41. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. februvarja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI MOD.
izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedrn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačnje se od četiristopne pi'tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Lex Liechtenstein.
(Iz učiteljakih krogov.) Da je Liechtensteinov šolski predlog eminentne važnosti, da sega v najvažnejša vprašanja duševnega razvoja vseh stanov, posnemamo iz trga, da se ta predlog uvažuje in pretresa v vseh stanovih in narodnostih avstrijskih. Umljivo je torej, da zanima tudi učiteljski stan. Ker se s stališča slovenskega učiteljstva o tem važnem predlogu v slovenskih časopisih še ni pisalo, naj v nekoliko potezah primerimo ta načrt s sedanjo državno šolsko postavo.
V I. členu so izražena načela vzgoje in pouka v ljudskih šolah. Naloga ljudskih šol je, s stariši in namesto starišev otroke vzgojati po naukih njihove vere ter je v njih in za življenje potrebnem začetnem znanji ter zvedenosti poučevati in izobraževati.
Po postavi od 2. maja 1883. je naloga ljudski šoli, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni ter jih oskrbovati z znauostimi potrebnimi, da se lahko dalje omikajo za življenje, in postaviti jim pravo dno, da bodo jedenkrat prida ljudje iu državljani.
Zahteva se torej vzgoja otrok po njihovi veri. Kar se tiče Slovencev, pripoznati mora vsakdo, da so se slovenski otroci tudi sedaj po naukih svoje vere vzgajali, ker so Slovenci skoro brez izjeme katoličani in neso namešani z otroki druzega vero izpovedanja, raz en da je na Kranjskem kakih 30 otrok grškega veroizpovedanja [(Srbo- Hrvatov po večini v Črnomeljskem okraji) in da so morebiti na Koroškem tu in tam ob nemški meji z nemškimi protestanti mešani. Da se je slovenska mladina tudi Bedaj po svoji veri vzgojala, nam svedočijo tudi slovenske ljudske šolske knjige in mnoge določbe državne šolske postave. To določilo torej na slovenskih šolah ne bode mnogo spremenilo, ter gledati je le na to, da slovenska učiteljišča vzgajajo značajne učne moči. Ce je glede verske vzgoje dandanes kaj pomankljivega pri slovenskih šolah, so temu uzrok le učiteljišča.
Mej učnimi predmeti pa v novem načrtu pogrešamo več predmetov, kateri bi se nikakor ne smeli opustiti.  Z računanjem naj bi bilo skleneno
LISTEK
Otok in struga.
(Izviren igrokaz v štirih dejanjih.   Po noveleti iitega naslova dramatizoval Ignacij Borštnik.)
Za dramatiko slovensko bil je včeraj jako znamenit dan. Prvikrat predstavljala se je večja, vseskozi izvirna slovenska igra in to z juko ugodnim uspehom. Kdor pozna naše dramatike neveselo zgodovino in prepočasni razvoj, zlagal se bode z nami in rudeče podčrtal včerajšnji dan Saj se bode spominjal, da se je že 1. 1 7 90 predstavljala na na gledališči Ljubljanskem slovenska igra, bila je to Linhartova „Županova Micka" poslovenjena po nemški „Die Feldmiihle." A prvemu temu poskusu sledila je dolga neplodna doba, nad petdeset let ni bilo na slovenskem odru niti najmanjšega znamenja življenja. Še le 1848. 1. posijali so kratki žarki na deske, ki pomenjajo svet, potem pa zopet grobna tihota do 18G0. 1. A tudi takrat še ni prišlo do javne predstave, marveč delale so se le razne priprave in stoprav par let pozneje odprl se je pravo za pravo Talijin hram, v katerem so se predstavljali dobri in slabi prevodi večinoma nemških iger.
»geometrično oblikoslovje" osobito na večrazrednicah, ker je ta pouk za potrebe v življenji posebno pri dečkih tudi važen. Risanje se je popolnem izpustilo, zakaj ? nam ni znano. Vender pa skušnja uči, da je ta predmet za življenje jako važen in na nekdanji normalni šoli se je tudi risalo. Z risanjem se ne blaži samo ukus, ampak Be bistri oko in vadi roka in je ta predmet dandanašnji neobhodno potreben posebno za obrtni stan. Obrtnik, ki ne zna risati, ne more pri dandanašnji konkurenci nikakor dobro izhajati. „Saj se obrtni vajenec pri svojem mojstru in v nad aljevalni šoli izuči v potrebnim risanji", bi kdo znal očitati. Res da se izuči, ali če prvotne podlage ne prinese iz ljudske Šole, ne more tako napredovati, kakor bi mu bilo treba, ker za začetno risanje tam nedostaje Časa. Razen tega pa se ljudsko -šolska mladina s tem predmetom prav nič ne preobloži, ker ta pouk dela otrokom veselje in zabavo in se pri tem bi odpočije od druzih težavnejših predmetov.
Nadalje pogrešamo za žensko mladino jako važen predmet, žeuska ročna dela. Zakaj se je pri tem načrtu ta predmet izpustil, nam je popolnoma neumevno, ker smo prepričani, da bi se s tem domačemu gospodinjstvu zelo škodilo. Žalibog da s« za ta pouk posebno |Ul Kraojskem premalo stori. Večinoma se ročna dela le tam poučujejo, kjer je nameščena poleg učitelja tudi učiteljica, torej na večrazrednicah in malo je jednorazreduic, kjer v ročnih delih poučuje za malo rerauneracijo kaka druga temu delu vešča ženska osoba. Drugača je na Štajerskem, kjer so nameščene posebne učiteljice ročnih del. Ta pouk je potreben tako za kmetski, kakor obrtnijski in meščanski stan, seveda za vsak stan po svoji mari.
Kmetska gospodinja ima po večini z gospodinjstvom dosti posla, tako da ji navadno ne pre-oBtaja časa, da bi svoje hčerke poučevala v potrebnih ročnih delih. Vprašajmo se, kaj je koristnejše za blagostanje kmetskega prebivalstva, da kmetska dekleta hodijo po tovarnah si kruha služit, da doma pleto slamnate kite, ki jih potem za mal denar prodadd in si potem s tem denarjem kupujejo nogavice in tuje blago za obleko, katero jim potem izgotovlja  šivilja — ali pa,  da si nogavice
Izvirnih iger nesmo imeli; na leposlovnem na- j šem polji ostala je naša dramatika do novejšega časa nezorana, neobdelana. Pokojni M. V i 1 h a r, Jos. Ogrinec, V. Mandeljc in dr. storili so sicer marsikaj za naše gledališče, a vsi njih proizvodi bili so deloma prevodi, več ali manj srečno loka-lizovani, deloma pa kratke jednodejanske igre, ki nemaj o, kakor bi rekel Bismarck, „durchschlagetides Gewieht." Jedina večja izvirna, kar jih imamo doslej, je Jurčičev „ Tugom er". Žaloigra ta, ima jako veliko krasot Snov jej je vzeta iz zgodovine slovanske, smoter globokega političnega pomena, dejanje živahno, divno, razne episode uprav kla-siSne, jezik pa tako kraBen, kakor vsa dela, pri katerih je Levstik sodeloval. Toda pri vseh teh vrlinah ima „Tugomer" jedno in to glavno hibo, da ni za oder.
