiči popolno razviti, jako živi in zdravi.
Dobiček pa obstoji tudi v tem, da so bili prešiči uže navajeni vsega jesti, med tem, ko se ravno toliko stari prešiči, ki so se ravno matere odvadili, na to Ruskem, še le morajo navaditi.
Na vsak način kaže nam ta vspešna poskušnja kako moramo ravnati, ako znameniti plemenski pre
bode letos sredi meseca oktobra v Gradci.
# * *
* Sto konj je poginilo pri požaru, kateri je uničil hleve svetoznanega kobilarstva kneza Gr. Chilkowa na
?
*
* *

Kako napraviti dober vinski kis, popisuje goriški
šiči v prvi mladosti zgubijo mater. Da bi se čas, delo »Gospodarski list" tako-le: „Dober vinski kis vedno in piča še veliko boljše splačala, ako bi se vseh devet kaj veljá, saj je tudi človeškemu zdravju dokaj služiv
prešičev tako izredilo, je dandanes samo ob sebi um ljivo
niši kakoršen se navadno po štacunah prodaja.
Kdor
Usojamo si le še opomniti, da razvidi lahko ne mara iz tropin m drožnega vina napravljati žganaj vsak omikan kmetovalec, da je le-to omenjeno pitanje more iz njih napravljati dober kis (ocet, jesih). Ravno popolno v soglasji s pravili, katere nam podaje umno tako bl svetoval vsakateremu gospodarju, kateremu
kmetijstvo.
Ker se je vse natanko in pregledno zapisovalo,
odgovorimo tudi lahko na vprašanje: Koliko veljá kilogr. živega prešiča po dokončanem osmem tednu? Stroški natanko do krajcarjev znašajo: Nakup treh štirnajst dni starih praset brez matere
?
>
po
kr
po
kr
Mleko, neposneto, 18 litrov
,, posneto; 47 litrov, ^ ^ —. Pšenična moka št. 1, 0*4 kg. po 18 ki
št. 2, 6 9 kg. po 16 kr.
■|||BMH||H| po
7 kr.
debelo semlet ječmen, 2*1 kg
V
oves
0-5 kg
;y
semleta koruza
, po
kg
po kr. 0-7 kr.
Ječmenová in ržena zrna 16 kg. po 9 kr.
Krompir, 10 kg. po 2*5 kr.
Plača poslom skozi 28 dni po 10 kr.
Skupaj
-	gold. 60	kr.
1	« 8	
1	„ 88	5?
-	* 7	»
1	„ 10	»
-	„ 15	>5
	» 3	>5
-	» 6	11
1	„ 44	11
-	„ 25	11
2	„ 80	11
vino cikne, da ga rajši poděla v kis.
Glavna stvar pri napravi kisa je primerna visoka toplina 25° in pa obilen pristop zraka, oziroma kisleca. Slavni prof. Pasteur priporoča posebne aparate, kateri so krog napoševno od zunaj proti znotraj prevrtani da zamore obilo zraka prihajati. Vedno naj se nekoliko močnega kisa zavrè in vlije v aparat, ki ima več dnesov, v katerih se nahaja rahlo nakupičenega oblanja
ter potem se vlije dotično vino, katero se hoče pode-lati v kis in Pasteur svetuje, da se napravi tekočina ocetnih glivic, kakoršne se nahajajo kot siva, fina mre-nica na površji cikastega vina. Večkrat je treba dotično vino nalivati, dokler je popolnem spremenjeno v kis.
Na to je treba paziti, da se ne nalije preveč na
en pot, ampak raji male množine, katere se toliko hitreje skisati morejo. Tak primeren aparat za napravo kisa izdeluje posodar Trost
v Vipavi po 15 gold.
Tedaj veljá 1 kg. živega prešiča 9*46
44
gold. 46 k) 21-5 kr.
lesa: pine vred vrenja
Navajam še, da oblanje je najbolje iz bukovega kdor pa zamore, dokaj bolje stori, ako hrani tro-
;
hlastine posebno ogrete tropine s hlastinami so uže same na sebi velik pospešitelj kišnega
kisa
Če pomislimo, da se
*
Kmetijske novice in izkušnje.
V kmetijskem tečaji za narodne učitelje na Slapu
poslužujejo večinoma
kateri je iz najslabejših tudi zdravju škodljivih tvarin napravljen, naj le omenimo, đa nekateri celó žvepleno kislino dostavljajo, da je bolj hud, zato tudi tak ocet grozno peče, bilo bi umestno in umno, đa bi naši vinorejci izdelovali iz tropin, drožnega vina in
*
* *
so bili sprejeti: Žvagen Valentin iz Radovljice, Hudo- sploh obolelih vin dober vinski kis.
vernik Matija iz Dobropolja; Koller France iz Stal-carjev; Barle Ivan iz Podzemlja; Šest Andrej iz Metlike; Gebauer Vilj. iz Tržiša; Ribnikar Adalbert iz Logatca; Pipan Ivan iz Starega Trga; Hiti Matija iz Slavine; Dietz^Oton iz Šturja; Svetina Jos. iz Šmarja
Gospod Julij Hansel, bivši stalni izvedenec o za
pri Ljubljani: Crne France iz Vrhnike; Cepuder Josip iz Litije; Žirovnik Ivan iz Gorij.
devah trtne uši in potovalni učitelj na Štajarskem imenovan je vodjem kmetijske deželne šole v Grotten-hofu pri Gradci.
*
* *
*
Potem javne dražbe prodajala bode c. k. kmetijska družba iz državne subvencije nakupljeno plemensko goved. Prodaja se bode vršila za pincgavsko
(rudece) pleme konec t. m. v Kranji, za muricodolsko
pleme pa začetek oktobra v Ljubljani. Natančneje se bode čas še le določil.
*
* *
*
Továrnám za sladkor gre slabo; cena sladkorja od dné do dné. Polovica tovarn za sladkor v
Avstriji bode za časa letošnje kampanje zaprtih
Naj
ova postava.
Razjasniine
stave
opombe
vladine
nacrtu
po
dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti.
(Dalje.)
