Jotraala irtafa. 397. itevnm. V Dalim!, v toreb, KM li novembri 1910. C«u 4 ilnarl«. Utolk XLIII. Jutarnja lidaja v Ltnbl]aal: vse leto...............K 12*— pol leta...............,f 6 — ćetrt leta................, 3*— ua mesec...............„ MO Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. Uredništvo: Kciflova olica št. 5, (v jritličju levt), telcloi il. li. bhaja vsak da« zjntraj. Potanezna iterllka i vtearj«. Inseratl: 65 mm iiroka petit vrsta 14 vio. Pri vcčkrttni inserdji po dogovoru. Ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naro^nlnc se ne ozira J«U»aaJa l**a|a po pottt sa Avfttro-Ogrsko s v*e leto...............K 18*— polleta................, 9-— ćetrt leU...............„ 450 na mesec...............»» 1*60 Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28' — Uprtviiitvt: Kiaflova alica 5, (spodaj, dvon&će levo), telefao št.8&> Najnovejše vesti. — Brzojavna in telalonska poročila „Slov. Narodu11. Sk I i tanje državnega zbora« S. — Dunaj, 15. novembra. Definitivni termin za sk ličan je državne-ga zbora se vedno ni določen. Ce bi 8e v Pragi v zadnjem treuotku posrećilo doseći sporazum med obema narod uostnima strankama, bo treba dati češkemu deželneinu zboru >e ne-kaj dni na razpolago, da odobri v po-sameznih komisijah sklenjene sprav-ne predloge. Xa ta način se lahko za-vleče sklicanje prve seje državnega zbora do 2Ji. novembra. V najugod-nejšem slučaju pa pade termin ined 22. in 24. november. Kot prva točka (Inevnega reda se bo obravnavalo po-ročilo draginjskega odseka, kateremu — kakor znano - £«ačelujt državni poslanec Iv^n Hribar, Pričakovati so sme n tej priliki velike draginj-sk*- debate. Razprava \ avstrijskih delegacijah. S* — Dunaj, 15. novembra. Vče-rajsnja seja avMi-ijs»kih urlt-gciclj je končala prav kmalu. Zvečer se je vr-šil drugi delegaeijski diner. Zato je bil tuđi prvotni namen, prirediti suoči z ozirom na obilno gTadivo in pa na današnji nižjeavstrijski praznik (sv. Leopold) večerao sejo delegacij, bil odpovedan. 0 zaušnicah, ki jih je delil nem-ški delegat dr. Lecher dr. Šuster-šieu v svojem dopoldanskem govoru, smo že poročali v večernem listu. Dr. Susteršič pa je dobil tuđi od druge strani prav krepko darilo. Socijalno - demokratični delegat Seitz je v svojem govoru prav vehementno napadal neinške nacijonalne stranke, katerih naj karakteristične j-ši znak za njih nemštvo je njih hi-navščina. Delegat Seitz je tuđi izja-vil, da bode glasoval za dr. Šusterši-čevo resolucijo, ker se zgraža nad zatiranjem bosanskega delavstva. Od jugoslovanskih poslancev je govoril delegat Mandić, ki se je v svojem stvarnem govoru bavil s šti-rimi najvažnejšimi bosanskimi zade-vami, ki so: 1. Državnopravno razmerje Bosih* in Hercegovine k avstro - Ofjrski monarhiji. V tem oziru zahteva pred-vsem, da dobi bosanski sabor tuđi fcvoje zastopnike v delegacijah. - llosanska ustava ima to ime popolnoma po krivici. Tu gre pred-vsem ugoditi onim zahtevam, ki jih je st«ui! bosanski sabor v tozadev-"ih resolucijah. ;J Kmetako vprašanje zahteva nujne rešitve. V interesu napredka v bosanskem gospodarstvu je, da *e da kmetom v Bosni prostost. Naj se n<* izvede obligatorni odkup kmetov. 4 Oetrto vprašanje pa so želez-niške zveze. Vse želeanice v Bosni in Hercegovini so zgrajene v interesu Ojfrske, ne pa v interesu teh dešel, Dalmacije in Hrvaške. Pred vsem se zavzema za železniško progo Argrano-^^gojno in pa za zvezo Dalmacije z ^rugimi avstrijskimi kronovinami. Govornik se konžno pritožuje nad Hstvom, da frančiškani v Bosni ni- šo dobili volilne pravice v bosanski sabor. 8 kmetskim vprašanjeni v Bosni se obširno iK'ea tuđi delegat L'dr-žal, ki predvsem konstatira, da je bil položaj kmetov v Bosni pred okupacijo boljši in lažji, kakor pa sedaj. — Pred okupacijo so dobivali kmet je 49', < vseh svojih pridelkov, sedaj pa komaj 31/f. Oštro se obraća govornik tuđi proti protežiranju, ki ga vživajo v Bosni in Hercegovini nem-ški in madžarski kolonisti. Na vse kritike je odgovoril skupni minister Burian v dolg-em, skoraj obstrukcijonističnem govoru. V tem svojem govoru je moral priznati marsikatere graja ne napake in pritr-diti marsikateri opravičeni kritiki, ter marsikateremu danemu nasvetu. Interesantno je zlasti to, da je glede volilne pravice frančiškanov v bosanski sabor vlada prvotno hotela dati frančiškanom volilno pravico, - da Da so bite dahovni&ka oblastva proti tej nameri. Konec seje je bil ob 3. popoldne. Prihodnja seja je v sredo ob 9. do-poldne. Delegacijski diner. S. — Dunaj, 15. novembra. Vce-raj je bil drugi delegaeijski diner. Cesar je nagovoril skoraj vse navzo-če delegate. Z delegatom dr. Plojem je govoril cesar o bosanskom referatu, ki je v dr. Plojevih rokah. V razgovoru se je dotaknil tuđi jugoslo-vanskega vprašanja. Dr. Ploj mu je zatrjeval patrijotizem Slovencev, Sr-bov in Hrvatov. Cesar je izrazil nad tem svoje veselje. Z delegatom Man-dićem se je razgovor jal o gospodarskih vprašanjih, zlasti o vedi, ki vlada v Istri. Povprašal je tuđi po zdravju dr. T.aginje, katerega na-mestnik je Mandić. Delegata Baljaka je vprašal, kako dolgo je že poslanec. Baljak mu je odgovoril, da 13 let in da je letos kot prvi Srb prišel v delegacije, kar .!