GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LIT O ST RO, J NAŠIM BRALCEM Prejšnjo številko našega časopisa smo izdali na 12 straneh. Ker želimo pridobiti na času za izdajanje prilog in posebnih številk v naslednjih mesecih, izdajamo februarsko številko le na 4 straneh, a prej kot po navadi. Marčna številka bo izšla v normalnem obsegu. Uredništvo leto II. LJUBLJANA, FEBRUARJA 1961 ŠTEV. 2 Kontrola po četrtletjih Dnevni red osmega rednega^ zasedanja delavskega sveta našega Hodjetja 23. januarja 1961 je bil skorajda preveč natrpan z obravnavanjem pomembnih zadev. Že samo naštevanje točk nam to potrdi: sprejemanje proizvodnega plana za prvo četrtletje za leto 1961, določitev odstotka za investicijsko vzdrževanje, delitev dohodka po novih predpisih, seminar za člane delavskega sveta, obravnavanje pritožb itd. Razumljivo je, da se je spričo toliko ob-I '»vnavanih vprašanj zasedanje ^vleklo v pozne večerne ure. , člani delavskega sveta pa so Ze takoj pri obravnavanju prve zadeve — potrditev proizvodnega »ačrta za 1.1961 — pokazali, da se zavedajo pomembnosti sklepa zad-kje seje delavskega sveta, da bo-»io namreč že odobreni letni proizvodni načrt potrjevali odslej tudi za vsako četrtletje posebej. Lak oj moramo tudi poudariti, da k bila razprava o proizvodnem 1 Planu za prvo četrtletje za leto 1961 prav dobro pripravljena in 80 člani delavskega sveta z naj-tečjim zanimanjem dobri dve ’»'i poslušali poročila o planiranju taše proizvodnje v prvem kvar-- Jaiu in o izgledih za izpolnitev i fetrtletnih nalog. Razveseljivo je “Ho nadalje, da so Seri posameznih proizvodnih enot opozarjali !»di na težave, ki nas čakajo pri »Polnjevanju proizvodnega načr-ta> a so hkrati nakazovali tudi »krepe za njihovo odstranitev. Luko se je tudi po tej poti izražala odločna volja, da postavimo ŽPolnjevanje že v prvem četrtletju na kar najbolj solidne teme-'■ *ie, tako v pogledu količinskega (j Žakor rokovnega izpolnjevanja »fevzetih obveznosti. Spričo nove-fa načina nagrajevanja po učin-• »U ni bilo težko predočiti članom 'klavskega sveta, kakor bo to nedvomno razumel ob primerni raziti tudi ves ostali naš dčlovni 'olektiv, da je popolna in pravo-eksna izpolnitev plana tako v in- teresu podjetja kot celote kakor tudi vsakega posameznika. Razprava o potrditvi proizvodnega načrta za prvo četrtletje za leto 1961 pa je pokazala še nekaj: v zavest vodstev in delavcev posameznih proizvodnih enot vse bolj in bolj prehaja spoznanje, da je samostojnost teh enot pogojena z medsebojno odvisnostjo in medsebojno pomočjo v skupno korist cele tovarne in da sleherno ozkosrčno gledanje škodi navsezadnje vsaki proizvodni enoti sami in ne le celoti. Zaradi vseh omenjenih pozitivnih ugotovitev ob robu sprejemanja proizvodnega plana za prvo četrtletje za leto 1961 lahko rečemo, da pomeni nova praksa delavskega sveta pomembno prelomnico v kontroli naše proizvodnje po tem našem najvišjem organu samoupravljanja. K posameznim točkam dnevnega reda pa bi povzeli iz poročil in razprave tele konkretne podatke: Globalni plan za leto 1961 zajema 20.375 ton skupne proizvodnje PE in 11.625 ton blagovne proizvodnje. V primerjavi z letom 1960 pomeni to povečanje za 11,2%. Predlog kvartalne-ga plana za prvo četrtletje 1961 pa naj bi bil tale: Skupna proizvodnja 4.846 ton ali 23,80 % letnega globala. Blagovna proizvodnja 2.864 ton ali 24,64 % letnega globala. Po PE bo proizvedeno: PE MO: skupna proizvodnja 2.010 ton ali 25,5 % letnega globala blagovna proizvodnja 719 ton ali 40,85 % letnega globala PE PK: skupna proizvodnja 596 ton ali 25,05 % letnega globala PE HS: skupna in blagovna proizvodnja 1.052 ton ali 21,05 % letnega globala PE SN: skupna in blagovna proizvodnja 630 ton ali 23,80% letnega globala PE DT: skupna in blagovna proizvodnja 363 ton ali 19,95 % letnega globala PE OO: skupna proizvodnja 195 ton ali 29,60 % letnega globala blagovna proizvodnja 100 ton ali 25,0 % letnega globala Primerjava z leti 1959 in 1960 nam kaže napredek proizvodnje v temle razmerju: proti letu 1959: v skupni proizvodnji za 46,5 %, v blagovni proizvodnji za 76,5%; proti letu 1960: v skupni proizvodnji za 55,3 %, v blagovni proizvodnji za 82,5 %. Tehnični direktor inž. Vinko Cižman pa je v svojih uvodnih izvajanjih umestno pripomnil, da nas ti odstotki, .ki kažejo sicer znaten napredek v letošnjem letu, vendar ne smejo zadovoljiti, saj nismo še dosgeli normalnega povprečja, na primer pri proizvodnji na zazidalni kvadratni meter delavniških površin, pri količini na zaposlenega itd. Ponekod bodo še težave v dobavah naših dobaviteljev, ponekod zaradi pomanjkanja strojnega parka, delovne sile ip. Problematiko posameznih proizvodnih enot, kakor so jo v svojih opombah k predlogu četrtletnega plana iznašali šefi teh enot, podajamo na drugem mestu. Tu bi lahko samo izrazili željo, da bi obratni delavski sveti temeljiteje obravnavali problematiko svojih enot dn tako prispevali k sprotnemu reševanju vseh konkretnih vprašanj in odstranjevanju posameznih ovir. Pri naslednji točki dnevnega reda je šlo za določitev odstotka za investicijsko vzdrževanje po novih predpisih. Ta odstotek je bil po predlogu določen na 3,2 %. Pri tretji točki dnevnega reda je direktor gospodarsko-računskega sektorja tovariš Vinko Helcel prikazal članom delavskega sveta delitev dohodka po novih predpisih, ki bo za našo tovarno, dvig družbenega standarda in tudi življenjske ravni vsakega delavca lahko pomenila veliko korist, če si bomo hkrati prizadevali, da z dviganjem proizvodnosti dela in finalne realizacije dvignemo tudi našo finančno realizacijo. Pri četrti točki dnevnega reda je bil v razpravi še predlog o seminarju za člane delavskega sveta, ki naj bi bil dvakrat tedensko od 16. do 19. ure, pri čemer bi bila načelna predavanja za vse udeležence, vtem ko bi se za podrobno obravnavo udeleženci razdelili na skupine do 30 oseb. Kot glavne teme so nakazana tale področja razpravljanja: 1. Organizacija tovarne, urejanje proizvodnega procesa in proizvodne dokumentacije. 2. Osnovne naloge, delitev pristojnosti, sistem dela organov samoupravljanja v nadaljnji decentralizaciji, 3. Delitev dohodka med proizvodnimi enotami in oblikovanje pokazatelja poslovnega uspeha. 5. Trg in naš proizvodni program. 