Kakor je razvidno iz predloženih oceň in kakor je bilo zgoraj omenjeno , zapusti kmet na Kranjskem po
slabše gr
AC /i či učí»«» íctueiijc; JV a 11 J JJ a lij c ía^i im. X1IC\J	umvujuuv ,	----— — —.....o------ -
továrnám, katere so lastnina kmečkih za- svoji smrti ali izroči še pri življenji — in to se zgodi
7 $
286
večkrat — svoje posestvo enem u svojih otrok proti temu, da ima druge odpraviti. Tako prevzame uov last-nik večidel iu izrekoma pri izročitvi med živimi tako obremenjeno posestvo, da uže začetkom svojega gospodarstva zabřede v nerazvidljiv labirint dolgov, ki ga pred časom v onemoglost »pravijo. Odločno se moram protiviti mnenju, izrečenemu po kmetijski družbi, da so dedinski deleži večidel majhni. Na unauji pogled, po številkah, so se ve da mali, pa v primeri z malimi razmerami v deželi, so pogostoma vdušilni, izrekoma tedaj, ako tudi še pride prišteti poboljšek izročevalcev, iznašajoč dostikrat polovico domačijskega pridelka. Tudi bi bilo napačno misliti, da prejemuikovi bratje in sestre
ali stariši večidel prizanesljivo ravnajo nasproti prejem-niku. Ravno nasprotno je, ako svojih zavez ne izpolui natanko, kliče se le prehitro na pomoč sodnija in novega gospodara najbližnejši soroduiki s tožbami pri-tiskajo, namesto da bi mu bili v podporo.
Pri zdražljivemu in k pravdanju le preveč naguje-nemu značaju kranjskega kmeta nastanejo iz takih tožeb dostikrat obširne pravde, katerih stroški niso mali. Kaj čuda, ako nov posestnik pri takih razmerah pogum zgubi in pogosto tudi tam, kjer bi bila še pomoč mogoča, ode-ruham v roke pade , in s tem svoj pogin prav gotov stori. — Koliko pridobitev kmetijskih domačij vsled po-dedovanja ali izročitve med živimi se na ta način namreč z izvršilno prodajo domačije konča, sicer ne morem povedati po odstotkih, zeló visok pa je odstotek gotovo. Narodno-gospodarska nevarnost teh zemljiških prodaj bi morebiti ne bila tako velika, ako bi bili kupovalci zopet kmetje. Pa to se primeri le redko kedaj. Kupovalci so večidel oderuški mojstri, katerim je le na tem, pridobiti si za trenutek največji dobiček, ki pa gospodarstva sami ne razumejo in se na-nj tudi ne ozirajo. Zein-ljišče pri izvršilni dražbi večidel za nezaslišano nizko ceno kupljeno se redno po moči izžme, to je, odprodá se lesenine in druzih premakljivih reči (dostikrat z všte-timi vratmi in okni pri hiši), od zemljišč pa tudi kolikor se jih dá spečati tako, da se kupnina in pa še iz-daten dobiček dobi povrnjen. Kar se še vrh tega more v najem dati, dá se v najem, ostalioa pa se pusti ne-obdelana.
Ta vrsta razkosavanja kmetijskih domačij je ona, katerih sem se usojal zgoraj omeniti in katero je, kakor sem dokazal následek prostega razpolagauja s kmetij-
skimi domačijami. Lahko je presoditi, koliko nevarnost tako razkosavanje in pokoučavanje kmetijskih posestev v narodno-gospodarskem oziru pouzročuje.
Postava, katera naj bi dejanski vspeh imela gledé vzdržavanja celotnega obstanka kmetijskih domačij na Kranjskem, morala bi tedaj pravico prostega razpola-ganja ž njimi, ako ne popolnem odpraviti, vsaj v izdatni meri omejiti. Dobro sicer razumem, da Vaša vzvišenost sedaj ne namerava takega preustrojenja postav, vendar pa sem si štel v dolžnost onih razmer omeniti, ker bo morebiti v příhodnosti temeljitejše preustrojenje mogoče, za katero bi se pri sedanji delni mogle tla pripravljati.
(Dalje prihodnjie.)
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konee.)
IV. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Obrh za dovolitev petih semnjev z blagom in živino v farni vasi Dragatuš. Proti semnjem se izražajo samo
tri poročila. Zbornica se je uže v seji 9. septembra 1. 1870. o enaki prošnji te občine proti izrekla , ker se razmere niso spremenile, stavi prediog: Nasvetuje naj se, da se prošnja ne usliši.
Predlog se vzprejme.
V.	Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občin-skega zastopa v Vinjem Vrhu za dovolitev štirih semnjev z blagom iu živinov Prošnjo podpirajo občine Petrova Vas, Semič, Kot, Crešnovec in Gradec. Proti do-volitvi so štiri poročila. Ker se je zbornica dne 24. septembra 1880. proti dovolitvi izrekla in se razmere od tedaj uiso spremenile, stavi odsek predlog: Nasvetuje se visoki c. kr. deželni vladi, da prošnji ne ugodi.
Predlog se vzprejme.
VI.	Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Novi Lazi za dovoljenje enega semoja z blagom in živino. Opravičeue občine ne ugovarjajo tej prošnji. Odsek ne more prošnje priporočati z ozirom na to, da je v koćevskem okraji 60 semnjev, izmed katerih jih pripada 38 davčnemu okraju Kočevje, dalje z ozirom na to, da je v bllžini 11 semnjev, toraj iz gospodarstvenih ozirov nikakor ni potrebna pomnožitev semnjev. Odsek torej predlaga: Zbornica naj nasvetuje, da se prošnji ne ugodi.
Predlog se vzprejme.
VII.	Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Vrhnika, naj bi se ji dovolil tržni dan na vsak če-trtek in nasvetuje: Zbornica naj c. kr. okrajnemu gla-varstvu prošnjo priporoča.
Predjog se vzprejme.
VIII.	Gosp. zbornični predsednik Josip Kušar poroča o dopisu mestnega magistrata, kateri vabi zbornico, naj naznani izvedence za prepire o zuamkah za izdelke lekarnarjev. Gosp. predsednik predlaga iz volitev na-slednjih gospodov: Otomara Bamberga, Alfr. Ledenika,
Josipa Lozerja, H. Ničmana, Mih. Pakiča, V. Petričiča, dr. Josipa Poklukarja in Fr. Ks. Souvaua.