Zatorej smo večje izvirne igre doslej hudo pogrešali, zaradi tega bili smo veselo presenečeni dobivši v roke naznanilo, da se bode igral „Otok in Struga", igrokaz v štirih dejanjih, dramatizovan po dr. Tavčarja noveleti, priobčeni 1881. 1. v „Ljubljanskem zvonu". Kdor te novelete še ni čital ali komur je prišla že iz spomina, čita naj jo zopet, berilo njeno bode mu v posebno uaslado. Ne da se
same pleto in krpajo, da po zimi bolj sede pri kolovratu (kateri se dandanes žalibog preveč pogreša v kmetski hiši), da sebi iu družini urnejo krpati in nekoliko tudi prikrojiti in šivati obleko bolj iz domačega nego tujega blaga. Ne samo v gospodarskem oziru, ampak tem več še v moralič-netn je poslednje za kmetska dekleta in za kmetBko hišo brezdvomno bolje, nego prvo. Za to je pa na najnižji ljudski šoli potreben pouk v ženskih ročnih delih in ni se treba bati, da bi se dekleta s tem navadile na lišp in gizdavost, ker 8e v šoli uče le potrebne reči, temveč pa se na lišp navadijo s kupljenim blagom. Kako domače in prijetno se zdi človeku, če pride zimski dan v kmetsko hišo, kjer najde staro in nilado pri domačem delu. Mala dekleta pleto, odrasla pa pridno vrte* kolovrat in sučejo niti, gospodinja na beli javorovi mizi „raonga" domače platno, babica pa pri peči mota niti, vmes pa se sliši kaka domača pesnica. Tako ga vleče, da se kar ločiti ne more !
Kaj pa dekleta obrtnijskega stanu? Oče gre po svojem delu, mati gospodinji, sin se uči rokodelstva, hči pa, ki nima posla ne z živino, ne a {»oljem, kaj bode počela, ako se ni v šoli izučila v ročnih delih? Dekleta tega stanu še v večji meri potrebujejo tega pouka, kakor kmetska dekleta, v največji meri pa ga potrebujejo meščanska dekleta, ker jim več hi«sne, nego učenje jezikov in glasovira. Razvidno je torej, da bi z opuščanjem pouka v ročnih delli trpela šola in družinsko življenje vseh stanov.
Po sedanji šolski postavi se nadalji učni predmet realije, t. j. najumljivejše in najpotrebnejše vednosti iz zemljepisja, zgodovine, prirodopisja in prirodoslovja. Novi načrt, pa določuje, samo, da je pouk v branji tako uravnati, da se ž njim vred poda otrokom s pomočjo nazornih pripomočkov za nje najznamenitejše iz zgodovine in zemljepisja, iz prirodopisja in prirodoslovja. Po vsebini je to določilo slično prvemu, a z ozirom na to, da se ima ta tvarina prebaviti samo o urah, ta branje odločenih, ne v posebnih temu predmetu odločenih urah, kakor se po sedanjih učnih črtežih poučuje, nastane vprašanje, ali in v kakem obsegu se bod«' moglo . trokom podati najznamenitejše" iz gori navedenih  predmetov, ker so
sicer zanikavati, da jej je znati nekaka naglost, a dejanje je toli mikavno, značaji risani jako pristno, kontrasti tako vrlo pogojeni, dikcija pa tolikega pesniškega zanosa, da napravlja globok utis in bi jej bolje prijal naslov roman, nego voveleta „Otok in struga", je v resnici roman, sicer na baš dolg, vsekako pa izmej naših najboljših.
Vsebina pa je ob kratkem naslednja: Nekje na Slovenskem stojita graščinici „Otok in Struga", po svoji unanjosti različni, kakor njijiui prebivalci, mej seboj sovražni, kakor nekdaj Montecchi in Capu-letti. Uzrok sovraštvu bila je sprva pravda za neplodno pečino, katera pa se je državi prisodila, pozneje pa obiteljske razmere. Otoškega grofa Milana dasi oženjenega, očarala je bila Struške baronese Zore divna lepota in mej obema vnela se je žareča ljubezen, ki ni ostala brez nasledkov. Moralični ta skok pa je bil, kakor zahteva dramatična pravičnost, obema poguben. Grof Milan se usmrti in valovi vržejo čez par dnij njegovo truplo na prod, baro-nesa Zora pa zblazni in kakor bi na tej katastrofi še ni bilo dovolj, zgrabi sodnija Zorinoga brata, barona Konstantina, ker se je sumilo, da je on v vodo pahnil grofa Milana, s katerim so ju bas na osodepolni večer videli v hudem prepiru.   Še le čez
nosti. Će so zgubili častniško  šaržo, bodo se kot j prostaki,  sicer   pa kot  častniki  oziroma uradniki uvrstili v črno vojsko.
\     ai j<* države.
SrlisUi naprednjaki bodo le v nekaterih krajih postavili svoje kandidate, in aicer samo v tacih, kjer so dosedaj bili voljeni liberalci. V vseh dragih okrajih pa nočejo glasovati za radikalne kandidate. — V srbskem ministarstvu pa ni prave služnosti Naučni minister je preveč naklonjen Ri-stiču in bi se ga sedaj radi znebili drugi ministri. V kratkem bode morda  moral dati svojo ostavko.
Ilolgarski konjiški polki bodo odslej imeli po pet eskadronov, dosedaj imeli so samo po štiri. Bolgarska vlada obrača veliko pozornost na zboljšanje vojske, ker se le nanjo more opirati, kajti narod jejj je sovražen. Zategadel pa vedno vojsko pomnožujejo Sofijski mogotci. To bode pa javaljno rešilo Koburžanu prestol. - „Moskovskim Vjedo-mostiin" poroča se iz Uurgasa, da ruskega kapitana Nabokova in bivšega bolgarskega častnika Bojanova neso ubili v boji, temveč je ujeli in umorili na povelje iz Sofije. Bolgarska vlada je pa zategadel razglasila, da sta v boji ubita, ker bi sicer bila imela kake sitnosti, ker je bil Nabokov ruski po d-ložnik. V tem se je pa v Burgasu vender zvedelo, da je Nabokov bil umorjen. Ustrelil ga jc žandarm na višjo povelje, ko se mu je poprej prečitala smrtna razsodba, polna jako razžaljivih izrazov, katero je Nabokov mirno poslušal. Mi sedaj ne vemo, komu bi verjeli, ker niti bolgarski, niti ruski vir ni prav zanesljiv. Ce Moskovski list resnico piše, bomo že še kaj slišali o stvari, ker Rusija ne bode molčala.