6. Kadrovski sektor — služba urejanja posebnih problemov proizvajalcev. 7. Odnosi med ljudmi v proizvodnji. Ob koncu zasedanja so obravnavali še nekatere pritožbe in razne zadeve. Člani delavskega sveta so zapuščali to pot zasedanje z občutkom, da so razpravljali in sklenili, pa tudi zvedeli marsikaj koristnega v zvezi z izpolnjevanjem naših planskih nalog in razvojem proizvodnje v našem podjetju. (-n) ZA NEPOSREDNE STIKE z novimi afriškimi državami Dilce vabijo Dobro orodje znižuje stroške i® (I V kovinsko-predelovalni indu-e- sViji je orodje važen činitelj pri ,K Urejanju osnov za zniževanje Aroškov proizvodnje, s tem pa se bsredno omogoča cenen nakup lažnih proizvodov. Naše podjetje uporablja v vseh »bratih PE razne vrste in velikosti orodja, saj si je pri tako »bsežnem strojnem parku in '»nožiči delovnih mest ročne objave v našem podjetju brez ?iega nemogoče zamisliti izvajanje planskih nalog. Zaradi preskrbe z orodjem so ,di j Podjetju v vseh PE postavljeni Močeni oddelki oziroma osebe, m vodijo skrb za 'strokovno ob-'kvnavo orodjarskih problemov, »aročanje in izdelavo orodja. Pri km moramo vedeti, da PE — nogici naročil — konstruirajo in :sct hidrocentralo split nt ZAKLJUČUJEJO 1 ji, Dela na hidrocentrbli Split so v za-roVjtl]učni fazi. Doslej so dokončali na effl Iem objektu približno 60 odstotkov aVI ^tonskih del. dni, V strojnici, v drugem 'ključnem •d ''»j ek tu so pričeli montirati tri ge-vnkjeratorje, težke 592 ton, z močjo plf 1*0.000 kw, ki jih je izdelal Rade Kon-v ji pr lz Zagreba In je eden naj večjih, VsrfRar smo jih izdelali v naši državi. Lz^eneratorje bodo poganjale litostroj-čjo 148.000 KM. »te turbine z močjo naročajo posebno orodje, izdeluje pa ga orodjarna, medtem ko se standardno orodje deloma konstruira in izdeluje v PE OO, deloma pa ga MB na osnovi obdelanih potreb naroča pri domačih in tujih dobaviteljih. Da bi dobili večji vpogled v finančna sredstva, ki se izdajajo za standardno orodje, in da bi jih lahko primerjali z našo količinsko in finančno proizvodnjo (blagovno), navajam naslednji pregled (glej tabelo!): V prikazanih stroških ni posebnega orodja, ker se le-to izdeluje po posebnih naročilih. Iz pregleda je razvidno, da podjetje vlaga precejšnja sredstva za orodje in da se na delovnih mestih premalo zavedamo, kakšno škodo povzročimo podjetju, n. pr. z lomom ali nepravilno uporabo orodja. Nekaj primerov cen: kosmačilni stružni nož zavite oblike s ploščico iz karbidne trdine stane 3830.— din, spiralni sveder 0 10 mm stane 765.— din, 0 60 pa 54.800.— din, odvalni modulni rezkar, modul 8 predstavlja vrednost 176.000.— din. Če upoštevamo, da smo za obdelavo in montažo porabili v letu 1960 skupno 60°/o vseh navedenih stroškov in da je ob tem času zaposlenih okrog 540 oseb v neposredni proizvodnji PE HS, SN in DT, odpade letno povprečno na 1 osebo 242.000.— din za orodje. Z uvedbo PE in s postopnim uvajanjem dvoizmenskega dela smo sprejeli na priučevanje precej nekvalificiranih ali polkvali-ficiranih delavcev. Razumljivo je, da se zato pojavljajo večji stroški na orodju zaradi lomov in nepravilnega koriščenja. Zato je potrebno, da skupno vplivamo na vse, ki tehnike obdelave ne obvladajo dovolj, saj imamo od tega korist prav vsi. V drugi polovici januarja tega leta je odpotovala iz Jugoslavije v države Zahodne Afrike posebna ekipa gospodarskih strokovnjakov, ki bo v približno dveh mesecih obiskala šest novih neodvisnih afriških držav in Sierro Leone. Organizacijo tega potovanja je prevzelo zagrebško podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva »Astra«. V ekipi so razen direktorja kapitalne izgradnje pri »Astri« inž. Žarka Despota še zastopniki »Jedinstva« iz Zagreba, »Djure Djakoviča« iz Slavonskega Broda, »Energoprojekta« iz Beograda itd., naš Litostroj pa zastopa v tej delegaciji tovariš inž. Jože Šturm iz izvoznega oddelka prodajno-projektivnega biroja. Naši zastopniki bodo obiskali Gvinejo, Gano, Nigerijo, Togo, Liberijo, Federacijo Mali in Sierro Leone. Posebno pozornost bodo posvetili Gvineji in Nigeriji. Zlasti v Nigeriji, ki šteje blizu 35 milijonov prebivalcev, so velike možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. A tudi vsem drugim zahodno-afriškim državam, ki smo jih omenili, primanjkuje marsikaj (n. pr. tovarn za proizvodnjo po- ljedelskih strojev, gradbenega materiala, zlasti opeke, lesnoindustrijskih podjetij itd.). So pa še neštete druge potrebe, kakor oprema za hidrocentrale, ribiške in druge ladje itd. Te države so doslej sklepale svoje trgovinske posle s posredovanjem Pariza ali Londona, to je bivših metropol, ali pa s posredovanjem avstrijskih, švicarskih in nemških podjetij. Prve neposredne kupčije z njimi je doslej sklenila prav zagrebška »Astra« z dobavami cementa iz podjetja »Dalmacija-cement« (25.000 ton Nigeriji, 40.000 ton Gani); z njenim posredovanjem je tudi zagrebško »Jedinstvo« dobavilo Gani opremo za tovarno sadnih sokov. O' vtisih in uspehih te naše delegacije v zahodnoafriških državah bomo še poročali. Leto 1959 1960 1961 Izvršena blagovna proizvodnja v tonah 9.963 10.407 Plan blagovne proizvodnje v tonah Finančno izvrševanje v din 6.353,683.000 7.386,951.000* 12.125 8.526,600.000 Finančni plan v 'din Izkoriščena sredstva za stan. orodje 182,437.000 221,275.000* 8.526,600.000 Planirana sredstva za stand. orodje 99,614.628 179,295.000 223,699.000 Stroški v din za 1 't blagovne proizvodnje 18.310 21.260 18.440 Stroški v “/o 100 116 101 °/o za stand. orodje od finančn. izvrševanja 2,9 3 2,6 podatka sta ocenjena, ker za december 1960 ni končnih podatkov. Pločevinama in kovačnica Proizvodna enota pločevinarne in kovačnice mora izdelati po planu za I. četrtletje t. 1. 