Predlog se enoglasno vzprejme.
IX.	Zbornični tajnik poroča o ukazu visokega ministerstva z dne 5. julija 1884., št. 1192, s katerim Nj. ekscelenca gospod trgovski minister poroča, da dne 1. avgusta t. 1. stopi v moč Najvišje potrjena in z ukazom trgovskega ministerstva z dne 23. junija 1884. 1., drž.
zak. št. 103 razglašena organizacija državno-železniške uprave. Namesto državno-železniškega sveta, kateri se je sestavil na podlagi ukaza dne 26. februarija 1882. i.,
drž. zak. št. 25, a se zdaj razpustil, stopi po §. 5 gori
omenjene organizacije državno-železniški svet, kateri ima izrekati svoje mnenje o gospodarstvenih vprašanjih pri železniškem prometu ; ta državno-železniški svet sestojí iz predsednika in 50 članov, katere imenuje trgovski minister. Izmed teh jih imenuje 24 po nasvetu trgovskih iu obrtnih zbornic, in zbornica v Ljubljani ima z zbornico v Gorici skup enega predlagati ter ob enem naznaniti namestnika. Predlagati se morejo samo pravi zbornični člani. Zbornični tajnik naznanja dopis na trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, na kateri dopis pa še ni došel odgovor ter meni, naj bi se koj vršila volitev, ker se je nadejati, da goriška zbornica vzprejme predlog in se ta nasvet mora izvršiti uže do
25. julija.
Zbornica se soglaša s tem predlogom. Na predlog gospoda zborničnega predsednika se predlaga pravi član zbornični g. Karol Luckmann, ravnatelj kranjske obrtne družbe članom in sklene se, da se oni član, katerega imenuje goriška zbornica, predlaga namestnikom.
X.	Gosp. Vaso Petričič opozarja, da c. k. deželna blagajnica ne vzprejema pokvarjenega, obrezanoga, pre-vrtanega in zeló obrabljenega denarja, kar prouzroča trgovcem ne malo škodo, ker morajo od kupovaleev
vzprejemati tudi poškodovau denar, če hočejo kaj pro- pononl glasoviti Starčevič, čisto molčali, toda Hrvatje
dati. On stavi torej predlog: Zbornica naj delà na to, in mi Slovenci srno si v marsičem zeló podob da bode c. kr. deželna blagajnica vzprejemala poškodo- ravno, hvala Bogu, radi priznamo, da surovosti
potem odstra- koršno obžaluj
ako-
, LU.VA*. f^ioumuv , VAIV OU1UTUOU , kapři Starčeviču in nekaterih njegovih
pristaših v našem javnem življenji nikakor ne nahajamo
vane desetice in dvajsetice ter da se nijo iz prometa.
Gospod zbornični predsednik Josip Kušar omenja,	se pa vendar le dobijo tudi med nami tu in tam po
da se je zbornica zaradi tega uže obrnila na visoko	samezni pretiranci, ki ne prikrivajo odobravanja Star
k. finančno ministerstvo in ker dohajajo enake prošnje,	čevičega početja ter ga posnemajo vsaj v svoji pisavi
se bode , če se ta prošnja ne usliši, zopet obrnila na	Samo to nam je bil povod , obširneje govoriti o malo
visoko c. k. finančno ministerstvo.	častnem početji Davida Starčeviča in svariti svoje ro
Zbornica vzame to izjavo z zadovoljstvom na znanje
t
jake
Varajte se, onečastiti tudi ime slovensko z odo
Politične stvari.
bravanjem ali celó posnemanjem Starčevičevega početja, ker to je v resnici nesreča, morebiti celó pogin naroda svojega, sovražniki častnega imena slovanskega.
Deželni zbor hrvatski.
Zabavno stvari
26. avgusta t
obravnavali ste se dve prav
ïiepomenljivi prošnji, in to ena za, druga zoper zdru
ženje občine Banij
Karlovcem
lo priliko izbral
si je preveč poznani poslanec David Starčevič, zbornico in dragi nam hrvatski narod zopet onečastiti s
takim vedenjein in besedovanj
5
kakoršnega uže pre
Noc pred sv. dnevom.
Maloruska povést.
Rnski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški
obilnokrat srno morali obžalovati pri temu poslanců Zbornice predsednik Krestić bil mu je zmiraj za pe
najsurovejše
ker je uže navajen iz Starčevičevih ust čuvati

Ne

(DaJje.)
to bi ne bilo ugodno
u
mislil je kovač
apade na narodno stranRo, na tamošnjo tù nekde gotovo bivajo Zaporožci, ki so jeseni šli skozi vlado in na posamesne poslance. Med drugim je rekel: Dikanko. Na poti so bili sè Siča, nesli so prošnje ca Tudi jaz sem mnenja, da nas je ljudstvo sem poslalo
rici
rad bi se posvetoval ž njimi. „Hoj, satan, zlezi mi
i n
mot
t
za varovanje njegovega prida, pa jajoča dejanja? Nič kot škodo pri zade li. (Viharno nasprotovanje na desnici.) Sramota je, da me ne pustite govoriti. Jaz le golo aico govorim, da vi ljudstvo goljufate!"
so vaša v to mer- v žep in odpelji me k Zaporožcem !
m
Hudobec je zmanjšal se tako, da je ta trenotek brezi vsakoršnega truda zlezel kovaču v žep.
ni
utegnil ozreti
Na to odtegne mu predsednik, ki ga je uže poprej
Vakula
se, uže je videi, da stoji pred velikim domom, in šel je, sam ni znal, kako, po razsvetljenih stopnicah navzgor,
redu
odprl je duri, stopil, v prekrasno oklical, besedo. Toda Starčevič prej kot slej sobo in prestrašil se je nekoliko ; ali jako se je razbo-nadaljuje, predsednik nekaj časa zvoni, pa Starčevič dril, ko je bil spoznal Zaporožce, ki so popotovali skozi tudi zvonenje preupiva; predsednik mu zopet besedo Dikanko, sedaj pa podloženih nog sedeli na svilenih di-odtegne, ko pa vse nič ne pomaga, sklene predsednik vanih in najsilnejše kurili tobak.
sejo
pa Starčevič še vedno govori
Po 10 minutah
n
Dober večer, slavni gospodje! Bog vam pomozi!