„Nord" oporeka vesti, da bi ltii«ija si prizadevala s 1 Vam-ijo skleniti svezo. Rusija hoče le ohraniti v vnanji politiki absolutno nezavisnost in popolno svobodo delovanja. Potem takem hoče Rusija držati se še nadalje dosedanje politike.
ItiimiiiiKki poslanik v Parizu je v „Figaro" preklical vest, katero je bil objavil ta list, da bi bila Rumunija sklenila kako zvezo z Nemčijo ali Avstrijo. Mej romunsko opozicijo je navstal razpor zaradi vnanje politike. Nekateri vsekako hočejo, da Rumunija opusti dosedanjo protirusko politiko, drugi so pa pripravljeni v tem ozira mnogo odjenjati željam kralja, ki želi pred vsem dobrih odnošajev z Nemčijo in Avstrijo.
Pariški „Avenir Militaire" objavil je članek, v katerem nek veščak razpravlja, kaj naj stori Francija, ko bi imela vojno na dve strani. Pisatelj sklepa iz tega, da se grade vedno nove trdnjave na italijauskej meji, da misli Francija proti Italiji le defenzivno postopati. To bi bilo napačno, tudi ko bi Nemčija prva začela boj. Če pa Italija začne prva boj, se ne sme Francija dati zapeljati, da bi preveč vojakov poslala proti Italiji. Pošlje naj le 1!). voj in reserve, katere bode mogla hitro sklicati, vkupe tacih 200,000 vojakov. Teh 200,000 spravi Francija lahko prej skupaj, nego more Italija skupaj spraviti svojo vojsko, ki nikakor ni za boj pripravljena. Francozi naj takoj začno ofenzivo, in naj prodirajo proti Genovi, če je vojno brodovje že pripravljeno. Če bi pa Nemčija prej začela vojno, bi ravno toliko vojakov morali Francozi poslati na italijansko mejo. Glavno vojsko bi pa morali poslati Francozi v vsakem slučaji proti Nemčiji.
Npaiij.ska vlada baje namerava pomilostiti vse politične zločince, ki so zaprti zaradi republikanskih zarot. Kraljica tudi ne ugovarja temu, samo nekateri generali in konservativni vodje še temu ugovarjajo, češ, da se je potem bati novih zarot.
Dopisi.
H Štajerskega 17. februvarja.  [Izv. dop.] Notica v št.       „Slov. Naroda"   s svarilom pred
„pericami in perilom", me spominja na slučaj, da je pred več ko desetimi leti, ko so osepnice v okolici nekega mesta na Štajerskem hudo razsajale, kmetica navadno, kakor vsaki dan, po hišah v mestu mleko raznašala. V jednej hiši zapazi gospa v jerbasu te kmetice malo steklenico z zdravilom in privezanim listkom iz lekarne ter jo vpraša: Ali imate bolnika doma? Kmetica odgovori: Da, doma so mi otroci drug za družim že 14 dnij na osep-nicah bolni. Žena je to čisto mirno povedala, in ni mogla umeti, kako da se je gospa o tej novici tako prestrašila. Kmetica je vseh teh 14 dnij v mesto mleko nosila in ga v svoje navadne hiše oddavala. Spomnim se tudi, da sem 1. 1886, ko so v Pešti kolera, še bolj pa osepnice razsajale, v nekem časopisu istega mesta javno pritožbo čital, zakaj da se dopušča, da sme mlekar iz okolice, v katerega rodbini so osepnice že šest tednov udomačene tako meni nič, tebi nič mleko v mesto nositi in to še po hišah oddajati.
Iz teh dogodkov se da sklepati, v kako ozki zvezi je zdravje v večjih mestih in trgoviščih z zdravjem v okolici, iz katere ljudje vsaki dan toli živeža in druzih rečij na prodaj donašajo ali kupovat prihajajo, in kjer stanujejo razni delavci, ki imajo čez dan v mestu delo. Vsa prizadevanja mestnih oblastnij bodo zaman, če se okolica v neredu pušča.
V ta namen se bode treba obrniti do deželne vlade, da potrebno ukrene. Nikakor pa ne bi zadostovalo, če bi deželna vlada ne storila druzega, kakor doposlala oster ukaz do okrajnega glavarstva, slednje pa na občinske urade. Trebalo bode resnega nadzorstva po zdravstvenih organih, koji naj okolico redno obiskujejo in se o zdravstvenem stanji prepričajo, ter vse store, kar se tudi v mestu zoper b dežen stori.
Na deželi sploh JJso ob nalezljivih boleznih najnevarnejši ljudje berači, ker od hiše do hiše, od vasi do vasi hodijo, vsako bišo, kjer je mrlič, gotovo obiščejo, kruha, pijače iu še obleke umrlih dobivajo in tako strup kužne bolezni po svetu širijo.
4><1 mv. Itriža pri Litiji 18. februvarja. Ilzv. dopis.] Ker je že precej časa preteklo, odkar sem čital zadnji dopis iz našega kraja, bi rad danes nekoliko vrstic priobčil, da ne bo kdo mislil, pa smo pri sv. Križi popolnem zamrli in da se je mej nami prijateljska vez raztrgala. Resnica je, da smo bili pretekla leta vse skozi hudo prizadeti po vremenskih nezgodah, da je bil kmetovalec, vino-rejec, kakor tudi trgovec tako rekoč obupan, kajti huda suša in neusmiljena toča sta nas v obilnej meri obiskovala, a trdno upanje na boljšo prihod-njost, nas podpira pri vseh naših podjetjih, in tako je ostalo tudi prijateljstvo mej nami neizkaljeno.
Da bi pa vesela nada do boljše prihodnosti ne začela hirati, sprožila je vesela družba naših občanov pri kozarci dobrega „Gobničana", da se priredi veselica in sicer „Tombola", zraven pa tudi povabijo rodoljubi iz sosednjih fara — Hipoma se je razširila vest o tomboli pri sv. Križi in z velikim veseljem je marsikdo pritrdil k sklepu omenjene družbe.
Po kratkem pomisleku bil je odločen dan po-
sedaj za branje in za realije posebej odločene ure. Učni smoter se bode torej na vsak način okrajšal osobito tam, kjer je sedaj osemletna šolska doba. In kaj naj se prikrajša? Zgodovina ki mladino seznanja z najznamenitejšimi možmi in dogodjaji naše ožje in širje domovine, ki vzbuja in pospešuje ljubezen do naroda in dinastije in pri mladini že ucepi pravi čut o državljanskih dolžnostih in pravicah ? Ali naj se prikrajša zemljepisje, ki kolikor toiiko seznani mladino z ožjo in širjo domovino in budi domoljubje? To bi bilo nepatrijotično. Ali naj se omeji znanje iz piirodopisja iu prirodoslovja, ki budi ljubezen do božjih stvarij in do opazovanja v naravi, s tem blaži srce in bistri um? S tem bi se ne kazala prava ljubezen do mladine in do naroda. Saj se v vsem, kar se mladina o naravi uči, uči tudi opazovati in spoznavati božji) vsemogočnost.