550 ton zvarjencev in 46 ton odkovkov, kar je 25,05 °/o letnega proizvodnega plana. Podrobna analiza, ki je bila izdelana po že sprejeti dokumentaciji, kaže glede na zasedbo z delom dobre perspektive za izpolnitev plana, zlasti še, če bo pravočasno n'a razpolago proizvodni material. Prizadevati pa bi si morali za še nekoliko večjo izpolnitev obvez, da bi tako nadomestili izpad proizvodnje, ki se bo pojavil v III. četrtletju zaradi kolektivnega. dopusta. Omenjena analiza kaže nadalje, da imamo v pločevinami s prejetimi naročili zasedene že vse kapacitete za I. četrtletje oziroma da so te že močno preobremenjene. Tako imamo v delu 562 t zvarjencev, ki bi morali biti gotovi v tem obdobju, pri 102 tonah še čakamo na material, za približno 50 ton zvarjencev pa imamo do-(Nadaljevanje na naslednji strani) 7mmflimn nrPdvsPm vlfidriP silo OSVAJAMO NOVO PROIZVODNJO LiUUpujlllU piulIVOum ¥ ludlllu gliC lSaenotavtemčetrtietjuiaM TQRir01Ao?,d^i progran? za I. četrtletje izvodna enota v tem četrtletju lahkiv-1961, četudi m po količim četrtina izdela. J Vc Zunanja montaža hidravličnih strojev obstaja kot samostojni oddelek že od 1954. leta, vendar pa do nedavna ni imela večje samostojne montaže na terenu. V zadnjih dneh decembra 1960 pa je podjetje podpisalo pogodbo za terensko montažo HE Peručica II-faza, kjer bodo montirani trije Peltonovi agre-gati-dvojčki po 53.500 KM. Vsak agre-grat ima dve Peltonovi turbini s premerom gonilnega kolesa 2.4 m. Vsaka turbina ima eno šobo z dovodno cevjo in krogličnim zasunom 0 1000. Turbinski regulator je izveden za en agregat v pultni izvedbi. Vsi trije imajo torej 6 turbin, ki so vezane na skupni tlačni cevovod, kateri ima ob vstopu avtomatsko in ročno loputo 0 2200. Velikost objekta, moč turbinskih enot, teža ca. 625 ton in dejstvo, da nas je naročnik izbral za izvajalce montaže, zgovorno dokazuje zaupanje v sposobnost našega kolektiva. S tem se je tudi nam izpolnila dolgoletna želja po samostojni montaži naših izdelkov, s čimer ne bomo dosegli le večjega ugleda pri investitorju, ampak tudi vzgajali dober kader turbinskih in regulatorskih monterjev, ki bodo izkušnje s terena koristno uporabili pri tovarniški montaži podobnih turbinskih enot. Ker so roki za terensko montažo HE Peručica razmeroma kratki, saj se bo morala zadnja turbina zavrteti 30. 11. 1961, bomo morali objektu in delu posvetiti vso pozornost. Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da izvajamo vse terenske montaže pri črpalnih postajah samostojno. S tem so reklamacije skoraj v celoti odpadle in tudi predaja objektov v redno eksploatacijo se vedno izvrši takoj po končanem preizkusnem pogonu. Dejstvo je, da že nekateri montirani črpalni agregati presegajo po teži marsikatero turbinsko napravo. V letošnjem planu pa imamo dve črpalni postaji Zabalj in Bo-gojevo, v skupni teži 540 ton. V sredini leta bomo izdelali — dobavili in KRVODAJALCEM — VISOKO SPOŠTOVANJE Avtomobilske zavore so zaškripale. Prepozno! Top udarec — pod kolesa je omahnil človek. Čez nekaj trenutkov je že ležal v mlaki tople, presunljivo dišeče krvi... Ze med prevozom v bolnišnico je zdravnik ugotovil, da bo ponesrečencu potrebna precejšnja količina nove krvi. Ko so žrtev prometne nesreče podrobneje identificirali, so ugotovili, da je mojster v enem izmed litostrojskih obratov. In glej naključje! Transfuzijo krvi je dobil prav mojster, ki še pred nekaj dnevi ni pustil svojih delavcev z dela, da bi oddali svojo kri. Kljub temu je v zadnji krvodajalski akciji, ki jo je pred nekaj dnevi organizma! Zavod za transfuzijo krvi, oddalo 369 litostrojskih delavcev 127 litrov svoje krvi. Humani krvodajalci, ki se niso pomišljali dati za življenja drugih svojo lastno kri, zaslužijo za svojo -požrtvovalnost visoko spoštovanje in pohvalo. MED ODMOROM BOMO GLEDALI SONČNI MRK Dne 15. februarja bo v Sloveniji viden delni sončni mrk, ko bo ob največji stopnji luna zakrila 98 “/o sončnega navideznega premera. Tedaj bo torej viden le ozek srp sončne plošče. V Ljubljani bo pričetek sončnega mrka ob 7. uri 37 minut, sredina bo ob 8. uri 43 minut in konec ob 9. uri 55 minut. Torej prav takrat, ko imamo pri nas odmor. PLOČEVIN ARNA IN KOVAČNICA (Nadaljevanje s 1. strani) kumentacijo še v tehnološki predelavi in razpisovataici. Iz gornjih podatkov je razvidno, da toi morali v predpisanih rokih izdelati v I. četrtletju skup- no 714 t zvarjencev, kar pa nam poslali lastno ekipo na montažo turbine in treh črpalnih postaj v Sirijo. Teža skupne o-preme je ca. 138 ton. Če pregledamo naše uspehe v preteklem letu, lahko ugotovimo, da smo za naše razmere dosegli lep rezultat. V 1960. letu smo ob sodelovanju naših motorjev zavrteli in predali v redno eksploatacijo 9 turbinskih enot s skupno močjo 371.662 KM. Vsekakor je to lep prispevek k razvoju in večanju naše energetske baze in ure- ditvi gospodarstva. Predvidevamo, da bomo že v letošnjem letu, kljub zmanjšanju turbinskih naročil, ta rezultat presegli. Upoštevati moramo, da se bodo montirali v letu 1961 v glavnem objekti, izdelani v tovarni že v preteklem letu. Trenutno imamo na terenu odprta naslednja H-E gradišča, kjer. so navzdči naši monterji ali nadzorniki: HE Split, HE Peručica in HE Guj-ranwala v Pakistanu. A. v. predvidene letne proizvodnje, pomeni kljub temu največ, kar naša pro- Po obeh proizvodnih vejah so nai|^r obveze tele: letni plan plan I. kv. 1961 ko Hbu proizvedeno ^ Dieslov! motorji Talna transportna sredstva Skupaj 970 850 1820 v Se več strojev Proti koncu lanskega leta je bilo življenje v proizvodnji strojev in naprav dokaj razgibano. Na vseh delovnih mestih se je nesebično hitelo, da bi se finalizacija plana v letu 1960 čimbolj uspešno zaključila. Objekti, ki so bili konec leta gotovi, ne pomenijo samo za PE strojev in naprav velik uspeh, pač za za celotno podjetje. Saj smo na ta način dokazali, da je treba tako proizvodnjo še nadalje utrjevati. Poudariti moramo, da so bile naloge PE v preteklem letu zadovoljivo opravljene, pri čemer so nam ostale PE, posebno tiste, katerim je primanjkovalo dela, izdatno priskočile na pomoč. Kolektivu strojev in naprav je uspelo do konca leta 1960 finali-zirati nekaj večjih objektov: MIKSER SUROVEGA ŽELEZA Sestavljen je iz mešalnika za mešanje surovega železa za 130 t vsebine in pogona mešalnika. Me- šalnik je velik boben, premera pribl. 