, stopil
se seja zopet odtvori in predsednik vpraša, jeli kdo želi Kde se vidimo zopet!" — spregovoril je kovač govoriti, na kar takoj zopet začne Starčevič, predsednik bliže in přiklonil se do tal.
Vam besedo, in kar pred ga deželnega zbora izreče, tega ne pre
Častí deželnega zbora ne pustim z
pa ga zavrne: „Odtegnil sednik hrvatske
kliče tati"
časti
imate celó tujca na čelu". Predsednik

Kedo je to?"
povprašal je eden izmed Zapo
rožcev, sedeč prav pred kovačem, tovariša, ki je poči
Na to Starčevič: „Od kedaj pa Vi govorite o je kovač
nogami tep- val aaleč od njega. „Ali me ne poznate?"

vprašal
jaz sem Vakula, kovač! Ko ste jeseni po
Vi
ki ste magjarski služili. (Nepokojnost.) Zdaj potovali skozi Dikanko, mudili ste se pri nas dva dneva
9
Moj
dolžnost
Bog vam daj zdravje mnogo let! Del sem takrat novo
^LUaiU ttlU LUj Ks CL lia VjUU . X l U. O \X 111 IV . „LTAVJU, UUKiUUO« ^ ^ O	««•"J ^«»«'JV	"VJjV ivu . J
je, varovati čast deželnega zbora. Za danes nimate tukaj šino na prednje kolo vaše kibitke". več besede govoriti". — Ko je dalje še Starčevič očital,	„Turška sablja!" — začudil se
Ko je dalj
Starčevič očital
Turška sablja!"
začudil se je Zaporožec
V)
to
da je ban le ban večine in madjarov , in ta po deželi je ta kovač, ki tako lepo mala. Zdravstvuj, krajan ! Kaj in večini jaha, predlaga predsednik, da se Starčevič za je přineslo te le-sem?"
žest sej izključi, potem nastal je še večji

pesti
»
Hotel sem malo pogledati to lepo krajino in ta
so pele in konečno so morali žandarji iztirati Starčeviča. preKrasno mesto
u
takim početj
bolj
pristoj nim nezavedlemu
n
Žal
odgovoril je kovač.
blaznemu ali hudo vinjenemu, kakor pa ljudskemu za- rožec
stopniku, osramotil je iz novega ljudski zastopnik hr- moramo takój oditi k carici.
nam je, krajan" — opomnil je važno Zapo ,ker ne moremo delj časa baviti se s teboj
*
u
vatski samega sebe in svoje pristaše v prvi vrsti, oma
u
Ali
carici ?
Oh, bodite tako laskavi, gospodje
*
deževal pa je tudi ves hrvatski narod in je s tem spod- vzemite me sè seboj!
u
kopaval parlamentarično vladanje sploh
tf
Ali tebe?"
povprašal ga je Zaporožec takega
Po pravici obsojajo vsi zmerni in zavedni elementi	obraza, kakoršnega pestuna govori svojemu štiriletnemu
v Hrvatih tako samomorno početje, enako pa obžalu-	gojencu, ki prosi, da bi ga posadila na lepega, na ve-
iemo take dogodbe mi Slovenci in drugi avstrijski Slo-	čega konj a. „Kaj bodeš dělal tam ? — Ne, to ni ino-
.... v. , < -■>-• -1-1--- ci-----------i.u	oglasil se je drug Zaporožec in poresnobil je
vani, ker se s takimi čini tudi dobro ime Slovanov sploh
skruni in nasprotnikom našim orožje v roke posiluj da kažejo na nas rekoč: Taki so Slovani in taki se potrebah.
goče
obraz. „Brate, mi bodemo s carico govorili o lastnih
__u
hoté primerjati nam kulturonosnemu nemškemu ali la škemu narodu
Vzemite me sè seboj!

prosil je dalje kovač.
»
„ T ii^lUlt/V UlO OO iJVU\JJ '	1 UOH JV UUlj v HV ' »W#
Prosi tudi ti!" — šepetnil je hudobcu in s pestjo udaril
Najrajši bi o takih dogodbah, kakoršne je ravnokar po žepu.
£88
Jedva je bil izgovoril to, uže je drug Zaporožec
13
spregovoril: „Vzemimo res,
j?
v
Dobro je, naj ide" Ali zlezi v tako obleko, v kakoršni
bratje, kovača s seboj ! pritegiiili so drugi.
41
Zaporožec.
Kakov car! to je Potemkin sam
u
odgovoril je
smo mi"
kam
drugi sobani so krilili glasovi, a kovač ni znal pogledal, toliko je dam prišlo v atlasovih oble
f
Uže je kovač pripravljal se, da obleče zeleu župan, kah z dolzimi repi — in dvornikov v kaftanih, prošitib kar se duri odpró in stopil je v sobo nekov dragoceno sè zlatom. Kovač je videl samo blešek, druzega ni-oblečen člověk in opomnil, da je uže čas iti.
^VU	» VU 1U v^vmuiij «W JV	vwu in.
Čudno se je zopet zdelo kovaču, ko je peljal se v
česar.
veliki
Zaporožci so vsi takoj popadali na tla in soglasna
kočiji, na oběh stranéh so mimo njega bežali vskriknili: „Milost, mati, milost!"
nazaj štirinadstropni domi in mostovi, tlak pa je kar grmel pod konjskimi kopiti.
„Dobri Bog, kakov život je to!" — mislil je kovač pri nas ni po dnevi ni tako svetio !"
tleh.
Kovač ni videl ničesar, vendar je stegnil se pa
>
7}
Ustanite !"
zakrilil je nad njimí ukazujoč, a
Ti
Kočija se je ustavila pred palačo. Zaporožci so
stopili iz nje, šli v ogromno vežo in začeli stopati po nego da bi ustali!"
vendar ljubeznjiv glas.