Pogrešamo slednjič v Liecbtensteinovega predloga telo vajo, katero so že stari narodi s posebno ljub"znijo gojili v svoji mladini. Mehkužni noš svet je zlasti potrebuje. Mestnošolska mladina si s te lovajo dopolnjuje moči, katere izgubiva po zatuhlih stanovanjih in pri knjigi sedeč. Njej, kakor tudi mladini po kmetskih šolah pa je koristno, da si s telovajo dobi prve pojme, kako jej je umno ravnati s svojim telesom in zdravjem. In vender naj bi se o tem molčalo v „najnovejšej" šoli?
(Konec prih )
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L i ubij an i 20. februvarja
V soboto imel je budgetni odsek <lržavnrga zbora sejo. Na dnevnem redu so bili penzijski etat, Najvišji dvor iu kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče in ministerski sovet. Pri naslovu o troških otirijaltiih listov se je več govor nikov pritoževalo, da je inseriranje v uradnih listi i. predrago. Ministerski predsednik se |e izjavil, da v tem oziru ne more sedaj ničesar storiti , pač pa se bode ozirala vlada na te pritožbe , ko poteče obrok pogodbam z založniki oticijalnih listov. Več poslancev se ie pritoževalo zaradi malomarnosti „Telegraphen-Correspodenz- Bureau". Tiszin govor se je bil napak priobčil, da je potem bilo mnogo zgub na borzi. Bismarckov govor doSel je tako popačen, da bi bil kdo mislil, da je Bismarck govoril proti Avstriji, brzojavke, ki se tičejo trgovine, dobivajo se iz Londona skozi Berolio, da se jih Berolinci prej okoristijo. 1'rav po nepotrebnem se brzojavlja, kod potuje kak naniestuik in kako je bil vsprejet, ali pa vsebina člankov „Prager Abendblatt"-a, kateri so se temu listu poslali iz Dunajske časnikarske pisarne. Ministerijalni svetnik vitez Freiberg je „Correspondeuz-Bureau" izgovarjal, pa ne s posebnim uspehom. Dr. Zeithammer je priporočal reso lucijo, da bi se pomnožilo število svetnikov pri upravnem sodišči, katero je pa umaknil, ko se je izrazil proti njej grof Taaffe.
\ a nčii o »i i ii i si ns( vo je odredilo, da bode odslej moral štiri leta obiskovati vseučilišče, kdor bode hotel delati rigorozum za doktorstvo modroslovja, dosedaj se je zadostovalo, da je dotič-nik tri leta pohajal vseučilišče. Nadalje je naučno minifterstvo nekoliko poostrilo določbe za habitu-lacijo privatnih docentov.
£y    Dežel iiol»ranil»cno   miiii*f erstvo je
naznanilo deželnobrambovskimpoveljnikom, da vojaški penzijonisti brez vojaškega značaja, najjso že sami odložili častniški (uradniški) značaj ali ga pa zgubili, do šestdesetega leta neso prosti črnovojniške dolž-
dolgo, ko se je našlo grofa Milana po zanikernem | oskrbniku Igli založeno pismo, v katerem naznanja, da se bode sam usmrtil, izpuste barona Konstantina na svobodo. Britka zavest, da je bil po nedolžnem zaprt in žalostna, sramotna osoda njegove sestre, napravili sta barona Konstantina osornega ter napolnila ga s srdom in gnevom nasproti Otoški go-Bpodi. Na razdrapani svoji graščini živeč, ogiba se vsake dotike z graščinskimi svojimi sosedi ter se izključno bavi s ponesrečeno svojo Bestro in z ubogimi kmeti, katerim radovoljno naklanja zdravniško svojo pomoč.
Vse drugače pa je na Otoku. Ondu kraljuje razkošno življenje. Grof Milan je pozabljen, okolu njegove vdove pa se zbira cela tropa plemenitih snubačev, pravih pravcatih parasitov, mej katerimi se kakor okrepčujoči prikazni odlikujeta mladostni ln lepi koutesi Serahna in Lucija. Slučaj, da nekoč ugledata Struškega barona, jahajočega po gozdu, vzbudi v mladih bitjih radovednost, ogledat si raz-upito Strugo in njenega osornega posestnika. Pri tej priliki spoznata blazno Zoro, a tudi barona Konstantina samega, ki navzlic vsej osornosti, ne ostane brez utiša na nežno Serafino.
Ta utis se pa še pomnoži pri epizodi na lovu,
ko podli grof Egon hoče šiloma poljubiti Sarafino, a mu baron Konstantin položi na ramo težko svojo roko, potem pa zahtevajočemu zadoščenja, da strog ukor ter odpelje Serafino iz njegove prenevarne družbe. V nepokvarjenem srci Serafininera je izvestno pri tem prizoru nadvladalo prepričanje , da je raz-upiti buron Konstantin boljše kovi, nego vsa Otoška družba.
Vsa breznačajnost Otoških gostov pa se pokaže tedaj, ko grof Egon snubi Serafin ino mater, katera svojej hčeri ta korak naznani z besedami : „Tebe je ljubil, a mene snubi" in potem v naslonjači zadremlje. Z ženitvijo ostavi družba Otok, preselivši se v mesto, a v trdi zimi pripelje se Seia fina nazaj na Otok, na svojo lastnino, hoteč ondu živeti sama za-se. Toda še ga ni miru! Grof Egon, prejšnji njen častilec, sedaj pa njen „papa" pride jo nadlegovat zaradi pisem, ki sta si jih nekdaj pisala. Serafina izroči mu pisma, dodavši nekoliko trpkih besed, ki pa razburijo Egonovo nizko dušo, da jej začne črniti njenega očeta grofa Milana spomin ter jej slednjič pove, da je gori pri Struški cerkvici njen bratec pokopan.
Te hudobne besede zadenejo Serafino globoko v srce. Nevedoč, jeli grof Egon resnico govoril, ali
lagal, sklene povprašati barona Konstantina samega, kajti on jedini — ker se je Zora že prej utopila — vedel bode za resnico. Kljuhu hudemu vremenu hiti na Strugo, vsa onemogla sreča na potu Kon-štatina, pred katerim se zgrudi na tla. Konstantin vzame jo na konja ter nese na Otok, a mej potoma premaga ga njenega obraza milina, da jo poljubi na deviško lice.
Serafina nevarno oboli. Ko zopet okreva, pripoveduje se jej, kako je Struški baron cenel oči bdel pri njenej postelji ter svoje pohode še le tedaj ustavil, ko je bila največja nevarnost pri kraji. Namenjena, da pojde v samostan, hoče se še prej zahvaliti baronu Konstantinu na izredni skrbi in tako uspešni zdravniški pomoči. Prišedši na Strugo pelje jo sluga v baronovo sobo, da ondu počaka, dokler baron ne pride. Slučajno pogleda na pisalno mizo in zdi se jej, kakor da bi videla svoje ime. Pristopi bliže in čita pismo, katero je baron Konstantin pisal svojemu prijatelju. V pismu opisuje baron Konstantin svoje duševne boje, svojo tajno ljubezen do — Serafine, zaradi katere hoče preseliti se v Ameriko.
(Dalje prih.)
slednja nedelja predpuotnm, to je 12. februvarja t. 1. za omenjeno veselico. Nepričakovano obilo gostov iz domače, Čatežke iu Dolske fare, se je zbralo pustno nedeljo zvečer v gostilni gosp. Valentina Prijatelja. Čisti dohodek bil je namenjen v podporo revni šolskej mladini v naši župniji. Po končani igri, ki se je prav dobro obnesla, so se napivale razne napitnice in lepe slovenske pesni so odmevale, z jedno besedo: vse se je vršilo v najlepšem redu in vsaki, ki je bil navzoč, želel je, še v kratkem kaj jednaeega udeležiti se. Da nam je gosp. gostilničar postregel z dobro pijačo kakor tudi z izvrstno godbo, je dokaz, ker smo rajali do ranega jutra prihodnjega dne.
Konečno smo se še poslovili od sosednih fa-ranov in se njim zahvabli za prijazni pohod ter jim zagotovili, da ostanemo tudi v prihodnjosti kakor smo bili, jednega srca, jednih misli j.
.......č.
Domače stvari.
—   (Zabavni   večer „Pisateljskega društva")  združil je pod predsedstvom   dr. vit. B1 e i w e i s a mnogo društvenikov, ki so z zanimati jem poslušali mikavno učeno berilo g. prof. K, 'Pirca; „Solnce in mesec, prouzročevalca plimovanja". G. A. Trstenjak je v naudušenih besedah se spominjal J. J. Strossmajerja, praznujočega letos svojo zlato mašo. Po predlogu dr.   V o š nj a k a sklenilo je društvo, prirediti vsoboto 17. mar ca slovesni Strossmajerjev večer  Pisateljskega društva, na katerega so vabljeni vsi čestilci jugoslovanskega meceua. G- prof. Leveč je izročil v  Kranj i po gosp. g ravnatelji Wiest hale rji   nabrani znatni donesek G2 gld. ,za Levstikov spomenik, dostavši, da je Kranj  prekosil   Ljubljano. Prihodnjemu večeru predseduje  g.  Anton Trstenjak,   čita pa g. Škofi c.
— (Za Levstikov spomenik) darovali so v Kranji 62 gld. Pričakujmo, da tudi Dolenjci ne bodo pozabili na svojega slavnega rojaka ter pripoinagali, da se mu postavi na grobo dostojen spomenik, na rojstni hiši pa uzida spomeniška plošča.
— (Mestni zdravstveni svet) zboroval je dne 15. t. m. z namenom, da poda potrebnih nasvetov mestnemu magistratu, kako čim preje zadušiti sedaj razsajajoče osepnice.  Načelnik zdravstve nemu svetu,  dr. vitez Blei\veis Trsteniški, je konstatoval, da je mestni magistrat vse v prejšnji  seji storjene sklepe in nasvete razen jednega izvršil in sicer odprl je bolnico za silo na Trnovskem nasipu, nastavil je posebnega zdravnika, ki nadzoruje ne samo dotično bolnico, ampak tudi stanovanja kozavih bolnikov po mestu ter vodi razkuženje. Imenoval je mestni zbor tudi fizika, ki bode v kratkem nastopil službo, dalje kupil je mestui magistrat po novejšem sistemu izdelan desinfekcij-ski aparat za perilo, obleko in postelnino itd., kateri aparat povoljno deluje.   Eevakcinacija učencev na vseh Ljubljanskih šolah pa se ni mogla izvršiti ker so se šole že malo dnij po dotičnom sklepu zaprle. Ker je vis. c. kr. deželna vlada z dopisom od 5. t. m. ukazala mestnemu magistratu, da mora v očigled sedanjej epidemiji uporabljati še druga sredstva, dal je načelnik prečitati ta dopis. Zdravstveni svet sklenil je iz tega ozira naBvetovati mest-
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J. S. T ur gen 6 v, preložil Ivan Gornik.
XX. (Dalje.)
— Glej ga! Prezabaven in dober starec, opomnil je Bazarov, ko je Vasilij Ivanovič odšel. — Ravno tak čudak, kakor tvoj, samo druge vrste. Mnogo preveč govori.
— Tvoja mati vidi se mi izvrstna ženska, opomnil je Arkadij.
— Da, ni napačna. Videl boš, kak obed bo pripravila.
— Danes vas niso pričakovali, gospod, in zato niso pripeljali govedine, rekel je TimofejiČ, ki je baš privalil Bazarovlji kovčeg.
—■ Najedli se bodemo brez govedine, kjer nič ni, še cesar svojo pravdo izgubi. Revščina, pravijo ni sramota.
— Koliko duš ima tvoj otec? vprašal je na-jedenkrat Arkadij.