4,6 m in dolžine 8,8 m, izdelan iz pločevine, pokrit s pokrovi. Pogon mešalnika je trostopenj-ski prenosnik z vsemi pripadajočimi deli. REDUKTOR 6800 KW Ta reduktor je po moči eden izmed največjih, kar jih je bilo do sedaj izdelanih v našem podjetju. Reduktor je posebne izvedbe, poganjajo ga 4 elektromotorji. Spodnji del reduktorja je napravljen iz litega železa, medtem ko sta zgornji pokrov in kad za olje izdelana iz pločevine v varjeni izvedbi. Zobniki so izdelani iz prvovrstnega materiala in so izvedeni s poševnim ozobljenjem. z obstoječimi kapacitetami v pločevinami ne bo mogoče. Zaradi tega nastaja tu logično vprašanje, ali bi bilo bolje oddati del zvarjencev v izdelavo drugim podjetjem ali pa bi jih bilo pametneje izdelati doma, čeprav z nekoliko zakasnelimi -roki. Menim, da je za Litostroj ugodnejše drugo, to je, da izdelamo vse zvar-jence doma, posebno še zato, ker nam zasedba za II. četrtletje še ni popolnoma jasna. Kapacitete kovačnice so po količini odkovkov zasedene za približno 2 meseca, to je s približno 37 tonami. Ker pa prihaja v ta obrat dokumentacija z mnogo krajšimi roki in je tudi čas za proizvodnjo razmeroma kratek, tudi tu ni bojazni, da ne bi mogli izpolniti vseh predvidenih nalog. Martin Einhaver TERMOHIDRAVLIČNA STISKALNICA Termohidravlična stiskalnica 1560 t z grelnimi ploščami bo upo-rabljena za izdelavo polivinilnih plošč, debeline 1—10 mm, formata pribl. 0,85 m širine in 1,55 m dolžine. Polivinilne plošče so trde ali mehke, visokega in normalnega sijaja ter profilne za izdelavo podplatov, preprog itd. Ogrodje stiskalnice je sestavljeno iz posameznih debelih pločevinastih stojal, spetih skupaj, vtem ko sta miza in glava stiskalnice varjeni. V stiskalnico sta vgrajena 2 cilindra 500 mm iz le-giranega jekla, za katere se zahteva, da morajo v obratovanju vzdržati do 400 atm pritiska, in 2 bata 500 mm, ki sta napravljena iz posebne modificirane jeklene litine. K stiskalnici spada še kombiniran črpalni agregat za olje, hladilnik za vodo, črpalka in kaskadni grelec za kondenzatno vodo, paro in ostalo. Razen spredaj imenovanega je PE izvršila tudi dobršen del mlinice surovin za Anhovo, reduktorje za »Metalno« iz Maribora in »Bračo Ka-vurič« iz Zagreba, zračne kompresorje za Jesenice, žerjave za pločevinarno, Kokin Brod, Kar-lovac in za izvoz v Egipt. PERSPEKTIVE V PRVEM ČETRTLETJU Proizvodnja strojev in naprav je tako za prvo tromesečje kot za vse leto 1961 ugodno zasedena. Letna planirana količina 2.650 ton je pokrita z 2.300 ton naročili, kar pomeni nad 90 °/o zasedbe. Sam plan za prvo tromesečje je po analizah dokumentacije ulitkov, polizdelkov, zvarjencev in ostalega materiala lahko izdelati v višini 640 ton ali približno 24 »/o letnega plana. Da bi gornjo številko v PE strojev in naprav resnično dosegli, bo treba razen primernih naporov kolektiva skrajšati še kvalitetno sprejemanje ulitkov po metalurških obratih in zvarjencev po pločevinami ter zagotoviti pravočasno dobavo elektroopre-me. Izredno pozornost bo treba posvetiti vzgoji kadrov. Enota potrebuje za izpolnitev plana 83 novih sodelavcev, ki bodo morali biti predvsem kvalificirani strojni in ročni delavci. 8 kom. motorjev tipa 342 F 4 kom. motorjev tipa 343 F 3 kom. motorjev tipa 344 F 2 kom. motorjev tipa 498 R Zakasnela dobava ročičnih gredi vpliva še vedno na proizvodnjo v tem četrtletju, saj so zadnje gredi prispele šele 15. decembra 1960, kar Domeni 1960, kar pomeni večmesečno zamudo. Zato se nam tudi večja količina motorjev 344 F premakne v II. četrtletje. Pri talnih transportnih sredstvih gre za planirano količino 40 kom. viličarjev nosilnosti' 3,5 t. Viličarji te nosilnosti so prvi, ki jih bomo izdelali v večji količini. Kje pričakujemo težave pri izpolnjevanju sprejetih obvez? Pri Dieslovih motorjih ne bo problemov z materialom in obdelavo. Težave se lahko pojavijo pri preizkusu motorjev. Planirano število motorjev bo treba namreč tudi preizkusiti, vtem ko smo finalizacijo lani računali brez preizkusa, ker preizku-ševališče še ni bilo izgotovljeno. K 17 motorjem iz tega četrtletja je zato treba prištevati še 13 motorjev iz lanskega leta. Skupna številka 30 motorjev pa pomeni za novo preizkuše-vališče kar precejšnjo obremenitev. PE bo treba v najkrajšem času izpopolniti tudi z ustreznim strojnim parkom, kajti iz izračuna obremenitve po delovnih mestih glede na planirano proizvodnjo je razvidno, da le-tej primanjkuje stružnic, vodoravnih vrtalnih rezkalnih strojev, vrtalnikov itd. Pomanjkanje strojnih kapacitet je resna ovira za nadaljnji hitrejši razvoj, zlasti še zato, ker je na področju strojev in naprav posebno zadnje čase povpraševanje na trgih vedno večje in je zaradi tega interes ne samo enote, temveč tudi vsega podjetja, da preskoči to oviro, da bi to vejo proizvodnje še nadalje razvijali in izpopolnjevali. JOŽE KUŠAR SODOBNA TEHNIKA IN ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Te dni je izšla nova publikacija, ki je v prvi vrsti namenjena inženirjem in tehnikom vseh strok, prav tako pa tudi ekonomistom, planerjem itd. »Sodobna tehnika in organizacija proizvodnje« izhaja kot 14-dnevni dodatek lista »Privredni pregled« in objavlja naslednje rubrike: »Razvoj in uporaba avtomatizacije in nuklearne energije«, vidna dela naših strokovnjakov, »Patenti tehnične racionalizacije in zaščitni znaki«, »Domači in tuji standardi«, »Domače in tuje tehnične novosti«, »Informacije o tujih proizvodih«, »Kooperacija, koprodukcija in licence«, »Tehnična pomoč in sodelovanje«, »Znanstveno raziskovalno delo«, »Strokovna vzgoja kadrov« itd. Sodobna tehnika in organizacija proizvodnje bo odslej pošiljala članom kolektivov, gospodarskih organizacij in posameznim strokovnjakom publikacijo tudi izven lista Privred- ni pregled, ko bodo plačali predna-iročnino 500 dinarjev letno. w.v •-•S*, lcivmh operacij, drugače se nanj 21 L. «tev lahko izmuzne v naslednje' f1 •5e iz ,te kratke obrazložitve je raz-Lj vidno, da so problemi pri maloserijj skl proizvodnji precej drugačni kol pri individualni. Težave z materi . alom pri eni sami poziciji lahko d«' s vedejo do težkih posledic: avtoma tično lahko izpade vsa predviden količina nekega izdelka, nadomestil zanjo v drugih naročilih v proizvod nji pa ni, ker je za to obdobje v pro gramu samo ta izdelek. Dosežene re S ] So ozr zultate bo zato treba ocenjevati tud(dei s tega stališča. UČENCI 1KS SO BILI V DRAŽGOŠAH NA PRIZORIŠČU GESTAPOVSKEGA BEGA li tu: vla vse V mrzlem zimskem jutru ie 15 ja-,6, nuarja po Selški dolini hitel Iltostroj' . 