Ne ustanemo, mati, ne ustanemo! Raji umrjemof
bliščeče razsvetljenih stopnjicah.
dejali so Zaporožci.
sebi
»
Kakove so te stopnjice!
u
Potemkin se je vgriznil v ustni; naposled je sam šepetal je kovač sam pristopil in ukazujoče nekaj šepetnil enemu izmed Za
škoda se mi zdi korakati po njih. Ta drago- porožcev na uho. Kozaki so ustali. Tudi kovač se je
OVUl - jjoavuw	Uli WVI x UVAWUWVA J/V/ Ujiii. A VA*	^	J^VlU^VVT ilWi U.X1 V/. nukani OU Li O U Cl 11 • 1 UU1 I\VJ V	JV
tina! Kake so te vrlike, kakovo delo je to! Tù je že- ohrabril in dvignil je glavo, ter pred seboj zagledal
i____ ___-____: _ ^	ia	_____ • ^ __________i » _ i > li , ________
leza najmanj za petdeset rubljev!
srednje visoko damo, nekoliko debelkasto, poštupana
Ko so Zaporožci bili prišli na vrh stopnjic, stopili (napudrano), sinjih očí in veličastno, mično, kakoršna
so kar précej v prvo sobano. Bojažljivo je kovač stopal more biti le vladarica.
za nj i mi
o vsakem koraku je mislil, da se mu izpod-
Zvedavo je pogledala Laporožce in opomnila:
Nje
drsne na tleh, gladkih, kakor zrkalo. Sli so skozi tri go va světlost mi je obij ubil, da denes seznanim se sè sobane, a kovač ni nehal še čuditi se. Stopili so v svojim uárodom, ki nisem še viděla ga deslé; ali po-
četrto sobano, mimovoljno je stopil pred obraz, ki je visel ob steni. To je bila přečistá Devica z Jezusom
na rokah.
šteno strežejo vam?"
vprašala je dama sinjih očí.
»
Hvala, mati, pošteno ! Živež je dober, če prav ovce
ji
Kako krasen obraz je to! kako čudovit živopis!"
mislil je — r>tvlA "a	v*	i uicuiûjiu jo iittiiiiouii oeiu, lier je »j
bila živa?! — A sveto Dete! kako steza rokici, in smeja ročci ne govoré tako, kakor jih je naučil
ali ni to, kakor bi oba govorila, kakor bi
tukaj niso take, kakoršne so pri nas v Zaporožji zakaj ne moremo prebiti tukaj ? . . .
5
Potemkin je namrščil čelo, ker je slišal, da Zapo
se, ubožček!
barve! ljubi Bog, kakove barve so to!
Eden Zaporožcev se je ohrabril: stopil je pred ca pa ta ohra, *) živopiscu ni bilo žal kopejek, ta zelena rico in spregovoril; „Osvobajaj, mati, s čim te je raz
, — da, ta Florenški lak; a ta sinja barva — žalil verni národ? — ali smo zjedinili se morda s po
barva
kako gori! Znamenito delo je to! Podmal je bel. Kako ganskim Tatarom? — ali smo na pomoč bili Turkom? čudovit je sijaj v obrazi" — govoril je dalje, ko je ko- ali smo te kedaj izdali s kako besedo ali dejanski?
raknil k durim in přijel za kljuko
a ta medna ro
kiča,
ška sablja, kako čisto delo je to! Vse to, menim jaz delali so za drage novce inozemski kovači...
i* umím ah vjv* m**j**«*/ — „u. eu, xxxv^c* XV, Popřeje smo slišali, cla hočeš pri nas staviti trdnjave, vredna je, da bi še bolj čudil se jej člověk. Tur- pokarabiniti nas, sedaj pa čujemo o novih bremenih.

u
čim so Zaporožci zaslužili to?
Ali morebiti s tem
ker
f
so tvojo vojsko speljali čez Perekop in tvojim ge
Morda bi kovač bil še dolgo časa razsojal krasoto neralom pomogli, da so otepli krimske Tatare?
u
okrog sebe, da obrobljen lakaj ni dregnil ga v rebra in
Potemkin je molčai in hladnodušno s krtačico
upomuil mu, naj ne ostaja za drugimi. Zaporožci so šli stil svoje brilijante, ki sta bili roki obloženi z njimi.
še skozi dve sobani in ustavili so se. Ukazali so jim

da tù naj čakajo.
sobani je bilo nekoliko generalov
Î3
Kaj hočete?
u
povprašala je skrbno carica.
v prošiti monciuri. Zaporožci so se priklonili na vse
strani in stopili so v gručo.
Minuto kasnejše je z vsem spremstvom vred v sobano stopil veličastno vzrastel, dosti krepak moški v hetnjanski obleki v žoltih črevljih. Lase je imel razmr-šene, z enim okom je škilil, z obraza mu je gledala
Zaporožci so pomenljivo pogledali drug drugega
(Dalje prlht dniě.)
Naši dopisi.
Krems na spcdnjem Avstrijskem 25. avg.
HHHH^^I HHIHHH HHB HH HHI Hi HMHH ~—
neka visokomiseina ponosnost, v vseh njegovih gibljajih teden nehalo je življenje tukajšnje industrijalne in obrtne se je kazalo gospodstvo. Vsi generali v zlatili mondu- razstave, katera je
pričela živeti z 2. dnevom tega me
lah
o bili v zadregi in nizko so se priklanjali, podoba seca. Razstavljevalcev bilo je okoli 500. Razstava sama je kazala, da kar lové vsako njegovo besedo in pazijo bila je priredjena na 17 oddelkov, pokterih seje odliko-na vsak najmanjši gibljaj , da bi takoj mogli zvršiti valo umetno strojeno hišno in poljsko orodje, umetne sliKe
?
vsako njegovo željo. A hetiuanu vse to ni bilo na mari, lični glasoviri, krasna industrija lesa, med katero sem
le pi
je z glavo in približal se Zaporožcem.
naletel tudi na umetno
delo gg.