•• bilo mogoce le vsled dobrih razmei in odnošajev, ki vla-dajo med Srbi in Hrvati. Cesar je tuđi danes g-ovoril o draginji živil. Delegatu Dobernigu je rekel: »Dragi-nja je naravnost strašna! Tako ne more iti naprej!« Program za nadaljno delegaeijsko zaseđanje. S. — Dunaj, 15. novembra. Vsled obširnih debat se je delo v avstrijskih delegaeijah tako zavleklo, da bodo delegacije zborovale se do so-bote. V sredo priđe na vrsto bosanska debata, nato vojni proračun, mornarički proraćnn, poročilo do-bavne komisije in končno zaključni računi. Prihodnje delegacije bodo sklicane k zasedanju najbrže že v začetku januarja 1911. Zvišanje tarifov južne železnite- S. __ DunaJ* 15. novembra. Ta- koj po 8k ličan ju državnega zbora se skliče k posvetovanju železniški od-sek, ki se bo bavil z vpratonjem podržavljenja zvišanih tarifov na južni železnici. Tuđi državni poelanci, ki zastopajo ob južni železnici leatafri* d me-loženje je na oheh straneh prav mi-rolju-lmo in uj>ati se sine na končiu sjK)razinn. Financna mizerija na Moravskeiu. B. — Brno, 15. novembra, fi- uačna mizerija na Moravskem se je •žv pričela. Deželni odbor je že sklecii ■*!**oA*iti delo pri vseh deželnih ste^i7-L»ah, ki nisu že krlte iz kredita za leto 1910. Odlikovanje, S. — Dunaj, 15. novembra. Cesar je podelil bivšemu sekcijskeimi šefu v minisrrctvu zunanjih zadev c!r. ]>1. Jettelu baronijo. 3Iasarykova razkritja. S. — Dunaj, 15. novembra. »Sln-visches Ta^rblatt« j)rinaša v včerajŠ-ni svoji številki interwiew s prof. Masa ry kom, v katerem ta izjavi ja da z ozirom na sodno fH)stopanje, ki se je uvedlo proti Vašiću. ne nada Iju je s svoji mi razkritji, da ne noseći na ta na^in v sodno postopanje. Zau-Dje, po Dunaju razširjene vesti, dclo-ma grdo potvorjene. so razširjene v službi Aehrentbala ter kažejo v liko aepoznanje raziner in položaja v Srbiji, so lažnjive in tendencijozne, z namenoin javnost premotiti. Vasić bo naj brz obsojen. S. — Dunaj, 15. novembra. V Tečerni »Arbeiter Zeit-iingr« priobeu-je prof. Masarvk svojemu prijatelju Miljukovu poslani brzojav, ki se ^rla-si: »Predložil sem danes delocraci-jam materijal, iz katerei?a bode izha-jalo, da doku meti dr. Friedjumra od grofa Forpraclia podvrženi.« F. — Belgrad, 15. novembra. Mi-nister zunanjih zadev dr. Milovan Mi lova no vir je zahteval, da nni se preiskava proti Vašiću ustavi. 8kli-can je bil nato ministrski svet, ki je po dolcem posvetovanjn odločil, da se ima preiskava brez ozira na inter-rtacijonalno afero, kakrsna je postala, izvesti do konca. R — Belgrad, 15. novembra. V ekupšeini je stavil nacijonalist Gere-simović interpelacijo na ministrske-ga predsednika jgrlede odkritij prof. Masaryka. Tuđi je poudarjal, da je v Srbiji več razburjenja, kakor Maaa-rykova odkri^ja, povzročila izjava grofa Aehrenthala, da je srbska vlada zahtevala, da naj ostane grof For-gach na svojem belgrajflkem inestn. Poslanec Oeresimović pondarja, da je grrof Forgach znan po ćeli Srbiji kot sovražnik Srbov in da je torej popolnoma nerazumljivo, kako da je mogla srlkška vlada kaj takega izjaviti. Na to interpelacijo je ministrski predsednik — molčal. l*redsednik skiipščine je izjuvil, da izroći inter* pelacijo ministru zunanjih zadev dr. Milovanu Milovanoviću, katerega prosi, da nanjo odgovori. Ovacije jugoslovanskegra dijaštva prof. Musarvku, G. — Praga, 15. novembra. V nedtfljo ^>|/oidne se je zbralo ]>rero-rila, ker prof. Masarvka samega ni bilo doma, njegovi soprogi oili: »Doli z Aehrentlialom, doli s Forgachem, d«»li z Az^'i.'in1^ Potegu so ^i* dfinnM-Mranti med f>rej»evanjem jugoslovan-t»kih pesmi razšii. Trgovinska po^cniba med Av&trijo in N'cmčijo. F. — Bclgrad, 15. novembra. Skoraj gotovo stopi trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo v ve-Ijavo še-le z januarjem 1911, ker prej najbrž ne bo mogoce doseei j>o-trebnega soglasja avstrijskega in ogrskega parlamenta. Požar v dunajskem Luna - parku. B. — Dunaj, 15. novembra. Snovi oh \. 4 na 9. je izbruhnil v takozva* nem Luiia-parku v lovski razstavi poza r. S. — Dunaj, 15. novembra. Lu-i>a-park je, kakor se je sedaj izkazalo, popolnoma pogorel. Pogorela so vsa lesenn poslopjn. ki so tam stala, ?ned drugimi tuđi znane panorame »Bitka pri Livsi«. Ko je izbruhnil požar, je bilo le malo oseb navzoeih, ki fo s<* vsi* resile. Policija je pribitela ter j)o-+egnila kordon, tako da ne more no-beden blizu. Tisoeglava množica opji-zuje požar. Požar je j>rvi za[>azil ttražnik na stolpn ^v. Štefana, odko-der je bila takoj tuđi požarna bram-ba alarmirana. Korupcija višjih stanov. F. — Dunaj, 15. novembra. Ugledna »Montags-Rcvue«, ki io izdaja tast. znanega ginekologa Kurz-felda, ki je bil svoj čas tuđi poklicau v Belgrad, da konstatira nos^čnost kraljice Drage, priuaša članek, ki zasluži in tuđi vzbuja vso pozornost. Clanek graja jako malenkostno čednost hčera takozvanih boljših stanov in konstatuje, da se ti vedno bolj in holj ravnajo r>o principu svobodne ljubezni. V duuajskih sanatorijih se vrše dan na dan operacije, s kat*»ri-in i se (m! pravi ja jo prepovedani sodo-vi. Rodbmsko življenje vedno bolj jrineva, na njega mesto stopa vedna bolj neoniejono uživanje svobodne ljubezni. Rcs krasne slike kr$fan-sk^ga Dunaja! Proti Slovencem na vsi crti! Nikdar ni vlada tako sistematično nastupala proti Slovencem, ka-kor v zadnjem času. Zdi se, kakor da bi se bili vladni organi zarotili, da se odslej ne sine Slovencem priznati nobenih pravio in da se mora storiti vse, da se slovenski narod popolnoma potisne k tlom. V resnk'i kaže tuđi vse na to, da se Slovence smatra v Avstriji kot državljane druge vrste, ki i majo pac dolžnosti, a nobenih pravic. Kar st1 je v zadnjem času ziigre-išilo krivicnosti in nasilstev na narodu slovenskom, mora na vsakega ■pravično mislečega človeka naprav-Ijati vtisk, da snio Slovenci v av Arijski jsk i državi pravi pravcati helotje, s katerimi se sine postopati, kakor se komu poljubi. Da pa se nas na vsi crti zapostavlja in zatira, smo v veliki mori krivi sami, to se pravi tista slovenska stranka, ki si je z vladiio pomočj:) priborila gospodstvo v deželi in ki vsled tega ne srne niti kihniti. ako tuđi vlada z vso konsekventnostjo nastopa proti slovenskim narodnim interesom. f Klerikalci bi lahko prepravili, ako bi hoteli marsikatero proti Slovencem naperjono vladno akcijo, tmla om raje dopuščajo, da trpi narodna stvar, kakor da bi imeli kakršno škodo samopaMii njihovi strankarski interesi. Lotos je vlada zadajala udarec za udarcem slovenski narodni stvari. Klerikalci so vse to mirno in ravnodušno trpe li, da, zgodilo- se je colo, da so posamne tako udarce na-ravnost odobravali. Letošnje leto jo dolga veriga samih krivicnosti. ki jih je zagrešila vlada na Slovenoih. Ne]K>trditev svobodno iz voljenoga župana ljubljanskoga Ivana Hribar ja je bil prvi člen v verigi krivicnosti in na to je sledil udarec za udarcem: razpust narodno delavske organizacije, imenovanje Nemca Elsnorja za predsednika ljubljanskoga deželne.ira sodišča in sedaj prepo-ved postavljenja nagrobnega spomo-nitsi sHnt^iiihrs,knn '/rtvaiii Adniuiču in Lundru. Res je. da so vsi ti vladni ukrepi napor joni v ]>rvi vrsti proti napredni stranki, toda prav tako gotovo pa je tuđi, da se je ž njimi botelo zadeti ludi slovenski narod kot tak. Scveda klerikalci so od strančarskoga fanatizma že tako zaslep-ljeni, da toga ne vidijo ali vsaj ne-(ojo videti. Zato tuđi z mazincem ne ganejo, da bi propročili to vladno samosilno sti. Toda prepričani smo, da bodo te ■svoje narodno grebe še bridko obža-lovali, zakaj cisto sigurno je, da so bo narodna malomarnost in brezbrižnost se občutno maščevala na njih samih. Vlada se zaveda, da lahko ukre-ne j>roti Slovencem vse, karkoli se ji zljubi, ne da bi se klerikalci zganili proti temu, kamoli da bi odločno na-btopili proti njej. Zato tuđi izrablja ta zase ugoden položaj kolikor se da in na vseh poljih. Za predsednika ljubljanskega ueželnega sodišča je imenovala, kakor smo že omenili, Neinca Elsuerja, Toda to ji še ne zadostuje, iztre-biti boce popolnoma tuđi slovensko sodno uradništvo. Uradnikov Slovencev seveda ne more kar kratkim potoni izpoditi iz službe, lahko pa povzroči, da bodo Slovenci tekom najbližnjih let postali prave pravcate bele vrane pri sod-nih uradih na Slovenskem. Nacrt za to je že narejen in so že ludi izvaja! Še v najnevejšem času so se čule piitožbo, da se premalo Slovencev jHisvočuje soilni službi zlasti na Kranjskom, Na to pomanjkanje sod-nesga narasčaja na Kranjskom se jo izgovarjala tuđi justična uprava vse-lo,\ Viadar je porinila kake&a uradni-ka s Štajerskoga na Kranjsko. Slovenska javnost je postala pa to pozorna ter uvedla akcijo, da bi se pri nas čim največ slovenskih prav-nikov posvetilo sodni službi. In ros je v zadnjem času vstopilo lono štovilo naših pravnikov v soii-110 prakso. Toda vladajočemu čistomu to ni bilo prav, da bi bilo naraslo zadost-no štovilo slovenskih sodnikov, zato je jin-tična uprava izdala naredbo, da se odslej ne sprejme več nobeden slovenski pravni praktikant, češ status je že popolnjen. In ravnajo se po toj odredbi so bile v zadnjom času zavrnjene prošnje vseh slovenskih absolviranih pravnikov, ki so prosili v Ljubljani za sprejem v sodno službo. V tom tiči broz dvoma sistem, ako so u važu je, da so sprejema ne Štajerskom neomejeno število abt;o1-viranih r.enuških pravnikov v sodno službo. Konštatujomo to suho dejstvo ter jo priporočamo v razmišljeva-njo kompetentnim našim faktori?^-' Zopet zaplonjeni. Včerajšni večerni list jo bil zo-]»ot zaplenjen in sicer radi članka >.Prepovedani spomenik« in radi no-tice »Fanatik vseh fanatikov«. Era Klsnor na deželnem sodišču so je to-ioj že pričola z niašenjem ust neodvisnomu slovenskomu časopisju. C? misli izvestna gospoda, da bo s kon-fiskacijami preprečila svobodno kri-tiko tor s toni uspavala narodno /a-vednost in narodni ponos, so temeljito moti, zakaj čisto gotovo jo, da jo i na konfiscirana notica glasnojši protest proti krivici, ki se godi nam Slovencem, kakor deset s krvjo pisanih člankov, ki u idejo zaplembi. Nova klof nta. Tako piše »Slovenac« radi imenovanja nemškega, niti be&edice ^lo-venftoine neznajočega škofa za Goro-tan v Celovcu. Clovek, logično misi eč, mora sklej>ati, da če je to bila za Slovence nova klofuta, so morale i>oprej zadane biti ž e stare aaušnice ! Ali ne? Da, resnično so bile nam zadnji čas poslane dose-daj še no zasliš&ne klof u to od objektivne centralne duaajske vlade! Mi le vprašamo, po čigavi krivdi ali posredovanju f — Dobro slovensko ljudstvo bo sicer tuđi take nude vdar-c-e prenosio z njemu lastuo jx>trpožlji-vostjo in udaiHkstjo v neizprosno uto-do, tolažeče se s hrvaškim pregovorom: »svaka sila do vremena!« Sicer pa se tulazimo za sedaj z onim uda-no poniznim Kranjcem, ki je v času franeoske okupacije naših |M>krajiir peval zibajot* Francoza: »Tananina, tanana, Vsaka reč en čas »dura« (traja).« Ilireo. Komu so namenjene krone? Iz Škofje Loke nam pišejo: Znano je, da je bilo mnogo naših okoliških kmetov letošnjo spomlad pred tiikajšiijim sodi&čem kazuova-nih, ker so po izjavi in ovadbi gra-ških preiskovalcev živil, oddajali ne-jsiiažno mloko v tukajšnjo inl«»karno. S to zadevo- so imeli na*>i kmet je obilo sitnosti in stroškov. Tuđi vT dežol-nem zboru so jo o tem razpravljalo. Xa to se jo vsled pritožbe kaznova-nih kmetov vršila ponovna kazenska obravnava, na kateri so pa skoraj vsi kmet je bili oproščeni. Zagovarjala sta kmete ljubljanska odvotnika gg. dr. Novak in dr. Pogan. Takrat se jo splošno povdarjalo, da bodota oba ta odvotnika prevzela zagovorništvo hrezplačno. 0. dr. Novak je tuđi ]m>-štono držal svojo besedo in vemo, da mu kinotjo nišo za njegovo delo ničc-sar plaćali. Še danes so mu vsi kmetje iz srca hvaležni za to njegovo požr-tvovalnost. S svojini nesebičnim činom jo pokazal, da je resnični prija-tolj naših kmetov in naj potoni naši i«*Mi«v^u; Vlorjl:aloi še tako bobnajo, (ia so napretlnjaki na.iv-^oji nucpmt. niki kmetskih interesov. Dovoljujomo si ]>a vprašati, kako je s klerikalnim odvotnikom g. dr. Poganom? Ali je ludi on zagovarjal kmoto brezplač-no? Saj sjH^minjamo se še, ila je1 bilo takrat tuđi v »Slovencu« orno na bolom, da bodo klerikalee dr. Pegran zagovarjal kmoto brozplačno. Rog obvaruj, da bi mu v tom oziru kaj očitali. Le to nam je zagonetno in nam no gro v glavo, zakaj so se v •zadnjem času poturalo kroneo od onih kmetov, ki so bili oproščeni in so imeli za svojega zastopnika g. dr. Posrana. No verujemo, da jo *r. dr. Pogan svojo besedo snedel in da bo sprejel kronce on, kakor trdi dotični pobiratelj, ki ga na Trati pri *kofje-loški postaji prav dobro pozna jo. K r hoče>mo iinoti jasnost v tem, vpraša-mo javno, čemu se pobirajo navedene kmetske kronee Lu komu *»o na-menjeiief Trnt, — Ljubljana ali Zagreb? Dr. Slane iz Kudolfovegra jo pri-občil v »Narodnem Ihievnikii« colj-fckem več zanimivih ćlankov pod naslovom: »Juffotilovaui iu ja morje«, v katerih člankili pravi, imj bi postal Trst, svetovao trgovsko me-fito, sredio (centrala) vsega Jugo vslovanstva! Knez 8i:hwarzenber|r pa je v dolegacijali naglašal, da je sieer odločen federalist, a nasprotnik takozvanoga »trializina« in je izraz*! žoljo, naj se ne vpošteva Sarajeva zh središčo jugoslovaiiskih >Slovenske Matice« prof. dr. Fran llešič. Ta ikadomija so bo vršila v nedeljo I1.. decembra dopoldne v Mestneni domu. Kakor smo informirani, yride ob t-ej priliki v Ljubljano posebnu hrva-ska dei>utacija. Smrtna kosa. l'mrl je veeraj na Hle^hi1* ^rafskih in kartografskih delih. Le-K^l jo v ^rob niož, ki ima velike za-slu^o za razširjonjo slavo lejw>t na>e domovino. Nckaj manj kot tridet^t iet se je trudil v svojem )K»klicu, ki mu je služil z najvočjim zanimanjem. Bil jo prvi, ki jo fotografično posnol naše gorsko velikane, eden prvih, ki jo obi azil vso Julijske planine. Vnet in navdušen turist je bil ]H>klicaii, širiuMii svotu Bil je oblini na Kranjskom, ki je ust var jal reliefne zemljovide. Tčil so jo to unif tnosti pri znanom t4eo- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Med tem pogovorom je prišla skozi vas gospa Olga. Vračajoč se z izprehoda, je čula o nesreći, ki se je primerila in slišala rjovenju smrtno-ranjeno živali podobno jokanje matere Valjavke. Stopila je v kočo. Umela je, da bi Valjavka raje pu-stila svojega otroka umreti, kakor pa mu odrezati roki, umela je vse nc-skončno gorje te ubožne ženske in njeno srce ji je velevalo, da ji mora dati tolažbo, kakršno pač more. Prosim vas, je rekla ranoeelniku, brzojavite v Trst primariju dr. San-tiju, naj se na moje stroške nemu-doma pripelje sem. Naj velja kar ho-če. Morda bo le pomagal. Mati Valjavka je stala pred gospo Olgo, pozirala debelo, a izprego-voriti ni mogla nobene besede. Samo gledala jo je, gledala s takimi ocrni, kakršnih gospa Olga še nikdar ni videla. A ko je odšla, je imela zavest, da je storila dobro delo in si pridobila vdano srce. Tržaški zdravnik se je pripeljal še tišti dan. Ko je preiskoval dečka, je stala mati Valjavka poteg njega. Mirno in nopremično je stala in no-bene besede n i rekla, sele ko je zdravnik končal svoje delo, se je oglasila: Gospod, .10 rekla, rajsi naj umrje, kakor da bi mu odrezali roki. Ne bojt*' se žena, je odgovoril zdravnik. Vašemu fantu ostaneta roki. Ni jih treba odrezati, ozdravil bo tuđi tako. Cez osem tednov je bil Matevž zdrav in čil in krepak. Mati Valjavka mu je oblekla praznično obleko ter ga skrbno naučila, kako se bo za-hvalil gospe Olgi. Tisocpetsto goldi-narjev je veljal tržaški zdravnik, je bila povedala Marjanica, in po tej svoti je mati Valjavka cenila dobroto, ki ji jo je izkazala gospa Olga. Držeč dečka za roko, je stopila pred svojo dobrotnico. Ko je pogledala gospe Olgi v oči, ni spravila nobene besede čez ustne. Molče je stala nekaj trenotkov pred njo, potern pa naenkrat padla pred njo na koleni in ji poljubila rob krila. To je bila njena zahvala, a Olga jo je znala ceniti po njeni pravi vrednosti. Od tega dne je priila mati Valjavka le še malokdaj v dotiko z gospo Olgo. A njene misli so bile mnogokrat v kampanji in so blagro-vale mlado gospo. Tuđi v oeritev je mati Valjavka zopet hodila, a prosila in molila je gamo ta gospo Olgo. Od poelov je vsdno natanfino iivedeU, kaj se godi v kampanji in ko je po- zneje začela gospa Olga bolehati, je mati Valjavka peš romala na Sveto Goro in tam molila, naj bog njeno življenje vzame in povrne zdravje gospe Olgi. Zdaj je gospa Olga bolehala že tretje leto, vse huje in huje in mati Valjavka je prejokala in premolila zanjo mnogo noči. Bilo je ravno opoldne in mati Valjavka je delila pri njej stanujo-činia dvema delavcema kosilo, ko je prišla mlada delavka Jula domov. Hišna Marjanica je rekla, da bi prišli danes h gospe Olgi, je rekla Jula materi Valjavki. Jaz — h gospe Olgit se je začudila Valjavka, To ni mogoče. Pa je vendar tako. Marijan i ca me je dohitela in mi naročila naj vam to povem. Jula je bila stara komaj kakih sedemnajst let. Bila je sirota in služila po hisah ali pa kot delavka. Radi jo nišo nikjer imeli, ker je bila sla-botna in tuđi nezanesljiva. Tuđi so ji očitali, da ni dosti prida in da se rada vla&i s fanti. Mati Valjavka je napolnila Juli krožnik in se potem zaiela pripravljati za obisk pri gospe Olgi. Jola pa se je molče usedla na prostorno ognjište, sredi katare** je nad ognjem visel kotel, in pocaai uživala svoje skromno kosilo, uptrajoi zdaj in zdaj svoje velike, jasne oei, vab-ljivo in izaivajofe, t Matevia. Ko se je mati Valjavka opravila za obisk, je novič stopila pred Julo: Ali si pa tuđi prav razumelai Ali me res kliče gospa Olgat Ce ste vi mati Valjavka, potom kliče gospa vas, saj drugo Valjavke v eeli fari ni, je zbadljivo odgovorila Jula. Mene kliče, je z veselim zaeuđe-njem govorila Valjavka, kakor bi se pomonkovala sama s seboj. Prvič me klico! Kaj mi neki hočet Zmajujoč z glavo, vsa zatopljona v misel, kaj naj pomeni poziv gospe Olge, je mati Valjavka brez pozdrava odsla iz hiše in pohitela proti kampanji, oddaljeni kake pol ure. Mati Valjavka je hitala koli\ je mogla, da bi čim prej dospela v kampanjo. Sportoma je n opre* tu no ugibala, kaj je neki vzrok, da feli gospa Olga ž njo govoriti. Njena pre-srčna želja je bila, da bi gospa Olga od nje zahtevala kaj prav posebnega* kako izredno žrtev, »amo da bi ji mogla dokazati svojo hvaležnost. Marijanica jo je peljala v veliko svetio sobo, v kateri se je navadno umivala gospa Olga. Ko je mati Va ljavka zagledala svojo dobrotnico, bledo in upadlo in slabotno, so ji stopile solze v o^i. Oh, moja dobra gospa, kakfe v«^ je bolezen vzela, je vzkliknila mat Valjavka v svoji kmečki prostoduA nosti. V tistem hipu ji je bilo fe »^ teh beseđi In hitete >, da jih p4prs?i- plahtu Kellu v Inoinostii. Upodobil je na ta način Otschtalske, Savinske in Jnlijske planine in skoro vse slovensko ozemlji\ Proizvodi so hranjeni v Ijubljanskeni, inoniost&keiu in graškom muzeju ter \h> različnih šo-lah. Se prošlo leto je iz^otovil po na-ročilu dožolne^a odlw>ra krasno dio-rmno. S ^vojinii doli si je ustvaril trajon s{H>min, Slovenci pa inu sme-mo biti hvale/ni za njegovo ljulK'zen do naše domovine. Iz sodne dvorane. OkraJRo sodišče ljubljansko* Kako je lep zakonski stan . . . Pred kakimi šest im i leti se je posest-nik Ignacij Raniovš v Dravljah oženi 1 in je vzel neko vdovo; priženil je dva otroka, štirje so pa še sledili, ko je bil že oženjen. Leta 1907 mu je žena umrla in Ramovž se je koj pred pustom lota 1908. oženi 1 v drugu*. V novom zakonu pa so se že koj prve mesoce pojavila nesporazuinljenja. Nova hišna gospodin ja otrok prve žene ni nrarala, pri vsaki priliki jih je zmerjala. Mož se je žene tuđi prav kmalu navelieal, začel jo je zmerjati, oeš, du .*e grda in da jal ji je vse mo-gooe grde priini'ke. Ni trajalo dolgo lu začoi jo je tuđi pretepavati. Pretopi so polagoma postali v Kamovšovi hiši vsakdanji gost - z ono besedo, pri Kamovšu jo bil )>ravi pekel. Koncem zadnjega moseea je div janje pri Ramovšn trajalo kar tri tlu i po vrsti. Dno 28. oktobra se je začelo, dne 29. oktobra se jo nadaljevalo in dne ^H). oktobra je doseglo svoj vrbunee. Raniovš je ženo pretepel prav pošteno, tako da jo žena zadobila več lah-kih telesnih poškodb. Zdaj jo bilo ženi slednjič dovolj, napotila se je k zdravuiku, ki je konstatiral na nji ćelo vrsto lahkih tolosnib poškodb, in žena je vložila proti možu ovadbo pri okrajnem sodišču, obonom pa tožbo za ločitev zakona. Pri okrajnem sodišču se je stvar obravnavala včoraj. Mož ni tajil, da je z ženo res tako grdo ravnal, pravi pa, da je vzrok žena sama, ker je z otroki iz prvega zakona grdo ravnala. Sodišče je sirovoga moža obsodilo na 50 K globo; itfii lx> pa T»i^r«l iil»č«ti f\ TC wn zdravljenje in 10 K za zamujeni za-služok in za bolečine. Razne stvari. * 37 ljudi se zastrupilo z jetrni-mi kloliasami. Pri nekom banke!u v Meksiki se je zastrupilo okoli 50 Iju, tli. ki sos vžili jetrne klobase. Od toli jili je 37 umrlo, ostali se pa še borijo s sinrtjo. Dognalo se je, da jo bil v klobasab tribnin. Mesar ja in proda-jalea kloba.s so za pri i. * Moža je hotela zastrupiti so-proga milijonarja Schencha. Te dni so vsled tega zaprli njo in njeno prejšnjo bišno. Ona so pa izgovarja, da so možu zavdali moževi sorodniki, in tuđi mož, ki nezaveston leži v bol-nišnici, je tega mnenja. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Nadalje van je in konec iz veeraj«-njega veeernega lista.) Ob dveh popoldne se je občni zbor nadaljeval. Otvoril ga je pred-sednik P o v š e, vlado je z as to pa 1 dež. vladni tajnik dr. M a t h i a s. O delovanju glavnega odbora je poročal družbini ravnatelj, ces. svet-•v Pire: Le,ta 1909. je imela družba 8109 udov, torej za 729 več, nego 1. 1908. V tekocem letu je družbi pri&topilo že došlej 960 novih udov. (Op. ured.: To je uspeh klerikalne agitacije, da dobe družbo v svoje roke!) Število udov znaša blizo 9000. Udje so bili razdeljeni v 137 podružnic. Od lan-skega občnega zbora sem je bilo nanovo ustanovljenih 5 podružnic. Vložni zapisnik izkazuje 1. 1909. 1170 strogo u radnih dopisov, poslovnih stevilk pa izkazuje 33.142. Delo-vanje podružnic je bilo vecinoma te-lo živahno. Nato je poročal o družbe-nih zavodih in podjetjih. Za družbenike nenuške narodnosti je družba pričela izdajati posebno glasilo v nemikem jeziku z motorom »Der Landwirt»« čigar izdajo in ure-jevanje se je poverilo podružnici v Kočevju. Družba je leta 1909. priskr-bela 10.862 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stro-ji in z orodjem vred okroglo 450 va gonov, ter je to blago oddalo v 24.653 počiljatvah. Denarnega prometa je imela družba v letu 1909. 6,289.497 kron 96 vin. Končno pnedlaga, naj občni zbor vzame to porodilo na znanje, kar se zgodi. Nato poroča isti o družbinem računu. Skupni promet je znašal leta 1909. 6,289.497 K 96 vin. Bilanca se je sprejela, ravno tako predloženi proračun, po katerem zna-sajo dohodki 372.100 K, stroški pa 471.600 K. Jožef J e n k o predlagn, naj glavni odbor od merodajnih faktorjev za-hteva, naj glavno družik> v isti meri podpirajo, ka kor podpirajo kočevsko jHHlružnico. Predlog se ne sprejme. Ravnatelj Pire je nato poročal o odborovih predlogih, in sicer: 1. Občni zbor uaj potrdi ustanovit^v podružnic v Draga tušu, Home u, Kopri vniku, Mostah pa Kamniku in Suhorju pri Metliki, kar se tuđi zgodi. *2. Občni zbor doloc-i, da udje tistili podružnic, ki odrajtajo glavnemu odboru eelo letuino v zuesku 4 K, dobe pričenši z 1. 1911 mesto štiri le tri sad na drevesa. Ta pred log" s*' je *m1-plonil, ker so navzoei župniki in ka-plani odkimali z glavaini. ,5. Občni zln>r iinenuj dosedanjega društvene-ira vrtnarja Josipa Urbančiča za družbenega uradnika z naslovom drevesnega oskrbnika. Ta predlog se je sprejel. Vsa dosedauja poročila so se po-polnoma mirno vršila. Nekoliko več ognja je prišlo med zborovalci pri predlogih posameznih podružnic. Ne-kateri teb predlogov, posebno katere je sestavil učeni kamniški kmetova-lee in klerikalni agitator Valentin Benkovič, prieajo o velikanski naivnosti tega človeka. V imenu novome-ške podružnice je predlagal g. Zdol-šek: »Družbena pravila naj se iz-premene v tem smislu, da bodo pri volitvah na občnih zborih prišle do veljave kmetijske podružnice.« Vsa-ka ]>odružnica naj bi izvolila po šte-vilu svojih članov delegate, ki naj bi zasiopaii na ^u>ugiu zboru podruiui-ee. Le-ti delegati naj bi imeli glaso-valno pravico, vsi drugi člani pa samo posvetovalno. Jožef J e n k o pravi, naj se ta predlog tako formulira, da se naj vrše volitve po prciporčnem sistemu. Ivran K r i s t a n, župan v Pred-trgu, pa pravi, da kmetu ni treba no-benega kuratorja. Kmet, ki je zaveden, že sam ve, kaj ima storiti. Izjavi se proti predlogu novomeške podružnice. D r, P e g a n pravi, da je za toliko časa, dokler nekmetje komandi rajo v družbi, nasproten proporčnemu sistemu. S tem je seveda dr. Pegan samega sebe naj bol j blamiral, saj ravno on, kot nekmet, hoČe komandirati kii:<>tijsko družbo, ter predpiso-vati ghi vnemu odboru. Nato je nam-reč pre«Magal, naj glavni odbor sprejme kot *%lane samo prave kmete, ki faktična izvršujejo poljedelsko obrt, ne pa i -zrele fante. Predlog novo-meške podružnice in predlog dr. Pe-gana sta se sprejela, dočim je bil od-klonjen predlog Jenkota. Nadalje poroča g. Zdolšek v imenu novomeške podružnice, naj družba na to deluje, da dobimo zakon, ki prepoveduje ponarejanje vin-skega in sadnega žganja mrzlim potom. P o v š e pravi, da se v tem oziru ne more ničesar storiti, ker ima Av-strija vezane roke do 1. 1917., dokler namrec traja nagodba z Ogrsko. K r i s t a n želi, naj se našega kmeta nauči delati češke »povidel-ne«. Zdolšek ga povabi na tečaj za uporabi janje sadja, ki g% priredi grmska šola. »Iz srca radv« se Kri-stan odzove temu po vab i lu. Predlog^ novomeške podružnioe je bil nekoliko izpremenjen sprejet. Zdaj pa priđeta na vrsto oam dvm klasična pred logu, katera je astlavil Valentin Benkovič. Eden Mi pradlo-gov se glasi: *Vi#oka c kar. Jtii|aa vlada se pozivlja, da «a indiMtrijiaa-cijo kmetijstva (!T) vpelje stalne domove, pri katerem operatn naj ae I j^filje xa podlago obstoječe kmet i je 2|irejenimi gospodarskimi poslopji.« Predsednistvo in tuđi zujstopnik Oapselne vlade so začuđeni poslusali ta zmedeni predlog. In le taktnosti predsednika Povšeta 84* je zahvaliti, da se Benkovič ni £e bolj blami-rad, kot se je. Še bolj kla&ičen je bil drugi predlog, v katerem je ta ve-Čeni Benkovič kar direktno zahte-vm9 naj se enkrat za vselej določi otestna mera za posojila. Ta pred-lm se glasi: »Glavnemu odboru se nJroča, da posreduje pri visoki c. kr. prednji vladi izpremembo drž. za-klna za obrestovanje. Za vknjižbe na »nljišeih, ki služijo za kmetijske Diratne namene, določi se naj vis ja oirestna mera 4%.« Tuđi temu pred-iJ^u je sledilo zatajeno posmehova-uje. In zopet je moral predsednik po-iliti Benkoviča, da take zakone pač m more predlagati normalno misleč ^fovek. Nadalje se je sklonilo, delo-viiti na merodajnih mestih na to, da iitln Dolenjnka vsled slabe letine potrebno i>odporo. Sprejmejo se tuđi predlogi mo-litonoške podružnice, ki se glase: 1. lOtovalni učitelji, oziroma c. kr. KO/dni nadzorniki, naj poučujejo ljudstvo o vzgojevanju gozdnih (Ire->es in o umnem ravnanju z gozdi. 2. V^orce u metu ih gnojil naj se razpoš-l]^jo ljudskim solani, ako ne brez-l'liično, pa proti odškodnirii, da se za-iKirejo ta gnojila pokazati učencem fonavljalne šolt* pri kmetijskem po-Lku o gnojoznanstvu. 3. V ljudskih tolah na deželi, osobito v deški po-navljalni soli, naj se pri pouku ozi-7a bolj na kmetske razmere in potrebe. Predsednik P o v s e pravi, da <>dpade sedma točka dnevnega reda, namreč nasveti posameznih družbe-liikov, ker se ni nihče pred občnim zborom zglasil k besedi, in hoče zaključiti občni zbor. Takrat pa začne skakati dr. Pegan, ter zahteva besedo. Predsednik Povše mu je noče dati, ker bi to pomenjalo kršitev pra-vil. Dr. Pegan na to silno grdo pogleda predsednika in apelira na občni zbor; toda temu opore ka predsednik. ii^c^i^ja.^ jpti -.-ciiJ'*f|^ f\ y* y* *^ er *\ n i*-sili, in sicer zoper dolocilo pravil, besedo. Ćelo navzoči vladni zastopnik nima poguma, da bi teinu ugovarjal. Dr. Pegan stavi potem pretilog: Glavnemu odboru se naroča, naj do pri hod njega občnega zbora po mož-nosti odklanja sprejem vsakega nove-ga člana, ki ni izvršujoč kmetovalec. Ta predlog se je tuđi sprejel. Naloga odbora je torej, da v prvi vrsti vrže iz družbe dr. Pegana, na to dr. Lara-peta, ve župnike in kaplane, ki še nikdar nišo prijeli ne za plug, ne za motiko. Seveda dr. Pegan ni na to mislil, temveč hoče, da glavni odbor odkloni vsakega naprednega kmeto-valca, sprejme pa vsakega kaplanč-ka, ki živi od kmetskih žuljev. Nato je predsednik Povše za-ključil občni zbor. Klerikalcem se je torej izpolnila želja, dobiti kmetijsko družbo v svoje roke. In to je začetek konca te družbe! Za kratek čas. Fajmošter Matevž: Jej, jej, kaj tu berem! Na severnem tečaju traja noč celih šest mesecev! Fajmošter Jaka: Jej, jej, tako dolga noč! Bog ve, koliko se mora tam plaćati za prenočenje pri kakem prijaznem dekletu? Isdajaielj in odgovorni urednik: _______Raato Puato^leižek. Bopim porodila. Dnnaj9 14. novembra. Včerajš-no razpoloienje se je danes na borzi še zboljtelo. 8plošno so kurzi zopet precej pridobili, kar se je osobito ka aalo pri paroplovbenih akcijah, pri akeijah osrednjih bank, Škodovih /a-vodav, na •tavbmskih vrednostih, turikih vrednotttih in petrolejskih akeijah. Tuđi 3 % prioritete južne tetaubee so lopet pridobile. Borza je kasAala s vstrajno tendenco. Od rent so bile majere rente za 5 h cenejše. DiTiie ao bile vstrajaejie. L|«UIaaaka »Kreditna banka v Ljubljani-. Orala) kani tfM^tkt ttrst 14. oavcakrt 1110. 4*/t M|ev« renU . . . . || 93 15 93*35 i-2*U tftbrat renta .... 9660 9680 4*. avttr. kronska renta . . 93 05 93*25 4% ogr. M ... 9150 j 9170 4*/t kran|sko deželno potojllo 96 — 97— 4°/» ko češke dei. banke . 94 — 95 - araali«. Srcčke U I. 1860 «/. ... 213 — 219 — h » wl«64..... 31925 325-25 „ tUke...... 153 10 1 159-10 zemeljske I. izdaje . 297 — 303 - II. „ . 27650 28750 „ ogrske hlpotećne . . 247-25 253 25 „ dun. komunalne . . 531* 541 — avttr. kreditne . . . 525— 535 — „ ljubljanske .... 8775 9375 „ avttr. rdeć. krila . . 60 25| 64 25 m ogr . . 37 50 ; 41 50 M bazilika..... 27 75 31 75 H turlke...... 253— 256*— a#lalo#« Ljubljanske kreditne banke . 444 — 448 — Avstr. kredltnega zavoda . . 66275 663*75 Dunajske banćne dru2be . . 552— 553 — Južne ieleznice..... 11550 116 50 Državne žeJeznice .... 747— 748 — Alpine-Montan..... 757— 758 — Češke sladkorne družbe . . 246— 248 50 Živnostcnikc banke. . . . 270*— 27150 Cekini........ 1137 1139 Marke........ 117651 117 85 Franki........ 95 40! 95 55 Lire......... 95 - | 9525 Rublji......... 254*50 255 — Žitne cene v BudimpeAti« • Dne 14. novembra 1910. Tirnln. Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*88 Rž za april 1911 .... za 50 kg 786 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5*54 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8*27 Efftktlff. Vzdržno. Anton Šare LjiMjan, SeleDbomova ulica šf. 5. u nphi hiflm ilici (usprati glavu ptiti) mami najboljšp ptrilo najcenejii nakup 182 oprem za neveste. Prima češki briketi večkratno pnznano najbolj§et najce-nejše in najpripravnejfte kurilo za peči v salonih, sobah, kopalnieah, hotelih, Šolah, samostanih itd. Pozor pri naku povanju, ker se ta, kakor tuđi naj-boljŠi češki kosovni premog, tuđi na ćele vagone, le pri podpisanem naro-čuje. Cene klub zvišani ielezn čni voz-nini, nič zvišane. 250 Velezaloga briketov in premoga J. Paulin Lfabljuu, Kova aUca *ter. 3. a\ Varstvena znamka: \k *A SMr*. 179 1^ ffariaeit. Čipki wmy Nadomestilo z* priznano izbora«, Meeiae frltlett ia •tfvajaJs« auzito ob prefclajeaja itd. po 80 h, K 1 40 in 2- se dobiva v vseh lekarnaii. Pri nakupu tega splosno priljublienega domaćega zdravila na] se jem jejo le originalne stekle-niče v škatljicah z naio vantveno znamko .sidra«*, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni Utthtk. pri »Zlaten lemM t hm OBhi L S ML Lepo Me v II. nadstropju, 4 sobe s pritiklino in delom vrta, za februar prih. 1 po zrne mi ceni, je oddati v prijazni, mirni in senčnati Novi ulici it. 3. 251 Prešenon sliki prtiaia ii poima u ptfttiem ponetli Iv. Bonač v Ljubljani Cena ellkl 9 kreo. 20; iavOE^H^I^^af^a^alalala^aflaiafla^a^Hava^a^a^9a^a^afl Uatanovljena l«*ta 1**2. 23 Kmetska posojilnita Habijanske okolice regtotrovaiia ladraga i aeoam«|eno %*wu> v lastnem za&nanem tamu ¥ Ljubljani na Bncajski cesti it 18 je imela koncem leta 1909 denarnega promeU.......K ©3,116-121-11 up*avnega premoženja................K 20,715*310*53 obrestuje hranilne vloge po 4 Vio brez vtaktga odbitka r«ntn«ga davk», kateroga plačuj« noaojilnlca »ama sa vložnlke. Sprejema tuđi vloge na tekoči raftoa v zvezi s čekovnim prometom in flh otorestuje od dao vloge do dne dhrigiu Stanje hranilnih vtog nad .............K 2 0,00 0.000 Poaojuje nm x«mljl*£t* po 51 / 0 x I1/' na amortlzaetjo ali pa po 51 , 0 brea »bm M llenske zavaravalilte. aajoaaajsl zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno BV" vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradoiške in menićne kredite. ;»; Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. ttadstr. '3^ :e:>:^:^>::#:>::o:>:>:xsx>:>::^:»:x „Irpkfl-fllflna tanka v Ljijaar ragistrovaaa madrag« % oatefeniBi famstvom Oradsi sisttori: Seleaborgofa aiica it. 7. oapti glane pošte. Sprejemt vloge na knjiiice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dvi^a po 4*-ew;;; rentni davek piačuje zadruga sama. — Sprcjcma vloge na tekoći lačun; na zaiitevo dobi stranka čekovno knjižico. Daje posojili na najrezličnejše načine. — Ra*notam mexa|alnlca: za.nenja tuj denar, prodija vsakovrstne vredaostne papirj