1 avtobus, poln učencev naše jfl' J tiei % s živ kje dal Ha ski avtobus, poln učencev naše dustrijske kovinarske šole. Čili not«' vanja so bile Dražgoše, da bi ob obletnici znane dražgoške bitke na kraju samem spoznali slavno pretekli* naše NOB in se poklonili spomin1 tistih, ki so žrtvovali svoja življenj1 ?.a hkrati pa pričeli proslav ljati 20-Ietnico vstaje jugoslovanski narodov. _lz, Češnjice smo/ se napotili - , Dražgoš peš. Ze med potjo nam j r6v tov. Anton Gosar-Marko, učitel -praktičnega pouka v naši Iš, pnip« vedoval o herojski bitki, ki jo je ko mladinec sam doživel, saj je bil do ma iz te vasice. Pokazal nam je, Kj< so bili partizanski položaji, od ko der je 180 borcev tri dni uspešno od brjalo napade tisočih podivjan# Nemcev in jim prizadejalo težke iz gube. I nji: lice Sik iiise V samih Dražgošah smo prisluhnil pretresljivi pripovedi domačina, Pik cevppa Anrirnio -i „ _____J,v - r-—r-v uuiuauuia, x *' čevega Andreja, ki je govoril o ju naštvu m trpljenju partizanov, Jože-ta Gregorčiča. Staneta mi- Sa@°^aSlaaneSdi2aoBaitaštV domačinov. Zatem smo odšli 5kU-obnovljene Dražgoše do spomenik« na katerega smo položili venec. Z nami je bil tudi indijski študent Gosalia, ki prakticira v šolskih delavnicah. Ker že kar dobro ob vlad« slovenščino, je razumel, kaj je P°' menil boj te slovenske vasice z5 zmago nad fašizmom. V poznem popoldnevu smo se spU-ščali po zasneženih poteh v dolin« s sabo smo ponesli svetal spomin n« veličastne dni naše revolucije. Prof. Hrabroslav Premelč ZAHVALA Zalka Babič se zahvaljuje sindikalni podružnici Litostroja za 3000 d« narjev, ki jih je prejela ob rojstvi svojega otroka. Zalka Babič je prispevala uredništvu za razpisovanj' nagrad 300 dinarjev. Anica Petrič se zahvaljuje sindikalni podružnici Litostroja za 3000 dina«’ jev, ki jih je prejela ob rojstvu svf lPPa ntrnlra A nioo x r - ? o- for »P, Ute stej 'fef tig »as He &il: *an len teži v«: »rti !»i Jih Mc kaj; tak- jega otroka._ Anica Petrič je prisp«1tv' vala uredništvu za razpisovanje n4 grad 300 dinarjev. m POROKE Stane Pate , — mehanska obdelovalnica 8. 10. 60 Alojz Pečarič — transportni obrati Drago Begič — livarna sive litine Alojz Zupanič — oskrbovalni obrati Franc Klobasa — zavarovanje % 12. H. 607. c PF 26. 11. 6«».: 26. 11. 60 1.: »10 17. 12. 6«. i Vsem novoporočencem kolektiv Li' t ostro j a iskreno čestita in j-im želi r1 novi življenjski poti mnogo uspehoj MALI OGLASI Ml SC( !)- i «C( ■ i DVOSOBNO KOMFORTNO STANC) \T A M TTJ1 1 if rvef-rn-i— rtv' ri VANJE v litostrojskem bloku z«' menjam za enako ali vsaj enosoR ljam za enano ali vsaj enosoK|*‘u no v Ljubljani ali bližnji okoli«1 Vr Informacije dobite v obdelovalni« i kF telefon 481. ' Naročnik oglasa je prispeval Z’ razpisovanje nagrad uredništvi 200 din. Posnemajte! ir hscic cin A i PREDAVANJE O OSNOVAH DOPISNIŠTVA Uredništvo našega časopisa i1 te dni organiziralo že tretje prc davanje za dopisnike; to pot športne dopisovalce. Predavati?!^ smo jim o časopisni vesti, porO'j,°E Tf ti tili ;°= 84 SR ttl; Čilu, reportaži in anketi. C Inž. MARKO KOS Od Rima do Kalkute hk Varilcu je nosil pomočnik iz kantine oster čaj iz mlekom, medtem ko so delavci žvečili betel ali čebulo. Z dela so jih lahko takoj odpustili. O odpovednem roku ni bilo sledu. Varnostne zaščite pri delu niso Poznali, dasi je vsak hip padalo kamenje s stropa in so bile poškodbe pogoste. Pripomniti pa .. aaoram, da je bilo to samo pri o tj delodajalcu, ki je bil privatnik, ^a.;vtem ko so imeli delavci, usluž-ko-beni pri državnem vodstvu grad-aci; uje, čelade, obleke in gumijaste uje škornje, razen tega pa še prvo as»; Pomoč pri nezgodah in zasilno d|j; 5|tibulantO', ki je obstajala iz nje tirehe in slamnatih sten, za katerimi so bili pogradi s slamnjača-'jjjFi za ranjence. O menzah ni bilo no Sovora; vsak si je sam skuhal eri hrano že zgodaj zjutraj in jo nosil 8 seboj na delo v menažkah. Podnebje je zelo težko. Kraji 80 gorati, poleti je suho, da je ozračje nasičeno s prahom, a v Monsunski dobi zaradi močnega tud dežja izredno vlažno. Temperatura je poleti zelo visoka, a vetra li nobenega. Jeseni se temperatura ne zniža bogve koliko, a y.dažnost je tolikšna, da je zjutraj vsa obleka prepojena z vlago in Se platnene hlače kar lepijo na telo. Vročina sicer za človeka ni Pevarna, razen za tistega, ki ima šibko srce. Pravili pa so mi Indijci, da se jih loti v prašni vro-i astma, ki se je ne iznebe vse tivljenje. Do prvih večjih krajev, kjer lahko kupiš zdravila, je zelo daleč: do Poone 200 km, malo d dtaiij do Chipluna, ki pa je zelo i tevno naselje. Delavci so prišli v ta kraj z Pajrazličnejših strani Indije. Med bjimi so bili temnopolti iz oko-ttce Madrasa, kakor tudi bradati Siki s turbani iz Punjaba. Če so $e naveličali, so jo brez posebnih formalnosti mahnili drugam. .... opazoval sem jih, kolikor sem ?iK stegnil, in jih spraševal ob asi-'"’stenci angleško govorečega varil-5a> De Suza po imenu; njegovo jFe je kazalo na poreklo iz portugalske Goje, ki ni bila daleč od ths. De Suzo so imeli delavci za tjdega svojih, in so mu zaupali, “tli so zelo tovariški in navedbi drug na drugega. Niso bili etii, nasprotno, ko so premikali ®žke zaboie, so bili zelo požrtvo-'Plni in niso odnehali. Ko je odetim napravam grozilo deževje, !? delali zvečer do desetih, da so t‘h spravili pod streho. Pri vleki ‘&lo težkih predmetov so vzklikali v zboru, eden pa je dajal akt z besedami: »Čomolungma — ajsa, Utar Pradeš — *n->! ajsa, Travankore — ajsa.« Ajsa pomeni po naše ho-ruk. ui tem so višje kvalificirani in višje plačani — priganjali teža- I čl OD 17. DO 28. FEBRUARJA: 6T' 5° 19-: ameriški barvni vistavision 1PRINC IN 'PLESALKA ■ 6T': jugoslovanski film KAMPO MA- l MULA . liOfl.: ke in pomočnike, ki niso bili s pametjo povsem pri delu in jim je bilo vseeno, če so tiščali proti smeri vleke. Treba pa je reči, da so vsi enako prijeli; takšnih, ki bi samo poveljevali, ni bilo. Na splošno so bili bolj izučeni zavednejši; sami so razmišljali o metodi dela in so takoj razumeli bistvo strokovnega nasveta. Zanimali so se za življenje v svetu, bli so zelo živahni, veseli in neutrudni. Njihova energija je bila dobesedno neizčrpna, fizično so bili neuničljivi. Težko so delali ves dan. Od svojega šotora do montažnega tunela so imeli lep kos poti (300 m višinske razlike), a kljub slabi hrani so bili stalno na nogah in niso posedali. Vsi so zelo varčevali in imeli načrte za bodočnost. »Pet