Hofbauerja iz Tržiča
Zaporožci so so priklonili do tal.
in Wirtha iz Beljaka. Poljsko orodje bilo je večidel iz
n
Ali ste vsi tukaj?"
glasoin.
o
r
Da, vsi, batko (oče)!
povprašal je sè zvučnim Moravskega in Ceskega. Tukajšnjih kmetov si je ve
liko omisiilo ličnih plugov in strojev za mlatev žita.
u
in zopet priklonili se.
r>
Ne zábite govoriti
tako
?
vas !"
«
Ne, batko, ne zábimo".
odgovorili so Zaporožci Dobro bi bilo, ko bi se tudi. pri nas napravila taka raz
stava in da bi naši kmetovalci zamenjali tište Abra kakor sem jaz naučil hamove lesene pluge z železnimi, kateri so res lično
narejeni in kar sem se sam prepričal, tudi ne teški. Tako tudi vsakovrstnih brizgalnic za ogenj in za vrte se

Ali je to car?"
povprašal je kovač enega iz- ni manjkalo.
Orgije
?
umetno delo tukajšnjega mojstra
med Zaporožcev.
Zahistala dobile so sreberno državno medaliio za od
liko.
*
)
Zemeljska rumenica, barva.
Med razstavljenim vinom dobilo je ono iz krem
skih gorá prednost.
289
Izmed 500 razstavljevalcev bilo je odlikovanih 403, iQ Arlsberga, in dokler bodo gore na »vetu, se bodo taka
in sicer s srebrno državno inedalij
)
z bronast
dr
iavno medalij
10
sem ter tje še morale izpeljevati. Mi tudi trdimo, da
more
z bronasto medalijo trgovske ka- ceste se delajo z ljudmi in zavoljo ljudi; Šmartno pa
s častno diplomo z zlato častuo medalij
27
*
in Javorje, Šentvid, Zatičina, Višnjagora in deloma tudi
s častno diplomo 6, z zlato medalijo raztavnega od- Krka imajo čvrste ljudi, katerim bi le ta cesta koristila,
bora 176. s srebrno medalijo za zasluge razstavnega odbora 165.
1Q
na katere bo tako ali tako največ stroškov padlo
kateri jo bodo morali večinoraa posipati. Zato narav-Obiskava razstave bila je zaradi lepega vremena nost trdim, da cesta iz Litije na Plusko je edino prava
celi čas razstave silno živahna. Precej prvo nedeljo pri- proga, ker je najkrajša, in bi bila večini tukajšajega
hitelo je sveta od blizo in daleč čez tisoč
Preteklo
nedeljo izdali so petuajst tisoč vstopnic. Vstopnina
... ^^ .	*	«	•	i *	■ i	n
prebivalstva na korist.
je bila 20 kr. za odrasle, in polovica za otrove pičla cena. Mogoče je bilo toraj vsaKeinu
ledati
Res to
Iz Vipave 29. avg.
M. K.
(Slavnost 20letneqa obstanka
ci-
talnice v Vipavi) se bode praznovala na Malega Šmarna
dan
septembra
res umetno razstavo
Mnogo tukajšujih fabrikantov pouaredilo bode svoje
Sokola
društev.
u
Spored: 1. Sprejem ljubljanskega
«
z vojaško godbo in zastavo, in sprejem druzih
Skupni obed ob
uri popoludne v čital
izdelave po novi umetnosti, katero so podedovali na tu- ničnih prostorih , pri obedu svira vojaška godba ,
cena
kaj uji razstavi
Res
da čast se spodobi izreči možem
>
gold, s pol litrom vina.
Ob pol
uri popoludne
kateri brez samopridnosti skrbé, mestu skozi take na- zabava iu vojaška godba na čitalničnem dvorišči. prave privabiti tujih gostov, da dobé zaslužek vsi stanovi
Ob
uri
zvečer v čitalnični dvorani*
mestnih prebivalcev. Res posnemanja vredno v današnji govor: Govori Rohrmann.
4.
Slavnostni
dobi za nas Doleujce gledé prve lastovke tolikanj zaže- p0je zbor
lene naše želez
katera privabila bi nam drugih la
v
Obláček
u
A. Nedved: „Prošnja
a
stovk
to je
kupčev za mno
o
blaga

katero leži brez
Zajec:
î
w
boj
u
dvospev. spremlja zbor.
»
Šaljivi prizor.
poje zbor.
e) Igra: „Eno uro
u
Ples z vojaško godbo.
doktor
Vstop
»
cene zbog slabih potov, kateri žalibog vscrašijo vsacega niaa 30 kr., sedež 30 kr., vstop k plesu 70 kr. K obilni
kupca, ki zabřede tjekaj. Upajnio in potrpimo potrpljenje železná vrata prebij
saj
Jakša-Rožanski
Iz litijskega okraja 30. avg.
udeležbi najuljudneje vabi
(Po volitvah v kranjski nilnih volitev notranjskih kmetijskih občin in
odbor. zbor.) Izid dopol
pa
ko
govoril „Slovenčev" dopisnik
Prav iz srca mi je čevsko-ribniških mest in trgov objavili smo uže v zad
iz litijskega okraja ome-
njih
Novicah". Dodati imamo danes še izid dopolnilne
nivši potrebo nove okrajne ceste iz Litije proti Trebnem. volitve iz velikega posestva , katero je izvolilo , ne da Nesrečni bogenšpersin klanec sedanje ceste je zares tako bi se bila volitve vdeležila narodna stranka z 46 izmed
strmán in z mnogimi kratkimi, toraj nevarnimi ovinki oddanih 48 glasov
grof Erviu Auersperg in bar.
oskrbljen, da se člověk, kateri se po njem vozi, mora Leopold Lichtenberg, oba še mlada kranjska véliko strmé vprašati: mar gremo v pekel? Pisaiec teh vrstic posestnika in kandidata liberalne stranke, in tedaj na se je letošnjo zimo na tem groznem klancu skoraj ubil, sprotnika narodne stranke. — Ako moramo res že glo
m
angelja varha pomoči se ima zahvaliti, da še tlači boko obžalovati, da večina
našega vélikega posestva
zeleno travo. Zato me mrzel pot pretresa, kedar moram tudi pri volitvah za deželni zbor kranjski zatajuje de po tem klancu navzdol iti, peljal se tako nikdar več janske naše razmere in ne popusti nasprotovanja zoper
ne bom. Pozdravil sem toraj z veseljem v „blovenci" slovenski narod, med katerim živi, moramo vendar z
sproženo misel, naj bi se ta cesta preložila. Pač naj- velikim zadostenjem priznati, da je naše liberalno ve prisrčniši zahvalo tukajsnjega naroda si bodo pridobili liko posestvo dejansko sprejelo eno onih zahtev, ka
tere je pri zadnjih volitvah stavila narodno-konserva
blagorodni c. kr. okrajni glavar , častiti udje cestnega
odbora in naši deželni poslanci, ako bodo osiirbeli pa- tivna stranka našega vélikega posestva; volili so nam
metno preložitev dosedanje nevarne ceste.