— Posestvo ni njegovo, temveč materino ; duš je, ako se ne motim, petnajst,
nemu magistratu sledeče: Naj naprosi vis. c. kr. deželno vlado, da se ona obrne ne knezoškofijski kon-zistorij,  kateri  bi po svojih organih   uplival na ljudstvo,   da se   kakor  hitro le mogoče da cepiti. Magistratu se namreč navzlic razglasom po časnikih in na voglih ni posrečilo prepričati  ljudstva o koristi cepljenja koz, čeravno ima animaličnega cepiva vedno dosti na razpolaganje in sta dva dneva na teden odločena za to opravilo, Druzih postavnih sredstev, o katerih govori dopis vis. c. kr. deželne vlade, pa zdravstveni svet ne pozna, mestni magi gistrat naj torej naprosi vis. deželno vlado, da mu ona ta sredstva naznani, potem naj jih pa izvršuje magistrat z vso strogostjo.   Zadovoljil no se vzame na znanje, da nema mestni magistrat le jednega sanitetnega služabnika, kakor to trdi vis. c. kr. deželna vlada in kakor se to natolcevanje sliši tudi mej   občinstvom, nastavljeni so namreč za Čas epidemije sledeči mnkeijonarji: Dr. Homan, magistralni uradnik Erzin,   štiri   uniformirani   sluge, mestni stražnik Uus, jeden skušen delavec za razkuževanje, izvežban mašinist pri razkuževalnem stroji in če bi bilo treba, še drug mestni uradnik in mestna straža. Mestni  zdravstveni svet pa se ni mogel ogreti za vis. c. kr. deželne  vlade nasvet,   da bi  se sedaj uvele sanitetne komisije, kakor so bile ustanovljene za kolero.   On je tega mnenja, da se v zimskem času ne dado odpraviti nedostatki pri stanovanjih in gnojnih jamah, tudi ponehava nekoliko epidemija, konečno tudi uspehi teh komisij neso preveč spod-budljivi. Tudi mnenju, da bi se mestni zdravstveni svet proglašal  permanentnim,  se ni pridružil, ker se takoj  shaja, kadar se kaže potreba.   Pač naj se pa mestni magistrat obrne do prebivalstva za mile darove v podporo  ubozega  bolnega ljudstva, ter naj povabi v ta namen tudi častito duhovstvo, da ga b svojim uplivom podpira. Mestni magistrat pa naj skrbi za  največo snažnost po cestah, ulicah, itd. Desinfi-kcijo naj vodi tudi zanaprej dr. Homan v onih hišah,   kjer  bo kozavi,  v  druzih hišah pa naj bode to skrb dotičnih hišnih posestnikov, čeravno to pri tej eoidemiji ni take važnosti, ker se bolezen  ne širi  po človeških odpadkih, kakor pri koleri.   Sicer je pa mestni  magistrat tudi v tem oziru opozoril občinstvo že večkrat po razglasilih. Potrebnih  statističnih dat, katerih želi vis. c. kr dež  vlada, naj po Ljublj. zdravnikih preskrbi mestni magistrat.   Vsi ti nasveti so bili jednoglasno vsprejeti.
— (G. A. Prellogg,) veletržec na Dunaj i, ki je te dni umrl v visoki starosti, volil je 100.000 gl. za razne dobrodelne namene, med temi 40.000 gl. za ustanove revnim dijakom na Graški univerzi. G. Prolog bil je rodom štajerski Slovenec iz Ljutomerskega okraja in po lastni pridnosti se na Du-naji povspel do veletržca in tovarnarja. Svojo pro-dajalnico je imel na starem Fleischmarktu v hiši Th. vit. Karajana. Žal, da se v oporoki ni spomnil na ožjo svojo domovino. (Sicer glej notico iz Ljutomerskega okraja. Ured.)
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo 16. februvarja svojo XVI. sejo. Navzočni: Prvoraestnik T. Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleivveis, Ivan Hribar, Mat. Močnik, Ivan Murnik, L. Svetec, dr. Vošnjak, A. Ž logar, A. Žumer. —   Od nadzornikov   dr. Fran Papež,
— Polnih dvaindvajset, opomnil je z nezadovoljnostjo Timofejič.
Začul se je štropot šleb eder in iznova pojavil se je Vasilij Ivanovič. — Čez nekoliko minut bo vaša sobica gotova, da vas vsprejme, vskliknil jez navdušenjem, — Arkadij . . . Nikolajič? Tako, zdi se mi, j a vaše častitljivo ime. To pa je vaš sluga pristavil je, pokazavši na ustopivšega kratko-ostri-ženega dečka v sivkastem, na komolcih raztrganem kaftanu in v tujih škornjih. — Fedka ga kličejo. Zopet moram vas prositi, dasi mi sin prepoveduje, ne pričakujte preveč. Sicer pa ume dečko jako dobro pipo ha sati.   Saj pač kadite?
— Kadim, a večinoma smodke, odgovoril je Arkadij.
— Jako pametno je to. Tudi jaz dajem smod-kam prednost, a v naših osamljenih krajih jih je jako težko dobiti.
— No, dovolj si že stokal, prekinil ga je Bazarov. — Sedi raje sem-le na divan in daj ae po gledati.
Vasilij Ivanovič se je zasmejal in sedel. Podoben je bil jako svojemu sinu, le čelo imel je nižje in ožje in usta malo širje. Vedno se je gibal,
Prvomestnik poroča o 2 literarnih ponudbah, ki se v sprejmeta. Blagajnik naznanja o denarnem stanji ter omenja o posebni trudoljubivosti ženske podružnice v Ilirski Bistrici, kateri se jednoglasno izreče iskrena^zahvala. Jednako še nekaterim drugim na-čelništvom in društvom. Tajnik poroča o tekočih zadevah. — Prošnja za podporo ustanovljene podružnične knjižnice se usliši. — Zadeva otroškega vrtca se  reši v zmislu  poohlaščenčevih naafCCOT«
— Prošnje J. za učne pripomočke se usliši. — Šolski občini na Koroškem se obljubi podpora, ako bo šola slovenska. — Podružnice nasveti v B. na Koroškem se večinoma rešijo v njenem smislu. — Zarad nekega otroškega vrtca se naj vpraša dotičen rodoljub. — Reši  se  nekaj manjših  druzih zadev.
— Sproži se misel o peticiji do državnega zbora; razgovoror in  sklep odloži se na prihodnjo sesijo.
— (Osuševanje Ljubljanskega močvirja).   Enketa. sklicana dne 20. in 27. januvarja t. 1., obravnavala je znova vprašanja, o katerih se je že bila posvetovala in sklepala dne 21. aprila 1. 1. Sej udeležili so se   zraven močvirskega odbora gg. E. Markus, melijoracijski inženir,^ kot zastopnik po ljedelskega ministerstva, zastopniki deželnega odbora deželne vlade, Ljubljanskega mesta in južne železnice, potem g. I. Podhagskv,  ki je  izdelal načrt. Od storjenih sklepov omenjamo samo onega, po katerem se bode načrt predelal z ozirom na to, da je g. Podhagskv   za podlago   vzel  470 km. vodnega odtoka na  sekundo, a etiketi se je dozdevalo, da zadostuje 400 k. m. Torej se bodo troški dali zmanjšati.    Pri dno pa začne glavno delo,  morali bi se popraviti struge   potokov Jpo stranskih dolinicah. Močvirski odbor se je obrnil do vlade s prošnjo, da naj bi c. kr. gozdarski   tehnični oddelek v Beljaku storil potrebna preiskavanja, da se pridobi potrebna zakonita podlaga za daljno deiovanje.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 moški, 1 ženska, 3 otroci. Ozdraveli:  1 moški, 2 ženski, 11 otrok. Umrla 1 ženska.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 34 snopič. Vsebina : Kosana. (Konec.) — Klara. Podoba iz življenja velikome^tnega. — Zorko. Podoba iz dijaškega življenja.
(Iz L j u t o m e r s k e g a o k r a j a) se nam piše: Skoro v vseh Dunajskih in tudi drugih večih nemških časopisih je čitati, da je pred nekterimi dnevi »    umrl na Dunaji gospod A d o 1 f P r e 1 o g (P r e 11 o g), ki je bil premožen trgovec, borzni svetovalec, dolgoletni upravni svetovalec eskomptne družbe, jako čislani tržan Dunajskega mesta, dober in zvest Avstrijec konservativnega  mišljenje.   —  V nobenem vseh nemških časnikov  ni čitati,  da je bil umrli rojen in doma v V e r ž e j s k e m t r g u Lj u t o m e r-skega okraja in sin poštenih slovenskih s ta riše v.   To se je v   nemških  časnikih gotovo nalašč zamolčalo, da bi čitatelji ne zvedeli  nič o tem, da je tekla po umrlega žilah slovenska kri.
— (Matica Hrvatska in Društvo sv. Jeronima.) — Matica ravnokar razpošilja po svojih poverjenikih   „Izvještaj za upravnu godinu
i    188G", v katerem je točno opisano plodonosno delovanje tega literarnega društva. Ljubljanskim članom dopošlje se v kratkem na dom.   Vsak Slove-,    nec, ki pristopi kot ud, dobi še po vrhu „Rječnik hrvatsko-slovenski".  Letniki plačujejo po 3 gld. in
migal z ramama, kakor da bi ga suknja pod pazduho rezala, mežikal, pokašljeval in s prsti je migal, l    dočim se je njegov sin odlikoval z nekako brez->    skrbno nepremičnostjo.
— Stokal! ponovil je Vasilij Ivanić. — Ne i misli, Evgenij, da hočem, tako rekoč, pregovoriti l goBta, da so mu smilimo. Hotel sem mu le pove-- dati v kaki samoti živimo. Baš nasprotno sem jaz i   teh miilij, da za mislečega človeka ni samote. Jaz
vsaj skrbim po možnosti, da me, kakor pravijo, ne ,   obraste mah, da ne zaostanera za časom. Vasilij d   Ivanovič privlekel je iz žepa novo, rumeno ruto, katero je vzel iz omare spotoma v Arkadijevo sobo, e   ter nadaljeval mahaje ž njo po zraku : — o tem niti ne govorim, da sem, na primer, ne brez čutne požrtvovalnosti, naložil mužikom obrok ter jim oddal e   polovico svoje  zemlje,  To se mi  je  zdelo moja dolžnost, v tem slučaji ukazuje samo zdrava pamet, dasi drugi posestniki tega nečejo razumeti; jaz go-,    vorim o vedah, o omiki . . .
— Da, res! tu vidim pri tebi — „Prijatelja zdravja" za leto 1855, opomnil je Bazarov.
e (Daljo prih.)
poštne troske. — „Jeronimsko društvo" je razposlalo naslednje knjige: 1. Danica. Koledar za leto 1888, s poučno i zabavno tvarino. 2. Pripoviesti iz hrvatake poviesti, 8p. Vek. Klaić, II. zv. 3. Svilo gojstvo za pouk, nap. Stjepan Mažuranić. 4. Živinski liečnik, nap. Ivan Jagić, knjiga, ki bi gotovo jako ugajala i slovenskim živinorejcem. — Člani lil. reda plačajo jedenkrat za vselej 5 gld. ter dosmrtno dobivajo knjige. — Pri tem razpošiljanji se pobira i letnina. Poverjeništvo za oba društva vodi Anton Žlogar, kapelan pri sv. Jakobu.
— (Iz Begunj) na Gorenjskem: Žalosten dogodek pripetil se je na pustni torek ob 7. uri na večer v Dvorski vasi Begunjske fare na Gorenjskem. — Štefan Avsenek, tesar, je navedeni večer zabodel v glavo svojega brata Janeza, kateri je vsled smrtne rane tretji dan po groznih bolečinah umrl. Povod strašnemu hudodelstvu je bil ničvredni prepir mej bratoma zaradi par smerek.
— (Odbor .Narodne čital niče na Ptuj i) sestavil se je vsled volitve vršivše se pri občnem zboru dne 12. t. m. nastopno : Predsednik: dr. Ju rte 1 a, advokat, podpredsednik: dr. J. Čuček, advokat, blagajnik: M. Lešnik c. kr. davk. pristav, tajnik: drd. Tri 11 er, advokatski koncipijent, odborniki: dr. J. P loj, advokat, p. Ben. Hrtiš, grar-dijan, Ant. Klobučar, c. kr.sodn. pristav, Luka Kun s te k, J gimn. profesor, Ferdinard Raišp, umir. grajski oskrbnik, Anton Grego r ič, posoj. tajnik vsi v Ptuji.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Zagreb 19. februvarja. V prvem razredu voljeni trije opozicijonalni kandidat je. Opozicija bode torej v mestnem zastopu tudi zanaprej v večini.
Peterburg 19. februvarja. Francoska družba poteguje se za koncesijo za francosk, v Peterburgu izhajajoč list. Družba ima štiri milijone frankov kapitala.
Berolin 19. februvarja. Lovec Kauf-niann, znan iz nemško-francoske mejne afere, pri vojaškem sodišči oproščen.
Berolin 19. februvarja. Iz San Rema se javlja: Cesarjevičeva rana se pomanjšuje. Mrzlice ni, kašelj še ni odjenjal, apetit se množi.
Carigrad 20. februvarja. Sultan izdal irade, s katerim se potrjuje dogovor z družbo za železnični obrat na progi Ueskueb-Vranja. Ta proga, po katerej bode neposredna zveza s Solunom, bode se jednem meseci prometu odprla. — Parobrod s Crnogorci, upletenimi v rabuko v Burgasu, razbil se je v Dardanelah.
Poslano.
Vi8okorodnemu gospodu IPricierils-u. vitezu SoliTvarz-u,
c. kr. okrajnemu glavarju
v Postoj ini.
Na izredno laskavej izjavi v občinskem uradu Vipavskem dne 16. februvarja t. 1. se uajiskreneje zahvaljuje ter Vašemu visokorodju v blagohotno uvaževanje priporoča
(129) Ivan Rožič.
P od draga nad Vipavo, 19. februvarja 1888.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18 februvarja t. 1.
Mnogoletun opazovanjas. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slaBti do jedi j, sploh pri vsoh želodčnih boleznih bo pristni Moll-ovi „ S ei dl it B-p r a š k i u zelo odlikujejo od druzih sredstev, a svojim prebavljenjo pospe-šujočim in želodec okrepčujočim uplivom, ('ena škateljici 1 gld. Po poštnem povzeiji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31—3)
»toj i (192—234)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
j^4,gT---rti
Tujci:
19. februvarja:
Pri Slonu t Roth, Spetzer z Dunaja. — Ilonigniami iz Osilnico. — S hwarz iz Litije. — Knlack iz Draždan. — Šusteršič z Gorenjskega.
Pri Mulioi : Flaobl z Dunaja. — Kollpacher iz Gradca. — Hugel iz Celja. — Dr. liuchler, Perko iz Trsta.
1 1 Pšenica, hktl.		el. k 5.-6	Špeh povojen, kgr.	!rl. kr. FB
Rež, „		4 06	Surovo maslo, „	— 90
1 Ječmen, „		3 74	Jajce, jedno :   .   , .	— 25
j Oves, ,,	*       • •	244	Mleko, liter ....	!— 8
l Ajda, ,		AJ'2	Goveje       meso, kgr.	5 H
j Proso, „		374	Telečje          „ „	— 501
' Koruza, ,		B 8«	Svinjsko ,	— 60
j Krompir, .	•      • •	2 67»	Koštrunovo    , „	.— 36
Leča, „	•      • •	19	Pišanec......	'— 4fi
' Grah, .		13 —		— m
1 Fižol,		11 —	Seno,   100 kilo.   . .	
Maslo,	kgr. .	1 —	Slama,   „     „   .   . .	j 2 32
Mast,		—J66	Drva    trda, 4 □inetr.	7 30
1 Špeh frišen	n	-|60	„    mehka, 4 „	4,40
Meteorologično poročilo.
9	Cm opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm.
18. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	722'9 mm. 7209 mm. 720 2 mm.	- 10° C 30° C - 24° C	si. avz. si svz. si. svz.	obl. d.ja8. jas.	0-OOmrn.
19. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	723-4 mm. 725 0 mm. 725-9 mm.	- 56°C 1-4° C — 0-6° C	brezv. si. vzh. brezv.	megla obl. obl.	450 mm. snega.
Srednja temperatura — 01° in — 1-6°, za 0-2° nad in 1*2° pod normalom.
^■o.an.a.jslsa, Toorza
dne 20. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj 77-8-> 79-25
gld.
Papirna renta Srebrna renta   . .
Zlata renta......„ 109-20
6% marčna renta .... „ 92'75 Akcije narodne banke.   .   .    „   859-—
Kreditne akcije.....„
London........„ 12680
Srebro........„     —'—
Napol.........„     10-031/,
C. kr. cekini.....„ 598
Nemške marke.....„ 6217«/,
4'/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4'/0 • • ... Ogerska papirna renta :">'.„ , ... 5"/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zomlj. obč. avstr. 4t/a°/0 z'ati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine znpad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove se v. železnice
Kreditno srečko.....100 gld.
Rudolf ove srečke.....10 „
Akcije  anglo-avstr. banke  .   .   120 „ Trammway-dru5t. velj. 170 gld. a v.
— danes
— gld. 77-80
— „ 79-35
— , 106-65
— , 92-80
— , 858--
— „ 26910
— .t 12H-8D
1003 V,
f>-98 62-17 V, 50 kr
nO „ 65 „ 15
130 gld,
166 „
96 „
►3 „
105 „
117 „
127 „
99
176
20 „
99 „
208 „
50
10
50
niča
Kii]>i.
Ponudbe na 3, M. potite i-csiantr tukaj.        (12|*—1)
L. EHRWEHTH,
zdravnik za zobe,
G-ospodskih ulicah h., štev. 1, ordinuje vsak dan od 9. do 5. ure.
Popoluenje otlih zob  in ustavljanje umetnih zob vrši se brez bolečine.
Št. 98 m. š. sv.
(132)
<!>7—7)
CACAO
ČOKOLADA U
ICTOR ScHMIDT & SoHNE
ki Jta pri prvej  Dunajskej raastavl kuhinjske umetnosti bili odlikovani  z  najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni samo, če imata neto uradno registrovano varstvene znamko in firmo. (800—72)
I>Obivu  se pri vsiih boljših trgovcih in prodajalcih de-likatea, v Izubijani pri g. V cf ru JiiiNNiiik-ii. Razpošilja so v provincije prj.i poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDi <k SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., AJlegasse Nr. 48 (pole£ juž. kolodvora).
Razglas,
Ker je visoki c. kr. deželni šolski svet z razpisom z 16. dne t. m. št. 332 ukazal, da je v 24. dan t. m. zopet odpreti vsa državna učilišča tukajšnja, ki so bila zaprta zaradi osepnic, prične se
v 24. dan februvarja I sss tudi v javnih in privatnih ljudskih šolah Ljubljanskih in v otroških vrtih zopet poučevanje, a vsled gori navedenega ukaza vis. c. kr. deželnega šolskega sveta je za trajanja zdanje epidemije dovoljeno v šolo hoditi le takim otrokom, kateri bodo dokazali z zdravniškimi spričevali, da imajo cepljene osepnice, in če so stari nad deset let, da so jim bile tudi v drugič cepljene v poslednjih petih letih.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
v 18. dan februvarja 1887.
St. 2022.
Razglas.
(128—1J
Obrtnikom in kupčevalcem iz Ljubljane in okolice in njih pomočnikom sejme in trge v političnem okraji Kranjskem obiske vati je dovoljeno le, ako se izkažejo s potrdilom, da so oni in njih družina zdravi in da ne stanujejo v hišah, po osepnicah okuženih.
C. kr. okrajno glavarstvo Kranj,
dne 19. febiuvarja 1888.
Dva. dimnikarska pomočnika
VNprejme takoj (118-3) Lud. Štricelj, Sv. Petra cesta v Ljubljani.
Valno za trpeče na prsio in plnčih.
Neogibno potrebno zoper kašelj, hrlpavost, Z&~llzesje, katar iu oslovski kašelj, za take, ki žele dobra čist in krepak glas, za skrofo)jnaste, krvione, slabotne, bledic ne in krvirevne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
\/GT   ** potlfoMforuo Kislini upnoiu In železom poiue»nn.
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva ^e v (<H.F»—1«)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani. H R as po š i lj a se  vsak   dan  po  poŠti. HI
BUDIMSKA
Kot gotovo uplfvajoče i-i sli I no sredstvo priporočajo mfjs'avnejši zdravniki pri trebufinjh boleznih, zasbkjanjl krvi. zlaLej »lil, bolezDih na jetrih in ledicah ter škrofuloz-tiih boleznih, mrzlici, protiou. spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor  iudi v lekarnah in dro^uerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
_ (307—30)
]>r. I ri«l<-l-iK liengiel-ov
Brezov balzam.
Že sum rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka unun kot ns»jizvrsrnojše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako bo namaže zvečer ž njim obraz ali dru.^i deli polti, ločijo hc že drugi tlnu neznatne luskine o«I polti, ki poNtaue VHletl tegu cisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrasli nastale gube in ko-ziivc pike ter mu daje ir-ladoslro barvo; polti podelil je beloto, nežnoBt in čvrstost; odslrani kaj naglo pege, Ibltavost, ogeree, nosno rudečino, zajedce in drage nesnažnosti na polti. —Cena vrču z navodom vred jjld. l.SO.
%uloga v   I JuM j.iii i pri U. pl. Trn-
ko<*x,v-ji9 lekarji.      (745—io)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjnk.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne.u