let bom delal, nato se bom oženil,« mi. je povedal črn Madraščan, ki so se mu v smehu vedno svetili beli zobje. Delovne obleke niso imeli. Varilec je prišel vsak dan v sveže opranih belih hlačah in srajci, a zvečer je bil umazan kot vsi ostali. Pral mu je njegov pomočnik. Sčasoma sem se z njimi marsikaj pogovoril. Videl sem, da o svojem položaju marsikaj razmišljajo. Zavedajo se, da ga bodo težko izboljšali. Imajo pa posluh za vsako olajšavo pri delu ali v življenju, ki si jo je priboril katerikoli delavski kolektiv kjerkoli v Indiji, in to Mm daje misliti, da bi šlo tudi pri njih. Nekatera podjetja, ki so delala pri centrali, so že uvajala nove metode dela z dobro organizacijo, ki je zahtevala vestne delavce in disciplino pri delu. Firma Patel Enginee-ring. ki je prevzela izdelavo vseh tlačnih tunelov premera 5 m, je dosegla v primerjavi s tremi drugimi firmami (Hindustan Engi-neering itd.) najboljše rezultate pri delu v trdi skali; to je bilo hkrati najboljše izmed vseh gra-dilišč v Indiji. Dajala je premije in zaščita delavcev je bila popolna: vsi so imeli zavarovane glave, ročne baterije in delovne obleke. Pri delu je bij vedno pri roki1 sanitejec Iz a prvo pomoč'. Stanovali so v barakah, kjer so spali v posteljah. Opazil sem, da so naši delavci vedeli za vse ugodnosti tovarišev v drugih podjetjih do 500 kilometrov naokoli. Tudi izkoriščanja se zavedajo; rekli so mi, da bi morali končne dobičke razdeliti med vse delavce, ne pa da jih vtakne v žep en sam človek, ki sedi nekje daleč na preprogi in pije čaj. Ko je bilo veliko zborovanje v Pooni, na katerem je govoril generalni sekretar CPI (KP Indije), so se že naslednji dan pogovarjali o njegovem govoru, pri čemer so precej naivno razlagali njegove teze. Kje so to zvedeli tako hitro, nisem mogel uganiti, niti nisem zvedel, če imajo kakšno organizacijo. V množicah indijskih delavcev se skrivajo ogromne energije, sposobnosti in nadarjenosti. To bo prej ali slej prišlo do izraza. Prosvetljevanje napreduje s hitri- mi koraki. Če zna delavec (v mislih imam seveda ves čas samo kvalificirane delavce) čitati in pisati, zelo hitro napreduje. Med našimi delavci je De Suza znal angleško in v skupnem življenju, bivanju in zabavi so ga tovariši spraševali različne stvari in si širili s tem svoje obzorje. Mnogi so prišli iz vasi in tu se jim je odprl povsem nov svet. Nekateri so že znali hitro računati in brati preproste načrte. De Suzi sem samo razložil, kako si zamišljam konzolni žerjav za dviganje tračnic, pa ga je pričel takoj variti iz profilov, dočim še indijski inženir ni imel prave predstave o uogoid šoic Švedske turbine in HE Pri tem stične ploskve upognjenih lopat iz nerjavečega jekla najprej oblože z navaritvijo avste-nitnega materiala, pri čemer kose predgrejejo s pomočjo indukcije na natanko določeno in kontrolirano temperaturo. Za tem postopkom posamezne lopate razžare. Za zavarjenje spojev po sestavi gonilnika predgretje ni več potrebno. Če lopate odlijejo iz nelegira-nega jekla, ki proti kavitacijski koroziji ni posebno odporno, potem navare plast nerjavečega kromovega jekla na tistih mestih lopate, ki jih bo ogrožala kavi-tacija. Taka mesta so bodisi znana iz obratovanja gonilnikov iste hidravlične oblike ali pa jih ugo-tove s preizkušanjem modelne turbine v laboratoriju. Zaščitno plast nanesejo na lopato še pred krivljenjem. — Ker na Švedskem kromovo lito jeklo ni mnogo dražje kot navadno, ta postopek uporabijo le v primerih, ko je potrebno obložiti z zaščitno nerjavečo plastjo razmeroma majhne površine. V nasprotnih pri- PODPISI K SLIKAM IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Hidroelektrarna Harspraanget s strojnico v kaverni Standardna razporeditev delov regulacijske naprave z elektronsko glavo ASEA Sestavljanje gonilnika za HE Stornorrfors pri tvrdki NOHAB Presek skozi turbino Stornorrfors Glava Kaplanovega gonilnika s servomotorjem in razvodnim ventilom merih raje odlijejo lopate in venec kar iz nerjavečega jekla, ker bi bila sicer zaščitna obloga zaradi visokih mezd varilcev predraga in ne bi več upravičevala uporabe nelegirane jeklene litine. Izdelava Francisovih gonilnikov z varjenjem ima pred liva-njem v enem kosu ogromne prednosti tako v ekonomskem kot v tehničnem pogledu: 1. Mogoča je izdelava tudi največjih gonilnikov brez povečanja kapacitet obstoječih livarskih peči. 2. Izdelava zamotanega kalupa odpade. 3. Riziko livanja posameznih i?irQgr@Q3 J }•'■ kino predstava odpade. Ob 19. uri ,1‘iOO MINUT ŠPORTA IN GLASBE« • m 23.: ameriški barvni film LINI-. . JA ZA TUCSON «do 26.: ameriški barvni cinema-scooe film MAČKA Na VROČI PLO-ho< .ČEVINASTI STREHI ■ in 28.: francoski barvni cinema-Scope film NESREČNIKI — j, (jei OD 1. DO 16. MARCA: in 2.: francoski barvni cinemascope NOS tilm NESREČNIKI — II. del za'' do 5.: angleški barvni vistavision SOtJ jtilm KER VETER NE ZNA BRATI Jlid ■ in 7.: italijanski film ČLOVEK V mic. Kratkih hlačah 'in 9.: francoski film ZLOČIN IN i, | Kazen «fVi • do 12.: ameriški barvni oinema-'s [Jcope film ALEKSANDER VELIKI in 14.: ameriški cinemascope film ,obtožujem "•in 16.: francoski barvni film TA- Baren MATINEJE: *• februarja: jugoslovanski barvni jI Cinemascope film MIHAJLO STRO- 1 JjGOV nreA februarja: ameriški barvni film P jSRNJACEK t l' marca: dokumentarni film KDO JE IkKriv 'v“ marca: italijanski barvni film oroVODISEJ • marca: italijanski barvni film Teodora (Nadaljevanje) Ostri ukrepi so vsekakor potrebni, -saj je promet na Švedskem v resnici živahen, tako da zaradi množice motornih vozil že tudi manjša mesta napravijo velemestni vtis. Avtomobili in motocikli so vseh vrst in porekel. Največ avtomobilov pa je vendarle domačega izvora. Med njimi so najpomembnejši lični »Volvo«, ki jim zaščitni carinski predpisi jamčijo še večji razmah. Zdi se, kakor da bi s prevladujočo večino domačih vozil Švedi hoteli kazati na svojo gospodarsko samostojnost; tudi nekaj izvirnosti v njihovem cestnem prometu govori v tem smislu. Treba je, na primer, omeniti, da skoraj vsej celinski Evropi nabij ub še vedno vozijo po levi in da mora avto, ki prehiteva, ob samem prehitevanju kratko za-hupati, čemur je prehiteno vozilo dolžno prav tako odgovoriti. Ker se obe vozili oglasita natanko v vzporedni