Odločno
reč poslance izmed vélikih posestnikov samih
pritrjujem pa želji „Slovenčevega" dopisnika, naj bi se ia ta čin je ravno zdaj toliko bolj pomenljiv, ker so s dobro izpeljala veliko krajša in cenejša proga iz Litije tem izpahnili liberalni Veliki posestniki dosedanjega svo-
na Plusko, kjer se sklene z dolenjsko véliKO cesto
>
ka-
jega mnogoletnega zastopnika dr. pl. Schreya,
poleg
tera pelje v Trebnje in Novomesto. Ta proga se dá iz- Deschmanna in Schafferja gotovo najbolj zagrizeuega peljati na obeh stranéh bogenšperskega hriba skoraj nasprotnika naših narodnih zahtev, ki je imel navado
čisto ravna, ob bogenšperskem hribu bi se pa tudi lahko posebno v konečnih sejah zborovanja s strupenimi be

prav zmerno polagoma zavijala, tako da bi bila neko- sedami zasramovati naš narod in njegove zastopnike in
liko napeta in mogoče bi bilo, s konji varno po nji dir- s takim početjem bolj in bolj netiti narodno nasprotje
jati.
Kako se dá ta proga prav čedno izpeljati
celó
v deželi.
^ v«,	^uuu	v uoz-cii. — Akoravuo tedaj obžalujemo izvolitev dveh
tukajšnje kmečko ljudstvo vé. Pomisliti je dalje treba,	poslancev iz vélikega posestva, katera bodeta pod vod
da ta cesta bi šla večjidel po solnčnatih krajih in trdem,	stvom starejih naših nasprotnikov brez dvombe zauika
suhem svetu, in ob vsem bregu je polno šute. Cesta	vala našemu narodu najuaravnejše in najsvetejše nje
bila bi trda, suha, kako lahka pa za posipanje, od no-	gove pravice, vendar radostni priznavamo , da je na
bene
druge proge v tem kraji ne morete kaj enacega
sprotno nam veliko posestvo s to izvolitvijo in pa z
trditi. Opomnim sledojič, da lepo, široko okrajuo cesto odstranjenjem dr. Schreya odvzelo našemu deželuemu iz Trebnjega do Pluske uže imamo, čemu toraj delati zboru eno onih ojstrih nasprotstev, katero je prav hudo
novo po močvirnih ot. Lorenskih travnikih , ki so toli- oviralo vresničenje in vtelesenje očetovskih besed cesar
kokrat pod vodo, in katera
morala iti skoraj dobre pol ure narazen.
do
jevih v naši deželi: „Mir hočem med svojimi narodi!"
Ako spregovorimo tudi besedo o izvoljencu kočev-
Faberji, nadgozdarji Auerspergovem, nam se
ni mogoče političnega njegovega vedenja označiti Mi nočemo ceste čez bogenšperski hrib, to uže imamo, drugače, kakor je to storila volitev sama, pri kateri so ampak novo, pametno izpeljano ob bogenšperskem hribu. mu nasprotovali vsi slovenski volilci, kolikor vemo, iz-
Pluske s staro paralelno,
Nikdar pa ni veljavua misel v „Slovenci" omenjenega skem gospoda: „Kdo bo délai cesto v hrib v 19. stoletji?" ve da
Častivreden gospod je menda prezri, da ravno v 19. rekoma stoletji so se najlepše ceste ob hribih in ^visoko nad einom
jnorjem izpeljale; naj omenim le Semeringa, Št. Gotharta rekoma zahtěvam kmetijskih posestnikov nasproti
zarad njegovih zvez z „Deutschen Schul ver-
gospodarskih vprašanjih pa je videti, da iz-
gosp
290
Faber ni in ne bode gluh, ker bi ga sicer tudi nemški	naravno, še nič ne vé, ker je zoper njo v prvi vrsti
Kočevarji ne bili volili, in to nam daje nado, da bode	tudi obrnjena prihodnja konferenca. — Shod teh cesar-
v deželnem zboru vsaj v gospodarskih vprašanjih nje-	jev avstrijskega , nemškega in ruskega je poglavitno
govo delovanje brez ovir z našimi národními poslanci v	tudi namenjen onim vprašanjem. Kje se cesarji snidejo
blagor kmotijskega našega prebivalstva.
(Velika beseda), katero je priredila čitalnica
ali vsi trije na enkrat ali posamezno, to še ni dognano ker je težko pri visoki starosti nemškega cesarja raz
7 1
kranjska minulo nedeljo v proslavljenje rojstnega dneva polagati in dogovarjati to, kar najmanjša njegova boleh
cesarjevega , po programu prijavljenem v zadnjih
vicah'

>
■■■■■■■■■PVJIH^^HH No-
vršila se je veličastno in sijajno na Mayerjevem
vrtu. Vdeležilo se je tudi nad 200 Ljubljančanov
nost čez noč predrugači
Zarad prikazujoče se kolere tudi v Švici zaukazala
vlada iz Švice prihajajoče popotnike zdravstvena
(Imenovanja.)
Za
deželnega živinozdravnika
kranjskega imenovan je okrajni zdravnik v Ptuji gosp
je naša preiskovati dr. Gregrj
Zanimivo za
Mladočehov izrekoma
je to
>
da je njegov govor iz mladočeskega
Jan. vvagner; gosp. ar. sianKO stergar, zuravnisKi wwuvaw '	^m giaouvm ur. rrieujuug, naie-
asistent, pa je imenovan za okrajnega zdravnika 2. vrste remu tucli okrajna sodnija notranjega dunajskega mesta
▼	TT1 1 • 1	« • .	i i	X	•	m A ri t7 r7 n n niti itn Irn
Wag
gosp. dr. fetanko S ter g
zdravniški tabora v zalogo vzel oni glasoviti dr. Friedjung
kate
v Logatcu
Vladni koncipist gosp. Anton
ime
ni odvzela
novan je za začasnega okrajnega komisarja; konceptni praktikant gosp. Josip Rihar za začasnega koncipista. Premeščen je gosp. okrajni zdravnik dr. Razpet iz Postojne v Novoinesto;
Hrvatska
priimka „f'rech
vladini
Deželni zbor je bil po napovědí
?
in 18. dan septembra
nove volitve razpisane so za 16
17
zdravniški asistent dr
r
av
potič iz Kamnika v Postojno.
(Gospodom penzijonistom.) Na prošnjo mestnega
magistrata javljamo , da se bodo odslé mesečne pobot-
nice o pokojninah in mirovinah pri mestni gosposki vi
Ogerska
vaje pri A rad

katerim
Včeraj pričele so se velike vojaške katerim je přišel tudi cesar sam in
vabljeu rázun
tudi kralj Milan srbski
Jutri
stopnikov vnanjih držav vršil se bode odločilen
manever, po katerem bode cesar ogledal vso tam zbrano
dirale
v
dan vsacega meseca popoiudne in v
vojsko
Mestnemu glavarju peštanskemu došlo je te
dan vsacega meseca dopolud
za navadnih uradnih ur legrafično svarilo , da se pripravlja napad na srbskega
in da bode poseben uradnik izvrševal ta posel
dvorani
mestni kralja, potujočega skoz Ogersko; vsled tega bili so vsi
organi javne varnosti na nogah, preiskavala in stražila
OStariše), kateri imajo za srednje kmetijske šole sevsa železnica, po kateri se je imel peljati kralj
nove v
V)
sposobne sinove, opozorimo še enkrat na razpisane usta
Novicah" št. 33 in 34.
(Živinozdravništva dr. Strupijevega) je v tisku drug natis in dotiskane je uže blizo polovica, okolo 30 pol obsegajoče knjige. Vsikakor bo dotiskana še to jesen
našlo se ni ničesar, vlaku pa, ki se je vozil v času od
i
ločenem za kralj
potovanje, přiměřila se je vendar
nesreča , da je pri Kelenfel d u skočil iz tira
Kralj :>vega vlaka Uns. Post"
v lični obliki v
Blaznikovi tiskarni
sam pa se je peljal vsled zakasujenega kasneje in je srečno dospěl na Dunaj, sicer trdi, da je preiskava pokazala, da ona nesreča pri Kelenfôldu ni nastala vsled hudodelstva, javno mnenje
Častitim volilcem kmetskih občin postojn
pa vendar neverno oduiaj
v noči
Ruskopoljska
prêt
z glavo
30
sko
Iz Varšavě se naznanja, da so meseca uporniki poskusili svoje v
senožeško - loško - bistriškega Gnjavi Varšavski zaprte tovariše B a r d o v s k
° vak t«	— ^----------T7 -----
okraj a !
izgledno mnogobrojnem številu ste se 25. dan
t. m. udeležili postojnske volitve v deželni zbor in tako z nova sijajno dokazali staro notranjnsko zavednost, pa tudi disciplino, ker ste izvolili od volilnega shoda po-stavljenega, in od izvrševalnega odbora proglašenega
kandidata gosp. Adolfa Obrezo.
Za to Vam toplo zahvalo izreka
izvrševalni odbor kluba narodnih poslancev
kranjskega deželnega zbora.
Ljubljani 28. dan avgusta 1884.
?
Janovic
?
in druge oprostiti
ta namen sneli
so konstantinovske vrata in prišli do preddvora trdnjave. tam pa jih je straža zapazila, je sklicala druge straže in potem so upornika nagloma odnesli pete. Na dvo
rišči pri ječah našli so žel
kole, pile, dlete, sekire
svedre, več žakljev in vrvi. Vjetnike pa so našli v za
i
porih čuječe in oblečene
so vrata trdnj
Vsled te dogodbe zaklenili
j
kamor je bilo doslej prosto hoditi
Francoska in Kitajska imate toraj redno napo
vedano vojsko
Telegram angleškega časnika „Times
iz Pekinga poroča, da plakati na cestah razglašajo vojsko proti Francoski. Vsako nadlegovauje podložnikov druzih držav pa je strogo prepovedano. — Francosko brodovje zapustilo je Fučev, pa ni znano, kam da se
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
e v, pa ni znano , obrne. V Limpovu streljalo se je na generala Doveli ki je ubežal potem v kitajski obleki.
f
Laška
Kolera se širi polagoma, v Neapolu
Dunaja
Gledé na združeno postopanje naše
in nemške države v veliko-političnih vprašanjih začelo
živahneje gibati tudi v našem ministerstvu vnanjih
umrlo je za njo predvčeranjem 20 oseb; v vseh provin cijah je zadnjo nedeljo zbolelo 120, in umrlo 74 oseb
se
zadev. Govori se, da nameravata Avstrijska in Nemška za bližnjo příhodnost sklicati konferenco, katera bi imela dognati ona vprašanja, katerim zadnja konferenca v Londonu ni bila kos , tedaj izrekoma egiptovsko vprašanje
Žitna cena
v Ljubljani 30. avgusta 1884. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr.
banaške
>
pa tudi še druga mednarodna vprašanja izrekoma ono kako vzajemno postopati zoper anarhiste. Pravijo. da
8 gold. 12 kr
turšice 5 gold. 70 kr
soršice 6 gold
50 kr.
rži 5 gold. 4 kr
ječmena 4 gold. 55 kr
ovsa
je soglasno postopanje Avstrijske, Nemške, Ruske, Fran- prosa 6 gold. 18 kr. — ajde 5 gold. 49 kr. coske in Laške zagotovljeno ; o Angleški se, kakor je 93 kr. — Krompir 2 gold. 40 kr. 100 kilogramov.
2 gold
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.