legi, se človek vpraša, čemu služi to hupanje. Ali je to pozdrav, ali pa samo okrnjen ostanek preteklosti, ko je bilo treba spričo ozkih cest in glasnih motorjev izdatno trobiti, ali morda varnostni predpis, ki ga ne izvajajo več povsem pravilno. Šoferji mi tega niso znali razložiti, samo vedeli so, da tako mora biti. Švedi so zelo previdni in obzirni vozači. Pa j:im tudi ne kaže drugega, kajti na cestah mrgoli na Švedsko kolesarjev in je v tem pogledu še huje kakor pri nas. Huje tudi zaradi tega, ker jih prometna policija še ni navadila reda: z roko ne nakazujejo smeri. Okoliščina, da je kljub razviti motorizaciji na ulicah še vedno toliko koles, je brez dvoma lepo priznanje praktičnosti te vrste vozil. Človeka pa preseneča, kako ti sicer skrbni, in vestni ljudje ravnajo s kolesi. Naš pregovor o svinji in mehu komaj dosega njihovo malomarnost v vzdrževanju in parkiranju biciklov, ki so včasih nametani kar na kup. Morda zato, ker vedo, da so kolesa samo še danes. Jutri jih bodo zamenjali mopedi in motorji.. . KJER JE ŽIVEL GOSTA BERLING Ob nedeljah in praznikih se v Varmelandu, na zahodni obali jezera Fryken, v bližini mesteca Sunne zbere mnogo avtomobilov. Iz vseh provinc Švedske in tudi iz zamejstva pribite sem lepote žejni ljudje, da si ogledajo mark Rottneros, se sprehodijo pod tihimi brezami in občudujejo neštete kipe, obdane s cvetličnimi grmi in pisanimi gredami. Videti je, kakor da bi izdelki kiparjev vseh časov in dežel izbrali med seboj najimenitnejše predstavnike ter jih poslali na sestanek v Rottneros. Tu najdeš v vernem posnet- ku ali izvirniku na j lepše stvaritve, ki jih je kdaj človeška roka vsekala v kamen ali vlila v kovino — od Miloške Venere do skulptur še živečih umetnikov. Morda se je prav tu ob mar-moru in bronu, ki poveličuje lepoto človeškega telesa, izoblikoval sproščeni odnos Švedov do nagote in se njihova, morala otresla licemerstva. V filmih in varietejih ne skrivajo tistega najnaravnejšega, ne branijo vstopa mladini, v letakih na to posebej ne opozarjajo, niti ne zvišujejo cen. Povsem naravno je, da se v filmih ljubezenske scene zavlečejo daleč čez mejo, kjer bi se v naših dvoranah gledalci že davno hihitali, in nihče se ne spotika, če se sicer v dosti resnem tedniku pojavi slika znane plesalke, oblečene samo v salonarje, z uhani v ušesih in z lakom na nohtih, brez zabrisanih intimnih delov. Švedi so pač tako vzgojeni. Ta , švedska posebnost, ki ji v osnovi ni kaj očitati, pa v revijah zaradi ohlapnosti' cenzure kaj rada zdrkne na gladino, ki je že povsem blizu pornografije. Kar lahko kupiš te zvrsti v kioskih v kateremkoli mestu Švedske, daleč prekaša ilustracije, ki jih nudi Pariz. Nečastni sloves pritiče bolj resni Švedski kot razvpiti Franciji! Misel, ki se utrne ob občudovanju kipov v Rottnerosu, pa ne skali gladke površine podolgovatega ribnika, v katerem se ogleduje lično pročelje dvorca, znanega v svetu pod imenom Ekeby. Tako ga je imenovala Selma La-gerlof v svojem znamenitem romanu o Gosti Berlingu, ki ji je tem. V tej visoki šoli dela bodo napravili večji skok v zavesti, znanju in hotenju kakor prej cele generacije skozi stoletja. Vse te skrite rezerve bo treba izkoristiti. Šola delavcev pa terja svoj čas. Ni mogoče napraviti čez noč, kar je bilo zamujeno v stoletjih. Z bliskovitim razvojem proizvajalnih sil, s cvetočim razraščanjem kapitala, ki potrebuje mnogo delovne sile, se kvantitativni razvoj delavčevega mišljenja najbolj naravno pospešuje. Delavski razred se sedaj komaj začenja oblikovati in preraščati v tvorno silo sodobnega družbenega razvoja. lopat, pesta in venca je neprimerno manjši kot pri istočasnem livanju celotnega gonilnika, kjer gre v primeru neuspeha po zlu mimo odlitka samega tudi zamudna izdelava kalupa. 4. Mogoče je kombinirati kvalitetnejši material z manj kvalitetnim. Kavitacijsko malo ogroženo pesto je na primer mogoče odliti iz navadnega jekla, medtem ko so lopate in venec iz nerjaveče litine. 5. Zamudno ročno brušenje lopat gotovega gonilnika ni več potrebno. Nadomešča ga enostavna in cenena strojna obdelava. 6. Vsaka lopata ima že pred vgraditvijo v gonilnik dokončno obliko, ki jo je lahko udobno prekontrolirati. 7. Dosegljiva natančnost v izdelavi gonilnika je zelo visoka, ker je mogoče lopate pri sestavljanju gonilnika precizno naravnati glede na zahtevane kote in izstopne širine med lopatami. 8. Pretočni kanali gonilnika med posameznimi lopatami imajo strojno in torej natančno obdelane vse mejne ploskve, to je čelne in hrbtne strani lopat, pesto in venec. 9. Zaradi idealnega približanja izdelanega gonilnika predpisani hidravlični obliki so doseženi izkoristki višji kot pri litih gonilnikih. Švedi zato v ponudbah in pogodbah že jamčijo izkoristke do 94 %>! 10. Statično iztežiščenje je praktično že doseženo z izdelavo samo, ker je razlike v teži posameznih lonat možno izravnati s smiselno razporeditvijo in ker sta pesto in venec znotraj in zunaj koncentrično obdelana. Švedi se zaradi teh prednosti opisanega tehnološkega postopka dosledno poslužujejo za vse večje Francisove gonilnike. (Nadaljevanje prihodnjič) leta 1891 prinesel slavo čez noč. Tu smo sredi medvedje dežele, kjer je trpel in užival zaradi pijančevanja odstavljeni lepi, mladi župnik. Tu so z njim vred praznili bokale in uganjali svoja junaštva kavalirji Ekebvja. Nehote išče oko pristavo, 'ki je bila prizorišče njihovih razvratnih boži-čevanj. Doli ob vodi je spomenik pisateljice. S košato postavo, prelito v bron, sedi in mirno zre prek ozkega jezera proti Marbaoki, svojemu rojstnemu kraju, kjer je končno našla tudi svoj mir po več desetletjih učiteljevanja na jugu Švedske. Nobelova nagrada za literaturo, ki jo je prejela leta 1909, je predvsem zasluga njene sage o Gosti Berlingu, toda z nekim drugim delom si je v svoji domovini in tudi izven nje prav tako zagotovila neminljiv spomin in se zlasti prikupila srcem naj-mlajših — s »Čudovitim potovanjem malega Nilsa Holgerssona«, paglavca, ki je sčded divji gosi za vrat in prepotoval z njo vso Švedsko od sončnega juga do zasneženega severa in nazaj in temeljito spoznal deželo in ljudi. Več generacij švedske šolske mladine se je iz te knjige najprijetneje naučilo zemljepisa svoje dežele in tudi marsikateremu tujcu je posredovala prvo predstavo o daljnem severu. Tudi jaz bi želel, da bi 'se spremenil v palčka, sedel na gos Nilsu za hrbet in videl z lastnimi očmi prav vso Švedsko — tja do Laponske, kjer najdejo hrano samo še jelenje črede in kjer sonce poleti ne zatone. — KONEC — Če te žuli čevelj, varčuj v Mestni hranilnici ljubljanski Na eni izmed zadnjih sej obeh zborov ObLO Šiška je predsednik občine tovariš Janez Nedog nekaj časa poslušal ostre kritike na račui' gostilne Majolka, ki stoji poleg občinske palače. Odborniki so kritizi rali slabo hrano, nesolidno postrežbo, neurejene sanitarije in podobn« Ko je bilo predsedniku že vsega dovolj, je vstal in rekel: »Dobro, Č i? je tako in če v Majolki ne bodo delali tako kot se spodobi gostinskem St obratu v naši občini, bomo poslali tja buldožer in delavce, da jo bod podrli.« TEHNIKA Časopis »TEHNIKA« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu O bs e g a : 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm Letna naročnina 12.000 din Posamezna številka 1.250 din Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZDAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/n, telefon 30-106, 30-057 in 30-024 STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije Prinaša aktualne članke to strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu In uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov Uredništvo in uprava: LJUBLJANA, Aškerčeva ulica 16 Časopis »Litostroj« Izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, interno: glavni urednik 343, odgovorni urednik 458 — Cena posamezni številki v prodaji 10 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru »Glej, glej, spet prijateljski obisk iz Afrike!« »Ne iz Afrike, ampak iz pločevi-narne!« 1 $0 ji I Diskriminacija Pomota BLAZINA ZA JU DO Naša judoistična sekcija je te dni prejela blazino za treniranje. I.e-ta je velika 6X6 metrov in je vredna 150.000 dinarjev. Red treninga bodo sporočili za tečajnike pozneje. Nekateri menijo, da predstavlja analitska ocena delovnih mest takle mlaj in s takim ciljem, kot je na sliki POSVETOVANJE KOVINARJEV Zastopniki podružnic Sindikata kovinarskih delavcev iz ljubljanskega in novomeškega okraja so 19. januarja v mali dvorani kina »Litostroj« obravnavali naloge, ki jih bodo opravili na podlagi sklepov V. kongresa sindikata kovinarskih delavcev Jugo-siavdj e. MAMICA, DANES JE 8. MAREC Tako kot vsak dan po kosilu je tudi tistega marčnega dne legel na mehak kavč, vzel v roke časopis in si prižgal cigareto. Žena je nalila v posodo tople vode in pričela pomivati krožnike in lonce. Ko je to opravila, je pričela pometati kuhinjo, urejevati sobo, šivati in proti večeru pripravljati večerjo. Mož je dve, tri ure bral, vmes rahlo zadremal in se pozno popoldne odpravil k prijateljem, da bi zaigrali partijo taroka. Zvečer je prišla iz šole hči. V rokah je imela skromen šopek vijolic. Privila se je k mamici, jo poljubila in vzkliknila: Mamica moja, danes je 8. MAREC — Dan žena! Obljubljam tl, da bom vedno pridna. Razgovor med proizvodnimi eno- tami Res je, da si lepa in okrogla, ne vem pa, če si tudi tako pridna Analitska ocena delovnih mest je v zadnjem času postala prava tarča, v katero prileti marsikatera ostra puščica Rešitev posetnic poklic; žerjavovodja oddelek; kompresorska postaja Pravilno jih je rešil B. Kozmus Takole so v pločevinami meril ^ notranji spodnji premer cevi -A. Šport LITOSTROJSKI PLESALCI SO ZMAGALI V soboto, 28. januarja, je bilo v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču prvenstvo v športnem plesu za leto 1961. Tekmovali so v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Zmagovalec v športnem plesu je postal športni plesni par, ki je dosegel v obeh konkurencah največje število točk. v konkurenci 22 parov iz šestih klubov je z naskokom 23 točk zmagal plesni par Kramer iz Litostroj a in s tem osvojil že tretjič slovensko prvenstvo in pokal, ki ga podarja ob takšnih priložnostih PZS. $6 VEČ KOT 70 NOGOMETNIH TEKEM 24. januarja so imeli ljubitelji nogometa občni zbor, na katerem so med drugim ugotovili, da so v preteklem letu odigrali več kot 70 tekem, kar dokazuje, da je tej sekciji uspelo vključiti v športne vrste precejšnje število delovnih ljudi. Sklenili so, da bodo še naprej skrbeli za množičnost in omogočili tudi pionirjem z našega terena, da se bodo vključili v vrste te športne panoge. Novost v tej sezoni je reprezentančni »Nogometni klub Litostroj«, ki ga bodo tudi registrirali. Ivo S oboi ki bo 12. ali 19. marca, na Jesenici? ' 26. februarja bomo na Sorici organi (0 zirali sindikalno prvenstvo Ljubija"] (jf v smučanju. ,l V bodoče bomo zmagovalcem ni,u tekmovanjih podarili le praktič"|;e darila. šil Vrednost osvojenih pokalov ocenjij jejo nad 150.000 din, kar je le nezna! no manj od dotacije, ki jo je lani doVa bilo SDL. j)Q Upravni odbor SDL je imel 17. j« ta,' nuarja prvo sejo v tem letu. Spreje' so finančni plan za letošnjo sezonj Pr Ta je sestavljen na podlagi finančnd in tehničnih planov sekcij, v bistvi lije to ključ, ki v odstotkih določa v: c šino dotacije za posamezne panoge-, to Na isti seji je Gospodarska komisi!] Sr. predlagala organizacijo »Športne napovedi« za člane kolektiva. . Pr 100 MINUT ŠPORTA IN GLASBE IZ DELA ORGANOV SDL Izvršni odbor SDL je na letošnji 1. redni seji sprejel vrsto sklepov, izmed katerih objavljamo najpomembnejše: V sodelovanju z RTV Ljubljana bomo izvedli 21. februarja akademijo pod nazivom »100 minut športa in glasbe.« Do 12. marca naj potekajo med-obratna tekmovanja v streljanju, kegljanju, Sabu in namiznem tenisu. Najboljši bodo zastopali SDL v srečanju s ipomtiki Železarne Jesenice, Dne 21. februarja (bo ob 17. ul v veliki kino -dvorani Litostr? priredilo naše športno društv1 oddajo »100 minut športa in gla? be«. Na zabavni prireditvi bo s? deloval plesni orkester RTV Ljub Ijana pod vodstvom Bojana A da' miča, peli pa bosta Marj-ana Df žaj in Jelka Cvetežar. Med zabavnim sporedom bod1 c, nastopali -litostrojčani — držav? prvaki v dviganju uteži, -mojstl JU-DA itn. rokoborbe ter mednHe rodni športni plesni pari. Vstopne niče bodo na razpolago od 1. bruarja dalje v pisarni sindikat? j6 organizacije. dij t1 v *ei N lit tu Vit So: T »iti 'a: »ti »n.: