© JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Darko Bak{i} NevarNosti v jamarstvu iN pri jamarskem re[evaNju 1 Darko Bak{i} NevarNosti v jamarstvu iN pri jamarskem re[evaNju Priro~nik Jamarska zveza Slovenije, Jamarska re{evalna slùba Ljubljana, 2014 NevaRNoSti v JamaRStvu iN pRi JamaRSkem Re[evaNJu, priro~nik Prevedla in uredila: Damijan [inigoj in uro{ ili~ Fotografija naslovnice: Darko Bak{i} Druge fotografije: Darko Bak{i}, marin Glu{evi}, peter medzihradsky, vlado Boì}, ana Bak{i}, Robert erhardt, teo Bari{i}, Neven Ris, @eljko Ga{parevi} Recenzenti: moreno almassi, ivica ]uku{i}, Filip Filipovi}, Dinko Novosel, Darko [tefanac Slovenski prevod strokovno pregledali: dr. miha ^ekada, Ciril tr~ek, dr. med., tina Bizjak, dr. med., marko Zakraj{ek, marko erker, dr. maks merela Jezikovno pregledala: mojca Stritar ku~uk Izdala in zaloìla: Jamarska zveza Slovenije, Jamarska re{evalna slùba, Ljubljana, 2014 Tisk: digitalna izdaja, prva izdaja Cena: brezpla~no Ljubljana, 2014 Naslov izvirnika: Darko Bak{i}, opasnosti u speleologiji i speleospa{avanju © Hrvatska gorska slùba spa{avanja, komisija za speleospa{avanje HGSS-a, kozar~eva 22, 10000 Zagreb, 2013 © za slovensko izdajo: Jamarska zveza Slovenije, Jamarska re{evalna slùba, Ljubljana, 2014 Cip – katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 614.8:796.55(035)(0.034.2) Bak[i], Darko Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju �elektronski vir� : priro~nik / Darko Bak{i} ; fotografije Darko Bak{i} … �et al.� ; prevedla Damijan [inigoj in uro{ ili~. – Digitalna izd., 1. izd. – el. knjiga. – Ljubljana : Jamarska zveza Slovenije, Jamarska re{evalna slùba, 2014 prevod dela: opasnosti u speleologiji i speleospa{avanju iSBN 978-961-90675-5-0 (pdf) 273619968 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob~itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr{nem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektron- ski obliki, v okviru dolo~il Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. priro~nik je izdelan v okviru projekta eu proteus in je sofinanciran s sredstvi eu – Finan~ni instrument za civilno za{~ito. EUROPEAN UNION JAMARSKA ZVEZA JAMARSKA REŠEVALNA HRVATSKA GORSKA EU PROTEUS SLOVENIJE SLUŽBA SLUŽBA SPAŠAVANJA © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 VSEBINA UVOD 1 1 NEVARNOSTI MED DOSTOPOM DO JAME 2 1.1 Zahtevna orientacija 2 1.2 Plazovi in ledeni{ke razpoke 2 1.3 Strele 3 1.4 @ivali 4 1.5 Morebitna minirana podro~ja 4 1.6 Potovanje z vozilom 4 2 NEVARNOSTI V JAMAH 5 2.1 Sindrom visenja v pasu 5 2.2 Podori, proènje materiala in ru{enje dna 8 2.3 Mraz in vro~ina 9 2.4 Orientacija v jamah 10 2.5 Zdrsi in padci 12 2.6 Nevarnost zaradi vode 12 2.7 Zagozdenje v ozkih prehodih 13 2.8 Obti~anje v blatu 15 2.9 Onesnaèn zrak 15 2.10 Odpadki v jamah 20 2.11 Zdravstvene teàve in okùbe 20 2.12 Nepoznavanje lastnih sposobnosti in zmònosti 21 2.13 Utrujenost in iz~rpanost 21 2.14 Stres in panika 22 2.15 Lov za rekordi in nezdravo dojemanje 22 2.16 Vozel na koncu vrvi 22 2.17 Dvig prostega konca vrvi 22 2.18 Vrv, prekrita z ledom 23 2.19 Obra~anje vponke 23 2.20 Nevpletanje vrvne zavore 24 iii © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.21 Razpu{~eni dolgi lasje 24 2.22 Nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe transportnih vre~ 24 2.23 Nezgode s karbidnimi svetilkami in plinskimi kuhalniki 24 2.24 Slabo ali ne dovolj dobro na~rtovana raziskovanja 25 2.25 [irjenje oìn v jamah 25 3 NEVARNOSTI PRI UPORABI JAMARSKE IN RE[EVALNE OPREME 25 3.1 Poznavanje opreme in usposobljenost za uporabo 25 3.2 Nedelujo~a razsvetljava 25 3.3 Nedelujo~a oprema 26 3.4 Po{kodba in pretrganje vrvi 26 3.5 Odprtje centralne vponke na pasu 26 3.6 Nepravilno nastavljena ali izposojena oprema 26 3.7 Znanje opremljanja jam 27 3.8 Preluknjanje ali prevrnitev ~olna 27 4 NEVARNOSTI V UMETNIH PODZEMNIH OBJEKTIH 28 5 SPECIFIKE JAMARSKEGA RE[EVANJA V SLOVENIJI IN NA HRVA[KEM 29 6. PRIPORO^ILA ZA VARNEJ[E JAMARJENJE 30 6.1. Izurjenost in usposobljenost 30 6.2. Pred odhodom v jamo 30 6.3. Med dostopom do jame 30 6.4. V jami 30 6.5. Pri jamarskem raziskovanju in ekspedicijah v tujini 32 LITERATURA (UPORABLJENA IN PRIPORO^ENA) 32 iv © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 UVOD Ne var no sti v ja mah pona va di deli mo na objek tiv ne, sub jek tiv ne in teh ni~ ne. Objek tiv ne nevar no sti so odvi sne od spe ci fi~ ne nara ve jame ali obmo~ ja, kjer se naha ja. Sub jek tiv ne nevar no sti so posle di ca ~lo ve{ ke ga dejav nika, teh ni~ ne pa izha ja jo iz upo ra be raz li~ nih teh ni~ nih pri po mo~ kov med razi sko va njem in pri re{e va nju iz jam. To raz li ko va nje se upo rab lja za pou dar ja nje vzro ka nevar no sti. Prvi je deli tev na objek tiv ne in sub jek tiv ne nevar no sti uve del Emil Zsig mondy è leta 1880, kasne je pa so doda li {e teh ni~ ne nevar no sti. Toda pogo sto je tè ko jasno raz li ko va ti med vzro ki, ker so lah ko pove za ni in pre ple te ni: nevar nost trav me zara di sin dro ma visenja v pasu (ang. har ness hang syndro me, sus pen sion trau ma) je na pri mer objek tiv na, izpo stav ljen pa ji je vsak jamar, ki v pasu visi na vrvi. Nepoz na va nje meha niz ma nevar no sti in simp to mov je posle di ca neza dost ne izo bra­ è no sti jamar ja (sub jek tiv na kom po nen ta), sla bo nastav ljen pas pa lah ko trav mo pos pe {i. Zato v tem pri ro~ ni ku nevar no sti ne bodo raz vr{ ~e ne stro go na objek tiv ne, sub jek tiv ne in teh ni~ ne, ampak bodo opi sa ne s pou dar kom na vzro kih, prak ti~ nih izku{ njah in pre ven ti vi. Poz na va nje in razu me va nje narav nih poja vov na povr {i ni ter v ja mah, psi ho fi zi~ na in teh ni~ na pri prav ljenost ter upo {te va nje osnov nih var nost nih pra vil (sli ka 1) zmanj {a jo tve ga nje zara di objek tiv nih in teh ni~ nih nevar no sti. Zato se mora mo vsi jamar ji in jamar ski re{e val ci dobro zave da ti more bit nih nevar no sti. Ne var no sti med re{e va njem iz jam so ena ke kot pri nor mal nih jamar skih dejav no stih, stop nja tve ga nja pa je bis tve no vi{ ja zara di veli ke ga {te vi la lju di in opre me za re{e va nje ter ver jet no tudi zara di neu god nih raz mer v jami, ki so pov zro ~i le nesre ~o, zara di kate re je bila akti vi ra na jamar ska re{e val na slù ba. Ta pri ro~ nik ne opi su je nevar no sti, pove za nih z jam skim potap lja njem in re{e va njem za sifo ni ter sko zi sifone. Sli ka 1. Kadar jamar jem zmanj ka vrvi, osta ne pa jim {e nekaj opre me, zara di pre ve li ke èlje po nada lje va nju razi skav v~a sih uporablja jo raz li~ ne nevar ne impro vi za ci je. 1 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 1 NEVARNOSTI MED DOSTOPOM DO JAME Ker so jame pogo sto v go ra tih pre de lih, mora mo jamar ji in jamar ski re{e val ci za dostop do njih poz na ti vse more bit ne nevar no sti gor ske ga sve ta. Tu bomo izpo sta vi li naj po go stej {e, ki so pove za ne z ra zi ska va mi v ja mah. 1.1 Zah tev na orien ta ci ja Kra{ ki teren je pogo sto skal nat in raz gi ban, zato je giba nje po njem lah ko fizi~ no in orien ta cij sko pre cej zah tevno. V me gli ali pono ~i (ta krat jamar ji pogo sto pri de mo iz jame) je lah ko vrni tev od jame do baz ne ga tabo ra ali avta teàv na in pogo sto se zgo di, da jamar ali vsa eki pa zai de. Da bi se temu izog ni li, je pot od baz ne ga tabo ra do jame naj bo lje ozna ~i ti, kar se pogo sto nare di s kam ni ti mi moì ci, v zad njem ~asu pa tudi z raz li~ ni mi odsevni mi tra ko vi (sli ka 2). Pri dosto pu do vho da lah ko z na pra vo GPS shra ni mo pot do jame in se nato vra ~a mo po sle di. ^e se jamar na teàv nem tere nu vsee no izgu bi, pa je v~a sih naj bolj {a re{i tev biva ki ra nje in ~aka nje na jutro. ^e je med baz nim tabo rom in vho dom v jamo nape lja na tele fon ska lini ja, se jamar ji ob vrni tvi iz jame javi jo v baz ni tabor, od koder jim, ~e ne pri de jo v do go vor je nem ~asu, po{ lje jo neko ga napro ti. Pri razi sko va nju glo bo kih jam se baz ni tabor, ~e je to mogo ~e, posta vi v bli ì ni vho da, kar je logi sti~ no in var nost no naj bolj {a re{i tev. Sli ka 2. Pot od pla nin ske ga doma Petra Ska lar ja do vho da v Ska lar je vo brez no na Kanin skih podih je ozna ~ena s palica mi, na kate rih so odsev ni tra ko vi, da jamar ji pono ~i ne bi za{ li, kar bi bilo v mrz lih in snè nih raz me rah lahko smrt no nevar no. 1.2 Pla zo vi in lede ni{ ke raz po ke V vi so ko gor ju jamar ske razi ska ve pogo sto pote ka jo v zim skih mese cih, saj je takrat ob sta bil nem in hlad nem vre me nu koli ~i na vode v pod zem lju mini mal na. Vsak jamar, ki razi sku je jame v zim skih raz me rah, se mora zna ti giba ti po sne gu s krp lja mi ali tur ni mi smu~ mi ter ime ti izku{ nje pri upo ra bi derez in cepi na. Zelo pomemb no je, da pred odho dom v vi so ko gor je sprem lja mo vre men sko napo ved in se na pot odpra vi mo takrat, ko je vre me sta bil no in brez napo ve da nih ve~ jih snè nih pada vin. Pri ve~ dnev nem biva nju v jami se zave daj mo, da se lah ko vre men ske raz me re v go rah zelo hitro spre me ni jo. Ob ve~ ji koli ~i ni snè nih pada vin se stop nja nevar no sti snè nih pla zov zelo pove ~a in vrni tev jamar jev v do li no se lah ko kon ~a tra gi~ no. 2 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Pri na~r to va nju tak {nih akcij mora mo sprem lja ti dol go ro~ no vre men sko napo ved, pri po ro~ lji va je tele fon ska pove za va s po vr{ jem. Vsi ~la ni eki pe mora jo ime ti opre mo za re{e va nje iz snè nih pla zov (la vin ska òl na, son da in lopa ta) in upo {te va ti vsa var nost na pra vi la za var no giba nje v pla zo vi tih podro~ jih (sli ka 3). V vi so ko gor ju je v~a sih tre ba pre ~i ti lede ni ke, zato mora mo vede ti, da se lede ni{ ke raz po ke navad no poja vi jo na mestih, kjer se lede ni{ ka masa lomi zara di ve~ jih spre memb v na klo nu tere na. Tam pri de do natez ne ali tla~ ne nape to sti lede ni ka, pri ~emer nasta ne jo raz po ke v ob li ki ~rke A ali V. Raz po ko v ob li ki ~rke V za ra di veli ke odprti ne z lah ko to opa zi mo, raz po ke v ob li ki ~rke A pa ima jo majh no, sla bo opaz no odpr ti no, ki se {iri v glo bi no. Pri giba nju po lede ni ku mora mo biti navezani v ledeni{ko navezo. Med razi sko va njem viso ko gor ja pozi mi mora vsaj ena ose ba osta ti na povr{ ju. Prav tako je z jamo dobro ime ti tele fon sko pove za vo. Ose ba, ki ostane na povr{ ju, mora eki pam v jami spo ro ~i ti, ~e pri de do spre mem be vre men ske napo ve di. Poleg tega ima nalo go, da pri ~a ka jamar je ob vrni tvi iz jame, in ~e je potreb no, pred tem izkop lje nji hov {otor, saj so jamar ji navad no utru je ni, pre zeb li in mokri. ^e bi mora li sami izko pa va ti {otor, bi lah ko hitro pri{ lo do podh la di tve, ozeb lin ali omrz lin. Da lah ko jamar ji var no razi sku je mo v vi so ko gor ju, mora mo tudi pozi mi poz na ti vse nevar no sti in biti usposob lje ni za var no giba nje v go rah v zim skih raz me rah. V ve ~i ni pri me rov je naj bolj {a upo ra ba tur no smu ~ar ske opre me, ki omo go ~a dobro mobil nost. [ele ko se jamar uspo so bi za var no giba nje v zim skih raz me rah in pri do bi dovolj izku {enj, lah ko za~ ne razi sko va ti viso ko gor ske jame pozi mi, ker je to prav za prav zdru ì tev dveh zelo zahtev nih dejav no sti. Uspo sob lje ni mora mo biti tudi za upo ra bo lavin skih òln in ne sme mo poza bi ti, da mora vsak ime ti v na hrbt ni ku mo~ no lavinsko lopa to. Sli ka 3. Foto gra fi ja pri ka zu je baz ni tabor eks pe di ci je v jamo Voro nja leta 2009. Zara di nepri ~a ko va ne ga mo~ ne ga sneè nja in sla be izbi re baz ne ga tabo ra je snè ni plaz poru {il {otor, v ka te rem je bil pro stor za dru è nje ~la nov odprave. Na sre ~o takrat v njem ni bilo niko gar. 1.3 Stre le Stre le se pona va di poja vi jo ob nevih ti, pred vsem spom la di in pole ti. ^e med nevih to obsta ja nevar nost stre le, se mora mo izo gi ba ti giba nju po izpo stav lje nem tere nu, kot so gre be ni in vrho vi, in osam lje nim dre ve som, sle ~i mora mo jamar sko opre mo pri dosto pu do jame ali vra ~a nju iz nje ter se izo gi ba ti giba nju v sku pi ni. Spod mo li in vho di v jame ne zago tav lja jo zanes lji ve za{ ~i te pred stre lo. Tre ba je biti pre vi den tudi pri upo ra bi ì~ nih (polj skih) tele fo nov – VOX. V ne vih ti s stre la mi se mora mo izo gi ba ti nje go vi upo ra bi in se odda lji ti tako od 3 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 tele fo na kot tudi od kab la. Do elek tri~ ne ga uda ra zara di stre le lah ko prek tele fon ske ga kab la pri de tudi glo bo ko v jami,1 ~e na povr {i ni ni pra vil no ozem ljen s po seb nim pri klju~ kom za ta namen (PKON­10). 1.4 @iva li V na {ih kra jih ìva li ne pred stav lja jo veli ke nevar no sti za lju di. Nevar ne so le, ko varu je jo svo je mla di ~e ali ~e se po~u ti jo ogro è ne in se nima jo kam umak ni ti. @ival pona va di ~lo ve ka za~u ti veli ko prej kot ~lo vek njo in se mu umak ne. ^eprav so sre ~a nja z med ve di, vol ko vi, div ji mi pra {i ~i ali jele ni v~a sih nepri jet na, so lah ko veli ko nevarnej {i stru pe ne ka~e (gad, modras), paj ki in ùèl ke. Na obmo~ jih s stru pe ni mi ìval mi je pri po ro~ lji vo nosi ti visoke pohod ne ~ev lje, debe le noga vi ce in dol ge hla ~e. Poleg tega mora mo pazi ti, kam sto pa mo in za kaj se drì mo. Klo pi lah ko na lju di pre na {a jo raz li~ ne bolez ni, na na{em podro~ ju pred vsem klop ni menin goen ce fa li tis in okù bo, ki jo pov zro ~a bak te ri ja Bor re lia burg dor fe ri, zna no kot lymska bore lio za. Klo pi so najak tiv nej {i spomla di in zgo daj pole ti. Na ~lo ve ka lah ko pri de jo med giba njem sko zi viso ko tra vo, grmi ~ev je ali grmov je na poti v jamo. Po vrni tvi s te re na se mora mo med tu{i ra njem dobro pre gle da ti, pred vsem na mestih, kjer je koà naj nènej {a, in na lasi{ ~u. Obla ~i la je tre ba opra ti. Klo pa je naj bo lje odstra ni ti s pin ce to (pri mer na je pin ce ta {vi car skega noà, ker ima raven vrh). Naj bo lje ga je pri je ti ~im blì je gla vi in ga pre vid no ter mir no vle ~i v vseh sme reh, s ~i mer pre pre ~i mo, da se zadek odtr ga. Ljud je, ki v goz du in na tere nu pre ì vi jo veli ko ~asa, se lah ko cepi jo pro ti viru sne mu klop ne mu menin goen ce fa li ti su in se s tem za{ ~i ti jo. Za lymsko bore lio zo cepi va ni. Takoj ko koà na mestu ugri za por de ~i, se {e lah ko uspe {no posre du je z an ti bio ti ki, zato je pri po ro~ lji vo, da ko klo pa odstra ni mo, en mesec opa zu je mo, ali bo koà na tistem mestu por de ~e la. ^e se to zgo di, mora mo nemu do ma poi ska ti zdravni{ ko pomo~. Zelo nad lè ni so tudi komar ji. Pred nji mi se lah ko za{ ~i ti mo z re pe len ti (raz pr {i li), pri mer no oble ko in mre ì co ~ez obraz. Na podro~ jih z raz {ir je no mala ri jo se mora mo pos ve to va ti z zdrav ni kom in po potre bi jema ti ustrez no profi lak so (pre ven ti vo). Pri orga ni zi ra nju odprav na trop ska obmo~ ja se mora mo poza ni ma ti, ali gro zi nevar nost zara di stru pe nih ìva li samo na povr{ ju ali tudi v ja mah (npr. stru pe ni paj ki, {kor pi jo ni in podob no). ^e odha ja mo na trop ska obmo~ ja, kjer so pri sot ne stru pe ne ìva li, kot so paj ki, ka~e in {kor pi jo ni, mora mo pazi ti, da ima mo s sabo {otor s ka ko vost no mre ò. Ved no mora biti zaprt, obla ~i la in obu tev pa mora mo obvez no pre gle da ti, pre den si jih nadene mo. Pri giba nju sko zi dùn glo mora mo pozor no opa zo va ti oko li co in biti nanjo osre do to ~e ni. Pri sebi mora mo ved no ime ti ostro ma~e to. 1.5 More bit na mini ra na podro~ ja Na àlost je zara di voj ne na Hrva{ kem ter v Bo sni in Her ce go vi ni {e ved no veli ko podro ~ij, na kate rih obstaja nevar nost, da bomo sto pi li na mino. Aktiv ni doma ~i jamar ji in re{e val ci se je zave da jo, jamar je iz tuji ne in jamarje za~etnike pa mora jo opo zar ja ti nanjo. Po podat kih Hrva{ ke ga cen tra za raz mi ni ra nje (HCR) je bilo v letu 2012 na Hrva{ kem {e 695 km2 povr {in, za kate re se sumi, da so mini ra ne, one sna è ne pa so z 90.000 mina mi. V Bo sni in Her ce go vi ni je tak {nih povr {in {e 1274 km2, one sna è nih z 200.000 mina mi (Cen ter za raz mi ni ra nje BHMAC). Ko se odlo ~a mo, kate ro podro~ je bomo razi sko va li ({e pose bej jamar ji iz tuji ne), mora mo ved no dobro pre veri ti, ali je mor da tisto podro~ je mini ra no. ^e nismo pre pri ~a ni, ne sme mo razi sko va ti. ^e se na tak {nem podro~ ju zgo di nesre ~a, mora jo jamar ski re{e val ci sode lo va ti s pi ro teh ni ki. Do kaj pogo sto se zgo di, da so v ja mah raz li~ na eks plo ziv na sreds tva. Nika kor se jih ne sme mo doti ka ti niti jih nosi ti iz jame. O najd bi eks plo ziv nih naprav mora mo obve sti ti Cen ter za obve{ ~a nje (112). Mi ni ra nih podro ~ij v Slo ve ni ji ni, pa~ pa je v na {ih jamah veli ko neeks plo di ra nih uboj nih sred stev. 1.6 Poto va nje z vo zi lom Ta nevar nost ni nepo sred no pove za na z ja mars tvom in jamar skim re{e va njem, a jo mora mo vsee no upo {te va ti. Pogo sto po zah tev ni razi sko val ni ali re{e val ni akci ji jamar ji in re{e val ci utru je ni hiti mo domov, da bi bili ~im prej spet z dru ì no ali na delov nem mestu. Utru je ni in iz~r pa ni sede mo v av to mo bil, kar je lah ko zelo nevar no, ker sta zara di utru je no sti kon cen tra ci ja in hitrost rea gi ra nja zmanj {a ni, lah ko pa se tudi zgo di, da za vola nom med vò njo zas pi mo. Tak {nim situa ci jam se mora mo izo gi ba ti, ~e pa je vrni tev nuj na, naj se ~la ni eki pe pri vò nji menja va jo. Naj bo lje je, ~e vozi ose ba, ki ni bila v jami, ali tisti, ki se mu je uspe lo naj bolj spo ~i ti. 1 avgu sta 2002 je v Slo va~ ki jami na Hrva{ kem jamar v bi va ku na glo bi ni –350 m utr pel elek tri~ ni udar zara di stre le, saj tele fon ski kabel na povr {i ni ni bil ozem ljen. 4 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2 NEVARNOSTI V JAMAH 2.1 Sin drom vise nja v pasu Sve tov na medi cin ska in re{e val ska lite ra tu ra opi su je ta ta pojav kot tihe ga ubi jal ca pod raz li~ ni mi ime ni: har ness hang syndro me, har ness indu ced pat ho logy, sus pen sion trau ma, sus pen sion indu ced shock in podob no. Trav ma zara di vise nja v pasu je pove za na z dalj {im negib nim pokon~ nim polo à jem tele sa, ~emur smo izpostav lje ni vsi, ki visi mo na vrvi ali sidri{ ~u: jamar ji, jamar ski re{e val ci, sote skar ji, ple zal ci, alpi ni sti, delav ci na vi{i ni, gasil ci … O tem poja vu ni v slo ven ski in hrva{ ki lite ra tu ri napi sa ne ga prak ti~ no ni~, kljub temu da smo mu izpo stav lje ni vsi jamar ji in jamar ski re{e val ci, zato bomo pou da ri li nekaj pomemb nih podrob no sti. Po kon~ ni polo àj ose be, ki v pasu miru je, lah ko pov zro ~i izgu bo zave sti (or to stat ske sin ko pe). Naj bolj {i primer za razu me va nje tega poja va je rela tiv no pogo sta situa ci ja, ko iz leè ~e ga polo à ja naglo vsta ne mo. Ko vstane mo, se zara di tè no sti del krvi zadr ì v ve nah nog in spod nje ga dela tele sa, kar pov zro ~i zmanj {an dotok krvi v mò ga ne, pomanj ka nje kisi ka in izgu bo zave sti. ^lo ve{ ko telo ta pojav kom pen zi ra s hi trej {im in mo~ nej {im bit jem srca. Poleg tega se obrob ne ìle sti sne jo, nji ho va kapa ci te ta se zmanj {a, s ~i mer se zago to vi zado sten dotok krvi v mò ga ne in dru ge orga ne. Po dob no se zgo di, ko nek do nepre mi~ no sedi v pasu v po kon~ nem polo à ju. Pod vpli vom tè no sti gre kri v noge, ki neo bre me nje ne visi jo v zra ku, mi{i ce pa po~i va jo. Kr~e nje nò nih mi{ic ima pri vra ~a nju ven ske krvi v srce pomemb no vlo go, kar pa je pri negib nem vise nju ote è no. Rezultat: nezavest ZA^ETEK Oteèn povratek Po{kodba venske krvi organov iz nog Tkiva ostajajo Zmanj{an dotok brez kisika krvi v srce Padec Srce dela krvnega »v prazno« tlaka Stres Srce ~rpa vse manj krvi Pojavi se Izlo~anje zakisanost krvi, adrenalina ki dodatno (in podobnih poslab{a snovi) stanje organizma Aktiviranje obrambnih mehanizmov telesa Sli ka 4. Ver jet no zapo red je dogod kov, ki lah ko pov zro ~i jo smrt zara di podalj{anega orto stat ske ga {oka (po Patsc hei der ju) 5 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Po leg tega pas s svo jim pri ti skom (sti ska njem ste gen) dodat no ote ù je cir ku la ci jo, kar vodi do {e zmanj {a ne ga pre to ka krvi pro ti srcu. Ta situa cija je za telo podob na kot pre ve zo va nje okon ~in in lah ko pri pe lje do aktiva ci je para sim pa ti~ ne ga reflek sa. Posle di~ no pri de do zmanj {a nja sr~nega utri pa (bra di kar di je) in pad ca krv ne ga pri ti ska (hi po ten zi je). Jamar ski paso vi ima jo niz ko teì{ ~e in pogo sto se zgo di, da sta tako telo kakor gla va nag nje na nazaj (hi pe rek sten zi ja vra tu), kar pov zro ~i pove ~a nje tora kalne ga tla ka (in hi bi ci jo sim pa ti ku sa), dodat no {ir je nje krv nih ìl (va zo di lata ci jo) in zni à nje krv ne ga tla ka (hi po ten zi jo). Vse to vodi v sr~ no­ìl no odpo ve do va nje, ki zaja me vse orga ne, vklju~ no z mò ga ni, posle di ca je izgu ba zave sti. Tak {no sta nje lah ko pov zro ~i tudi smrt (sli ka 4). Ven ska kri, ki je bila zara di sla be cir ku la ci je v no gah dlje ~asa, je polna meta bo li tov, CO2 in tok si nov. Zato neka te ri viri nava ja jo, da je daja nje pri za de te ga v vo do rav ni polo àj v tak {nem pri me ru lah ko usod no, saj tak­ {na kri naglo pri de do srca in lah ko pov zro ~i sr~ ni zastoj. Raz lo gi, zakaj nek do miru je na vrvi, so raz li~ ni: utru je nost, hipo gli ke mi ja, podh la je nost, po{ kod ba zara di pada jo ~e ga kame nja, teh ni~ ne ali du{ev ne teà ve. Po{ ko do va nec, ki se po vrvi iz kate re ga koli raz lo ga ne more giba ti, si mora pri za de va ti, da posta vi noge v ~im bolj vodo ra ven polo àj ali vsaj dvig ne kole na, da raz bre me ni pri tisk na pas in steg na ter tako omo go ~i bolj {o cir ku la ci jo. Tak {en polo àj jamar ji pogo sto zav za me mo med dalj­ {im ~aka njem na sidri{ ~u. Dvig ne mo kole na, kot bi ~epe li, jih naslo ni mo na ste no, z ro ka mi se pri me mo pod kole ni in se izteg ne mo s hrb tom nazaj. Tako raz bre me ni mo noge in omo go ~i mo là ji pre tok krvi iz nog v telo. V si dri{ ~e lah ko vpne mo stop no zan ko in vanjo naslo ni mo noge, jih dvigne mo in raz bre me ni mo pri tisk pasu. Pri tem smo na ste no naslo nje ni z bokom. V Slo ve ni ji in na Hrva{ kem obsta ja veli ko bre zen, glob ljih od 200 metrov, zato je pogo sta situa ci ja, v ka te ri je jamar dalj {i ali celo ves ~as med plezanjem po takem breznu na vrvi (sli ki 5 in 6). Pre pre ~e va nje • Za ve da ti se mora mo, da je vsak, ki visi v ja mar skem pasu na vrvi in miru je, izpo stav ljen trav mi zara di vise nja. • Za ve da ti se mora mo, da je trav ma zara di dalj {e ga vise nja smrt no nevar na. • Vsak s po{ kod bo gla ve, {e pose bej ob izgu bi zave sti, je izpo stav lje n po{ kod bi zara di vise nja. • Za ve da ti se mora mo, da lah ko pri neza vest ni ose bi na vrvi smrt nastopi v manj kot dese tih minu tah! • Ogro èn je tudi po{ ko do va nec, ki ga pre na {a mo v nav pi~ nem polo à ju. • Poz na ti mora mo simp to me sin dro ma vise nja v pasu, da bi se izog ni li nevar nim situa ci jam. • Ja mar ji, jamar ski re{e val ci in dru gi, ki dela mo na vrvi, se mora mo izogi ba ti dol go traj nim in zah tev nim vzpe nja njem in spu{ ~a njem na vrvi, ~e smo utru je ni, dehi dri ra ni, podh la je ni ali iz~r pa ni. • Izo gi ba ti se mora mo situa ci ji, ko noge negib no visi jo v pasu. • Ja mar ji in jamar ski re{e val ci v brez nu niko li ne sme mo biti sami. • Po go sto mora mo »pum pa ti« z no ga mi. ^e na sidri{ ~u dol go ~aka mo, se mora mo pre mi ka ti oz. spre mi nja ti svoj polo àj, se dvig ni ti v stop ni zan ki in podob no, kar raz bre me ni pri tisk trakov plezalnega pasu na pas in steg na. • V dol gih pre vi snih brez nih se lah ko zgo di, da mora mo jamar ji ali jamar­ Sli ka 5. Pre vi sno brez no v jami Mamet ski re{e val ci dol go ~aka ti. Hitro lah ko ob~u ti mo, da so noge otr ple (»le sene noge«). To mora mo pra vo ~a sno pre poz na ti in sple za ti nekaj metrov, da se akti vi ra jo mi{i ce in zmanj {a pri tisk pasu. 6 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Simp to mi pred izgu bo zave sti Sla bost, hitro diha nje, pote nje, ble di ca, vro ~in ski obli vi, ob~u tek pani ke ali tesno be, pos pe {en sr~ ni utrip in povi­ {an krv ni tlak, omo ti ca, nena vad no po~a sen sr~en utrip in ni zek krv ni tlak (obi ~aj no se poja vi po pove ~a nju sr~ ne ga utri pa). De jav ni ki, ki pove ~u je jo tve ga nje • po{ ko do va nec ne more pre mi ka ti nog, s ~i mer bi izbolj {al cir ku la ci jo; • bo le ~i na; • de hi dra ci ja; • podh la di tev; • {ok; • iz ~r pa nost; • sr~ no­ìl ne bolez ni in bolez ni dihal. Re {e va nje in zdrav lje nje • Zelo pomemb no je, da po{ ko do van ca kar naj hi tre je sna me mo z vrvi. • Sle di ti mora jo temelj na na~e la oskr be po{ ko do van ca – ABC ( air way, breat hing, cir cu la tion): dihal ne poti, diha nje, krv ni obtok. • Po{ ko do van ca mora mo ogre ti, rehi dri ra ti in zmanj {a ti {ok. S tem bomo naj hi tre je sta bi li zi ra li posle di ce travme zara di dalj {e ga vise nja v pasu in po{ ko do va nec bo bolje pre ne sel trans port. • Izo gi ba ti se mora mo dvi ga nju po{ ko do van ca v nav pi~ ni polo àj v no si lih, koli kor je to le mogo ~e. • Ne neh no mora mo sprem lja ti sta nje zave sti po{ ko do van ca in z njim komu ni ci ra ti. • Ne neh no mora mo sprem lja ti diha nje in krv ni obtok. ^e je po{ ko do va nec neza ve sten, mora mo poskr be ti, da ima odpr to dihal no pot. • Ko po{ ko do van ca sna me mo z vrvi, ga po trav mi zara di vise nja v pasu niko li ne sme mo posta vi ti v le è­ ~i polo àj, saj ven ska kri iz nog, ki ima veli ko tok si nov in CO2, hitro dose è srce in lah ko pov zro ~i zastoj srca. Po{ ko do van ca mora mo name sti ti in pre na {a ti v se de ~em polo à ju z dvig nje ni mi kole ni ali v po lo­ àju z dvig nje nim tru pom in kole ni, da pre pre ~i mo nena den dotok ven ske krvi iz nog v srce.2 Vsi deli pasu in obla ~il mora jo biti ohlap ni. • Pri po ro~ lji vo je zago to vi ti sprems tvo zdrav ni ka, saj bo mogo ~e tre ba sta bi li zi ra ti sr~ no­ìl ni sistem. Mò ni so tudi zaple ti z od po ved jo led vic in hipo gli ke mi ja. • Tudi v pri me rih z manj resni mi simp to mi je pri poro~ lji va hos pi ta li za ci ja. Sin drom vise nja v pasu je podrob no opi san v de lih Seddo na (2002) in Mila ni ja (2009), ven dar pa obsta ja tudi Beverly je va razi ska va (2003), v ka te ri so testi ra li dva pro sto volj ca z do bro tele sno kon di ci jo (mo{ ke ga in ènsko, sta ra 30 in 24 let) in po 20 minu tah ni bilo nobe nih sr~ no­ìl nih spre memb ali spre memb vital nih funk cij niti zna kov izgu be zave sti.3 2 po teme lji tih {tu di jah (evi den ce-ba sed review of the cur rent gui dan ce on first aid mea su res for sus pen sion trau ma, 2009; Cli ni cal update: Sus pen sion trau ma, 2011) ni nika kr {nih doka zov v prid tak {ne mu odklo nu v na ~i nu nude nja prve pomo ~i oz. rea ni ma ci ji. iz ve~ raz lo gov v naj no vej {i lite ra tu ri tudi v tem pri me ru pri po ro ~a jo obi ~a jen, leè ~i polo àj pri za de te ga. (op. Ciril Tr~ek, dr. med.) 3 tovrst nih razi skav so nare di li kar pre cej, vsem pa je skup no, da so mora li opa zo va nja prei sko van cev zara di pre sin ko pe in stra hu pred resni mi zdravs tve ni mi posle di ca mi ali celo smrt jo pre ki nja ti prez godaj, da bi dobi li trd nej {i uvid v pa to fi zio lo gi jo tega sin dro ma. veli ko, precej dobrih, je objav lje nih v nem{ kem jezi ku, teh ~lan kov pa navad no v metaa na li zah z is kal ni ki ne naj de jo in zato niso dovolj odmev ni. Sli ka 6. Pat kov gu{t – 553-me tr ska ver ti ka la, v ka te ri jamar ves (op. Ciril Tr~ek, dr. med.) ~as visi na vrvi 7 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.2 Podo ri, pro è nje mate ria la in ru{e nje dna V ja mah obsta ja veli ka nevar nost kru {e nja kame nja raz li~ nih dimen zij (od kamen~ kov do kam ni tih blo kov, tè kih ve~ ton), ledu, sedi men tov in dru ge ga mate ria la, seve da pa je odvi sna od struk tu re ste ne in mor fo lo{ kih zna ~ilno sti. Naj ve~ ja nevar nost zara di kru {e nja kame nja in podob ne ga mate ria la je na vhod nih delih. Tam so ste ne najbolj kru{ lji ve, ker so izpo stav lje ne delo va nju vre men skih raz mer, na pri mer izra zi tim dnev nim in let nim tem pera tur nim niha njem, zmr zo va nju vode v raz po kah, vod ni ero zi ji in podob no. ^e je vhod v ob li ki lija ka in kru{ ljiv, je pri po ro~ lji vo oko li nje ga posta vi ti vrv no ogra jo, ki jamar jem in re{eval cem jasno ozna ~u je, kje lah ko hodi jo, ne da bi kaj spro ì li v jamo. Poleg tega se lah ko pri delu ob vho du na vrv ni ogra ji varu je jo s pop ko vi no. Oprem lje va lec mora pri prvem vsto pu v jamo izbra ti naj bolj {o mò no to~ ko vsto pa, kjer je ste na naj bolj kom pakt na, in smer spu sta teme lji to o~i sti ti raz rah lja ne ga kame nja ter dru ge ga materia la (sli ka 7). Na vhod nih delih jam za izvlek nosil s po{ ko do van cem pogo sto posta vi mo tirol sko pre~ ni co, da se tako izogne mo kru {e nju kame nja in dru ge ga mate ria la v glo bi no. Sli ka 7. Rume no je ozna ~e na izbra na naj var nej {a smer Sli ka 8. Oprem lje va lec mora v brez no odkru {i ti ves postav lja nja vrvi, rde ~e pa je nevar no obmo~je mate rial, ki ga lah ko dose è in koli kor ga je vho da, od koder je mò no spro ì ti kame nje mò no zru {i ti. v brez no. Le de ni slo ji na ste nah ali poli cah v ja mah lah ko zara di talje nja sami pade jo v brez no, {e pose bej v po let nih mese cih. Tudi te mora oprem lje va lec ~im bolj o~i sti ti v sme ri napre do va nja, zato mora ime ti v~a sih s sabo pali co za ru{e nje nedo seg lji vih lede nih slo jev in lede nih sta lak ti tov. V~a sih pa to ni mò no, ker se lede ni slo ji naha ja jo vzdol` vse ga profi la brez na in jih ni mò no dose ~i (sli ka 8). ^e sme ri napre do va nja ni mò no zava ro va ti, moramo obisk jame pre lo ì ti in jo obi ska ti v sta bil nih, hlad nih zim skih dneh, ko je nevar nost pada nja ledu naj manj {a. Res pa je, da zim ska razi sko va nja pome ni jo zah tev nej {o logi sti~ no pri pra vo, hkra ti pa so takrat pri sot ne dru ge nevar no sti, reci mo pla zo vi in ozeb li ne. Za sut je vho da (sli ki 9 in 10) in ru{e nje stro pa ali dna sta v ja mah red ka. Do zru {i tve lah ko pri de zara di potresa, delo va nja hudour ni{ kih tokov ali ~lo ve{ kih aktiv no sti (na pri mer del v kam no lo mu, mini ra nja in podob no). V ja mah v~asih nastane tako imenovano lažno dno, kadar se v ò jih delih zagoz di jo deb la, veje in podo ben mate rial, ki ga kasne je pre kri je list je, manj {e kame nje in podob no. S svo jo teò lah ko jamar poru {i rav no tè je, zara di ~esar se dno zru {i in udre, zato je ved no tre ba pre ve ri ti, ali je dno sta bil no, pre den se odp ne mo z vrvi. To je naj bo lje sto ri ti tako, da z nogo nekaj krat uda ri mo ob tla ali posko ~i mo. ^e pri tem odme va z glo bo kim tonom in mo~ no vibri ra, lah ko upra vi ~e no dom ne va mo, da ni var no, da gre torej za là no dno in da mora mo posta vi ti vrv no ogra jo za varo va nje. 8 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Sli ka 9. Vhod v jamo, zaprt zara di zasut ja s ka me njem Sli ka 10. Pre ki nje na ~rta ozna ~u je nivo nasu te ga mate ria la, ki ga je bilo tre ba odko pa ti, da se je vhod v jamo spet odprl. 2.3 Mraz in vro ~i na Tem pe ra tur no obmo~ je v slo ven skih jamah je znatno in sega od 0 ˚C v hlad nih alp skih jamah do ve~ kot 20 ˚C, kakr {ne so reci mo tem pe ra tu re v ja mah s ter mal ni mi izvi ri. Niz ka tem pe ra tu ra ob viso ki vlà no sti pov zro ~a hitro podh la di tev, zato mora mo nosi ti pri mer no oble ko in obu tev, med ve~ dnev nim razi sko va njem ali re{e va njem pa mora mo pred vi de ti tudi posta vi tev biva ka. Ne sme mo poza bi ti, da smo vsi jamar ji in jamar ski re{e val ci med biva njem v pod zem lju izpo stav lje ni podh la di tvi (hi po termi ji) in da se mora mo na to pri mer no pri pra vi ti. Med oseb no opre mo vsa ke ga jamar ja mora biti izo la cij ska foli ja (as tro fo li ja). Naj bo lje jo je ved no nosi ti s sabo kar v ~e la di, med ve~ dnev ni mi razi sko va nji ali re{e va nji pa je pri po ro~ lji vo nosi ti tudi mo~ nej {o izo la cij sko foli jo za ve~ krat no upo ra bo ali bivak vre ~o. V pri me ru dol go traj ne ga ~aka nja jamar sede na trans port no vre ~o, posta vi ~ela do s kar bid no sve til ko4 med noge in se ogr ne z izo la cij sko foli jo (sli ka 11). Pod foli jo se dokaj hitro dose è ugod na tem pe ra tu ra in jamar lah ko tako ~aka ve~ ur, ko pa raz gr ne foli jo, lah ko nasto pi mo~an in nepri je ten ob~u tek mra za, ki ga pogo sto sprem lja drge ta nje. Zavet je foli je zato zapu sti mo {ele, ko vemo, da se bomo za~e li giba ti. ^e je pri sot nih ve~ jamar jev, lah ko iz ve~ izo la cij skih folij nare di mo bivak. Izo la cij sko foli jo ali kos poli vi ni la (npr. vre ~o za sme ti) lah ko upo ra bi mo tudi kot pele ri no, ki nas {~i ti pred vodo v brez nu ali na mestih, kjer smo izpo stav lje ni pr{e nju vode, pa se ne more mo umak ni ti, na pri mer med re{eva njem na sidri{ ~u. Tak {na impro vi za ci ja nam omo go ~a, da osta ne mo suhi in zmanj {a mo mò nost podh la di tve. V ta namen lah ko upo ra bi mo tudi pele ri no. Re {e va nje iz jame lah ko tra ja od nekaj ur do nekaj dni (lah ko pa tudi veli ko dlje), zato s sabo ne vza me mo le biva ka za po{ ko do van ca, tem ve~ tudi za vsa ko re{e val no eki po. V vod nih jamah se pogo sto dol go traj no zadr ù je mo v vodi, kar {e pove ~a nevar nost podh la di tve, zato upora bi mo mokre ali suhe potap lja{ ke oble ke. Vi{ je tem pe ra tu re niso tako nevar ne, zmanj {u je jo pa u~in ko vi tost. Na sve tu obsta ja jo jame z mno go ekstremnej {i mi tem pe ra tu ra mi: do –40 ˚C na Antark ti ki ali prek 50 ˚C v Nai ci v Me hi ki. Za razi sko va nje tak {nih jam sta potreb ni poseb na oble ka in opre ma, ki pre pre ~u je ta zmr zo va nje ozi ro ma vro ~in ski udar. 4 v zad njih letih se vse pogo ste je upo rab lja LeD-raz svet lja va, zato mora mo ime ti za ogre va nje s sabo sve ~o ali plin ski goril nik. 9 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Sli ka 11. Tri je jamar ji, zagr nje ni z izo la cij sko foli jo, se gre je jo s pla me ni kar bid nih sve tilk in ~aka jo trans port no eki po, ki jim bo prinesla bivak. 2.4 Orien ta ci ja v ja mah Orien ta ci ja v ja mah je lah ko zelo zah tev na, saj pote ka v treh dimen zi jah. Pre ho di med rovi so lah ko zelo majh ni, neo paz ni in skri ti. [e pose bej tè ko se je orien ti ra ti v za ple te nih in dol gih jamah (sli ka 12), kjer zlah ka zai de mo, zato se nena ~r to va no podalj {a biva nje v pod zem lju, lah ko pri de do podh la di tve, iz~r pa no sti, pomanj ka nja hra ne in podob no. Da bi se izog ni li teà vam z orien ta ci jo, mora mo ime ti s sabo na~rt jame in kom pas. Po jami se je pri po ro~lji vo giba ti ob eni ste ni rova, pri tem pa ves ~as pre ver ja ti giba nje na na~r tu. [e naj bo lje pa je ime ti v sku pi ni jamar je, ki so jamo razi sko va li in jo dobro poz na jo, saj je v tem pri me ru giba nje naj hi trej {e in naje no stav nej {e. Med re{e val no akci jo mora mo pot sko zi jamo od vho da do kra ja nesre ~e ozna ~i ti, da lah ko re{e val ne eki pe varno in hitro napre du je jo. Ozna ~i mo jo s tra ko vi iz poli vi ni la, svet le ~i mi pal~ ka mi, sig nal ni mi LED­sve til ka mi in podob no (sli ka 13). 10 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 jamski sistem kita Ga]e[iNa Crnopac, Hrva{ka vhod Draènova puhaljka dolìna: 26.371 m (4. 1. 2014) globina: –737 m vhod Kita Ga}e{ina Sli ka 12. Na~rt jam ske ga siste ma Kita Ga}e{i na (sta nje 21. 1. 2013) naj bo lje kaè zaple te nost raz ve ja ne ga jam ske ga siste ma, v ka kr {nem je orien ta ci ja zelo zah tev na. Sli ka 13. Ozna ~e va nje poti v jami s svet le ~i mi pal~ ka mi in tra kom iz poli vi ni la 11 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.5 Zdr si in pad ci Ste ne v ja mah so vlà ne in pogo sto blat ne, zato so spolz ke. V spolz kih rovih je mò nost zdr sa ali pad ca pove ~ana, v kom bi na ci ji s ~lo ve{ kim dejav ni kom pa lah ko pri ve de do raz li~ nih po{ kodb. Ome je no vid no polje, kakr {no jamar jem nudi sve til ka, pogo sto pov zro ~i sub jek ti ven ob~u tek var no sti, zato jamar ji ple za mo tudi tam, kjer pri dnev ni svet lo bi brez varo va nja na to ne bi niti pomi sli li. ^e k temu doda mo {e dejav nik utru je no sti, pogo sto pri so ten med dalj {i mi razi sko va nji, nevar nost zdr sov ali pad cev posta ne zelo viso ka. To tve ga nje je mogo ~e zmanj {a ti s po sta vi tvi jo vrvi na prob le ma ti~ nih mestih v jami (sli ka 14), z izo gi banjem nepo treb no dol gim razi sko va njem brez po~it ka ali biva ki ra nja, z upo ra bo pri mer ne obu tve in s po ve ~a no pozor nost jo pri giba nju. Sli ka 14. Vrv no ogra jo posta vi mo zara di var no sti na mestih, ki bi jih sicer lah ko pre ma ga li tudi brez pomo ~i vrvi, a bi v pri me ru zdr sa pri{ lo do po{ kodb ali celo smr ti. Jamar na foto gra fi ji se varu je na vrv ni ogra ji nad vho dom v 200 m glo bo ko brez no v jam skem siste mu Vele bi ta, v rovu Nav. 2.6 Nevar nost zara di vode Vod ni hudour ni ki (na ra sle vode) so spe ci fi~ na nevar nost v ja mah, saj lah ko del no ali popol no ma zali je jo rove in s tem ogro zi jo vse jamar je in re{e val ce, ki so tam. Naj ve~ ja tovrst na nevar nost se poja vi po obil nem deèv ju ali hitrem talje nju sne ga v hi dro lo{ ko aktiv nih jamah (iz vi ri, poì ral ni ki, esta ve le, vrel ci) ter na sti kih pre pust nih in slab {e pre pust nih ozi ro ma nepre pust nih kam nin. V ja mah nevar nost gro zi tudi zara di mate ria lov, ki jih v brez na s sabo nosi voda. Kam ni in drug mate rial, ki ga pri na {a, lah ko po{ ko du je jo in celo izpu li jo sidri{ ~a, potr ga jo vrvi ter ubi je jo jamar je. Sla po vi v brez nih lah ko one mo go ~i jo ple za nje, pov zro ~i jo podh la di tev ali raz pr {i jo vod ne kap lji ce v ae ro sol, v ka te rem je tè ko ali nemogo ~e diha ti. Za ve da ti se mora mo, da se dvig vode v po sa mez nih jamah lah ko zgo di v zelo krat kem ~asu (sli ki 15 in 16), pri ~emer je lah ko vi{ ji celo od nekaj deset metrov. Pred nenad nim dvi gom vode v jami za~u ti mo nena den, mo~an 12 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Sli ka 15. Hiter dvig vode na tak {nih mestih pov zro ~i nasta nek Sli ka 16. Oprem lje va lec mora ved no ime ti v mi slih, ali bo smer sifo na. ogro è na v pri me ru viso kih voda. pre tok zra ka v va lo vih. To je znak, da se mora mo takoj umak ni ti na ~im vi{ je mesto ali jamo zapu sti ti, ~e konfi gu ra ci ja to omo go ~a. Pred vsto pom v jamo, {e pose bej ob ve~ dnev nih biva njih v pod zem lju, mora mo preu ~i ti vre men sko napoved, sprem lja ti raz me re na povr {i ni in dobro poz na ti nara vo jame ter podro~ ja, na kate rem je. Prav tako je dobro poteg ni ti tele fon sko zve zo (ali zago to vi ti brez ì~ no zve zo), da s po vr{ ja lah ko pra vo ~a sno spo ro ~i jo infor ma ci je o spre mem bi vre men skih raz mer. Ne var no sti zara di vode so bile tudi glav ni del sce na ri ja holly wood ske ga fil ma Sanc tum. 2.7 Zagoz de nje v oz kih pre ho dih Ra zi sko va nje jam pogo sto zah te va tudi pre ma go va nje zelo ozkih pre ho dov, kjer kakor pri vseh dru gih aktiv nostih naj bolj poma ga jo izku{ nje. Naj po memb ne je je, da si oì no dobro ogle da mo in se nato odlo ~i mo, v kak {nem polo à ju jo bomo pre ma ga li. Pri po ro~ lji vo si je pre ma go va nje oì ne zami sli ti vna prej, si ga vizua li zi ra ti. Pogo sto poma ga, ~e gre prvi sko zi oì no izku {e nej {i jamar, pri ~emer ga manj izku {e ni opa zu je, nato pa pono vi nje go ve kret nje. ^e je tre ba, pred pre ma go va njem s sebe sna me mo vso jamar sko opre mo, ki bi se lah ko zatak ni la, na primer pas, vpon ke, vrv no zavo ro, pri è mi, kar bid no sve til ko in dru go. ^e gre za ver ti kal no oì no, mora mo vede ti, da je navz dol komaj pre hod no zoì tev mno go tè je pre ma ga ti ob vrni tvi (pri ple za nju). V nez na ne po{ev ne oì ne z na klo nom pro ti glo bi ni niko li ne gre mo z gla vo naprej, kaj ti ~e so nepre hod ne, je vrni tev zelo tè ka ali celo nemo go ~a. V zelo ozkih pre ho dih je dobro sne ti ~ela do in jo dràti pred sabo, da je gla va bolj gib lji va, s tem pa tudi bolje vidi mo in là je naj de mo ustrez ni pre hod. Prsni ko{ je navad no naj {ir {i del tele sa, zato mora mo v~a sih v oì ni izdih ni ti, da gre mo lah ko sko zi. To so tako ime no va ne oì ne »na izdih«. ^e se zagoz di mo, pani ka in nagli gibi situa ci jo le ote ì jo. Zato se mora zagoz de ni jamar spro sti ti in se potr pè lji vo, z mi li me tr ski mi gibi izvle ~i iz oì ne. Pri napre do va nju med zagoz de ni mi kam ni ti mi blo ki (po do ri) se niko li ne sme mo pri je ma ti in vle ~i za blo ke, zagoz de ne nad nami, ker lah ko blok zdr sne in nas ukle{ ~i (sli ka 17). Tak {na situa ci ja je izjem no nevar na, ker ekipa ne more pri ti do jamar ja, mini ra nje in {iri tev pa ogro à jo tako jamar ja kakor nje go ve re{e val ce. Re{e va nje iz tak {ne situa ci je je lah ko izjem no zah tev no in dol go traj no, ker zah te va pre mi ka nje blo kov, postav lja nje pod por nih ste brov in podob no. 13 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Sli ka 17. Tla ~e nje med zagoz de ni mi kam ni ti mi blo ki je lah ko zelo nepri jet no in nevar no. Pri sot nost part ner ja ali eki pe, ki sve tu je in spodbu ja, je lah ko v ve li ko pomo~. Tè ko pre hod ne verti kal ne oì ne, kjer mora mo biti vpe ti v vrv in se vzpe nja ti s pri è ma ma, mor da ne bo mò no pre maga ti, ker se bosta pri è mi zati ka li in moti li, povsem mò no pa je tudi, da ju ne bomo mogli ve~ niti premak ni ti. Takrat se lah ko znaj de mo v zelo tè ki situaci ji. Eki pa nad oì no lah ko jamar ju poma ga tako, da mu vrè vrv, ki jo ta vpne v pas, potem pa ga pre vid no dvi ga s ka te rim od mane vrov za dvi ga nje (si stem dvoj ne ga {krip ~ev ja, pro ti te à in podob no). Na ta na~in jamar ja pri è mi ne bosta moti li in bo imel svo bod ne roke in noge, da bo poma gal pri prema go va nju oì ne. Da pa ne bi pri{ lo do po{ kodb in zagoz di tve, je zelo pomemb no, da eki pa, ki pomaga, dobro poslu {a in sin hro ni zi ra no dela po navodi lih jamar ja, ki pre ma gu je oì no. Si tua ci jo na sli ki 18 bi bilo tre ba re{i ti tako, da bi oì no {e pred jamar je vim vsto pom dovolj raz {iri li za nor ma len pre hod. Tako bi se izog ni li zagozdi tvi. Sli ka 18. Ob pre ho du sko zi oì no mora jamar, ki je zunaj, pomaga ti tako, da izp ne odmik. 14 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.8 Obti ~a nje v bla tu V~a sih je rov pre krit z de be lo plast jo mokre ga, sko raj teko ~e ga bla ta in lah ko se zgo di, da jamar ali re{e val ci z no si li v njem obti ~i jo do te mere, da je giba nje znat no ote è no, v red kih pri me rih pa celo nemo go ~e. V ne ka te rih jamah, na pri mer na podro~ ju Dach stei na v Av stri ji, obsta ja jo niz ki mean dri, pol ni blat ne ga sedi men ta, prek kate re ga lah ko napre du je mo le leè. ^e je sedi ment dovolj redek, lah ko jamar obti ~i ali povsem poto ne. Da se to ne bi zgo di lo, prek blat ne ga sedi men ta polo ì mo naj lon sko ponja vo, tako se jamar je va teà razpo re di na ve~ ji povr {i ni, ko se pla zi prek nje. ^e pre so di mo, da je kraj neva ren, se mu raje izog ne mo. 2.9 One sna èn zrak Ka ko vost one sna è ne ga zra ka lah ko {ko di zdrav ju, kva li te ti ìv lje nja ali pa {ko dlji vo vpli va na kate ro koli okoljsko kom po nen to. Ja mar ji pa pogo sto upo rab lja mo tudi ter min »slab zrak« v ja mah, pri ~emer misli mo na zmanj {a no vseb nost kisi ka,5 ki lah ko pov zro ~i pos pe {e no ali ote è no diha nje, neza vest ali celo smrt (pre gled ni ca 1). Raz log za zmanj­ {a nje vseb no sti kisi ka leì v po ve ~a nju vseb no sti neka te rih dru gih pli nov, naj po go ste je CO2. Pre gled ni ca 1. Simp to mi in posle di ce neza dost ne koli ~i ne kisi ka v zra ku po Smit hu (1997) koncentracija o2 v zraku (%) Simptomi 21–14 Hi trej {e diha nje, pos pe {en sr~ ni utrip in zmanj {a na pozor nost. 14–10 Na pa~ ne pre so je, hitra utru je nost, raz drà lji vost. mò na sla bost in bru ha nje. Zmanj {a na gib lji vost, mò na omr tvi ~e- nost. ogro è na ose ba se pogo sto ne zave da situa ci je, dokler se ne 10–6 sese de in ne more niti hodi ti niti se pla zi ti. ^eprav je mò na rea ni- ma ci ja, obsta ja mò nost traj ne po{ kod be mò ga nov. tè ko diha nje, kr~i. pre ne ha nje diha nja, srce bije {e nekaj minut. < 6 Za nes lji va smrt. Og lji kov diok sid (CO2) je negor ljiv in brez bar ven plin {ib ke ga ostre ga vonja. V at mos fe ri ga je oko li 0,03 %, ne spod bu ja gore nja in ima pomemb no vlo go v kro è nju oglji ka v na ra vi (Be de ko vi} & Salo pek, 2010). Zrak v jamah ima pra vi lo ma vi{ jo vseb nost CO2 od zuna nje ga atmos fer ske ga zra ka. Nje go va vseb nost pa je lah ko tudi nekaj krat vi{ ja, ~eprav red ko pre se è 1 do 2 %. Vi{ je vseb no sti CO2 so zna ~il ne za dele jam s sla bim giba njem zra ka (npr. ob~a sni sifo ni), v ka te re je voda pri ne sla ve~ je koli ~i ne organ ske ga mate ria la, ki se je za~el raz kra ja ti. Simp to mi in posle di ce povi {a ne vseb no sti CO2 so pri ka za ni v pre gled ni ci 2. Do zvi {a nja vseb no sti CO2 lah ko pri de tudi, ko ve~ ja sku pi na lju di dlje ~asa biva v majh nem pro sto ru (bi vak), {e pose bej, ~e upo rab lja jo kar bid no sve til ko. Pri nas je tipi ~en pri mer dvo ra ni ca na dnu brez na Cink krì, ki je sko raj nepre du {no zapr ta z bla tom in v njej è kraj {a pri sot nost nekaj jamar jev, ki izdi hu je jo CO2, lah ko pov zro ~i sla bost. Gle de na to, da je CO2 tè ji od zra ka,6 lah ko pri ~a ku je mo, da se bo zbi ral v nì jih ozi ro ma glob ljih pre de lih rova, pred vsem v ja mah manj {ih dimen zij z ve li ko organ ske ga mate ria la in sla bo cir ku la ci jo zra ka. V ve li kih jamah je to mno go bolj kom plek sno. Jame, za kate re se ve, da ima jo nevar ne vseb no sti CO2, bi bilo pri vho du dobro ozna ~i ti, da se pre pre ~i ogro­ à nje ìv ljenj. Na Hrva{ kem je ta pojav zabe le èn v Is tri, na Kvar ner skih oto kih, na podro~ ju Rav nih kotar jev v za led ju Zadra in na Bra ~u, ven dar ni bilo siste ma ti~ ne ga mer je nja vseb no sti, ve~i na infor ma cij pa teme lji na nepri jet nih izku{ njah, na sre ~o brez usod nih posle dic. V hr va{ ki Istri so napra vi li prve namen ske meri tve vseb no sti O2 in CO2 v ja mah in izved li tudi prvo vajo jam ske ga re{e va nja v jami Mali Busul, v ka te ri so upo rab lja li apa ra te za diha nje in PVC­cevi ter ven ti la tor je za pre zra ~e va nje jame. 5 Gre za volu men sko vseb nost posa mez ne ga pli na v zra ku. 6 Co2 je 1,57-krat tè ji od du{i ka in 1,38-krat od kisi ka. 15 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 V hr va{ ki Istri HGSS in jamar ska dru{ tva vodi jo evi den co nevar nih jam s po vi {a no vseb nost jo CO2, ker pa je ta pojav zelo odvi sen od vre men skih raz mer, je zelo tè ko z go to vost jo trdi ti, da tudi è razi ska ne jame more bi ti niso nevar ne. V Slo ve ni ji mora mo biti pozor ni {e v po nor nih jamah z or gan ski mi napla vi na mi. Pre gled ni ca 2. Simp to mi in posle di ce povi {a ne vseb no sti CO2 v zra ku po Smit hu (1997) koncentracija Co2 v zraku (%) Simptomi 0,03 Nor mal na vseb nost v zra ku. Ni~ se ne doga ja. Hi trost diha nja se pove ~a za 5 %. Naj ve~ ja dovo lje na vseb nost za 8-urno 0,5 izpo stav lje nost v in du stri ji (av stra li ja). po ja vi jo se prvi simp to mi, ob~u tek vro ~i ne, zno je nje, slab {a pozor nost, 1 utru je nost, tesno ba, nes pret nost in izgu ba ener gi je, ki se pona va di opa zi kot sla bost v ko le nih. Hi trost diha nja se pove ~a za 50 %. po nekaj urah se poja vi gla vo bol. aku mu la ci ja Co2 po dalj {em vdi ha va nju zra ka, ki vse bu je oko li 2 % tega pli na, bo zara di zaki sa no sti tele sa vpli va la na tele sne funk ci je. 2 posle di ca sta izgu ba ener gi je in sla bost tudi nekaj dni po izpo stav lje- no sti pove ~a ni vseb no sti Co2. potreb nih bo nekaj dni po~it ka, da se meta bo li zem vrne v nor mal no sta nje. Hi trost diha nja se pove ~a za 100 %, kar pov zro ~i zadi ha nost. Simp to- 3 mi lah ko vklju ~u je jo gla vo bol, vrto gla vi co in iskre nje pred o~mi. mo~ na zadi ha nost in iz~r pa nost zara di hitre ga diha nja, hudi gla vo- 5–10 bo li. Dol go traj na izpo stav lje nost lah ko pri pe lje do traj nih {ko dlji vih posle dic za zdrav je, v ve~ kot 6 % pa do neza ve sti in smr ti. Nez no sna zadi ha nost, hudi gla vo bo li in hitra iz~r pa nost. Nekaj mi nut- 10–15 na izpo stav lje nost pov zro ~i izgu bo zave sti in zadu {i tev. ek strem no viso ke kon cen tra ci je pov zro ~i jo komo in kr~e v eni minu ti 25–30 izpo stav lje no sti. Zanes lji va smrt. »Slab zrak« se pogo ste je pojav lja v pod zem nih objek tih, ki jih je zgra dil ~lo vek, torej rud ni kih, vod nja kih, zakloni{ ~ih in podob no. Tam se poleg oglji ko ve ga diok si da lah ko poja vi jo tudi dru gi pli ni, na pri mer oglji kov monoksid (CO), du{i ko vi oksi di (NO in NO2), metan (CH4), `ve plo vo dik (H2S) in amo ni jak (NH3). Og lji kov monok sid (CO) se v ja mah pojav lja red ko. Je brez bar ve, vonja in oku sa, zato ga je tè ko opa zi ti. Ne spod bu ja gore nja, sam pa gori z mo dri ka stim pla me nom. Eks plo zi ven je pri 13–75 vol. % (naj bolj eks plo zi ven je pri 30 %, ~e je vseb nost kisi ka 21 %). Nasta ja v pro ce su nepo pol ne ga izgo re va nja (ok si da ci je) trdih, teko ~ih in pli na stih goriv ozi ro ma sno vi, ki vse bu je jo ogljik. ^e vdi hu je mo oglji kov monok sid, se naj prej poja vi ta utruje nost in gla vo bol, nato sla bost, bru ha nje in dri ska, osla be lost mi{ic, v~a sih pa tudi popol na negib lji vost. Sle di izgu ba zave sti, koà se obar va rò na to, diha nje posta ne pli tvo, pri de do {oka in na kon cu kome, para li ze mi{ic in smr ti. Simp to mi in posle di ce vdi ho va nja raz li~ nih kon cen tra cij oglji ko ve ga monok si da, pri sot ne ga v zra ku, so v pre gled ni ci 3. Z di ha njem oglji kov monok sid vsto pi v plju ~a, nato prei de v kri. Na mestu, kjer bi se moral veza ti kisik, se veè na hemo glo bin in nasta ne kar bok si he mo glo bin (COH b). Zara di viso ke afi ni te te veza nja na hemo glo bin (210­ do 220­krat ve~ ja od kisi ka) je zelo neva ren. Zastru pi tev nasto pi, ko se CO pove è s 30 % hemo glo bi na 16 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 v krvi, smrt pa, ko se pove è s 60 do 80 % hemo glo bi na. Zara di tega sta zelo pomemb ni vseb nost in dol ì na izpo stav lje no sti. Smrt na doza za lju di je 0,1 do 0,2 % (1000–2000 ppm, del cev na mili jon, ang. parts per milion), ~e izpo stav lje nost tra ja 30 minut. Naj ve~ ja dovo lje na vseb nost v in du stri ji zna {a 30 ppm (0,003 %) med ose murno izpo stav lje nost jo, krat ko traj no dovo lje na vseb nost7 pa 400 ppm (0,04 %). Tre ba je pou da ri ti, da se dovo lje ne vred no sti v raz li~ nih drà vah raz li ku je jo. V Ame ri ki na pri mer OSHA ( Oc cu pa tio nal Safety and Health Admi nistra tion, 2013) nava ja, da naj ve~ ja dovo lje na vseb nost v pov pre~ ju zna {a 50 ppm med ose mur no izpo stav ljenost jo, med tem ko NIOSH ( Na tio nal Insti tu te for Occu pa tio nal Safety and Health) nava ja 35 ppm, za krat ko traj no dovo lje no vseb nost pa 200 ppm. Sve tov na zdravs tve na orga ni za ci ja (WHO, 2000) daje nasled nja pri po ro ~i la za izpo stav lje nost CO: 15 minut na 90 ppm; 30 minut na 60 ppm; 1 uro na 30 ppm in 8 ur na 10 ppm. Evrop sko pri po ro ~i lo je prav tako 10 ppm v pov pre~ ju na osem ur. Naj po go stej {i vir CO v ja mah so motor ji z no tra njim izgo re va njem, zato se mora mo nji ho vi upo ra bi izo giba ti ali jih upo rab lja ti le mini mal no, samo v pri me ru, ~e se med re{e va njem res poja vi potre ba po veli ki koli ~i ni elek tri~ ne ener gi je (elek tri~ ni gene ra tor ji), ~e mora mo izvr ta ti veli ko lukenj (mo tor ni vrtal ni ki) ali iz~r pa ti sifon (mo tor ne ~rpal ke). Pri upo ra bi motor ja z no tra njim izgo re va njem mora mo odva ja ti izpu {ne pli ne iz jame s si stemom PVC­cevi, z ven ti li ra njem celot ne jame s po sta vi tvi jo ven ti la tor ja na vho du ali posta vi tvi jo motor ja pred jamo (sli ka 19), ki ga s kab lom pove è mo z orod jem, s ka te rim dela mo. Ves ~as mora mo sprem lja ti kon cen tra ci jo pli na v jami. Teà vo lah ko pred stav lja tudi gore nje sve til ke in/ali kuhal ni ka v bi va ku.8 Sli ka 19. Motor z no tra njim izgo re va njem je postav ljen na povr{ ju, v jamo pa je poteg njen kabel. 7 krat ko traj na dovo lje na vseb nost je vseb nost {ko dlji vih sno vi, ki ji je dela vec (v na {em pri me ru jamar) brez nevar no sti za zdrav je lah ko izpostav- ljen kraj {i ~as. tra ja lah ko naj ve~ 15 minut in se ne sme pono vi ti ve~ kot {ti ri krat v os mih urah. med dve ma izpo stav lje nost ma tej vseb no sti mora mini ti naj manj 60 minut. vred nost krat ko traj ne dovo lje ne vseb no sti se izra à v ml/m3 (ppm) ali mg/m3. vse vred no sti se nana {a jo na temperaturo 20 °C in zra~ ni tlak 1013 mili ba rov, zato mora mo vred no sti, ki so izmer je ne pri dru ga~ nih pogo jih, pre ra ~u na ti na to tem pe ra tu ro in zra~ ni tlak. 8 vir: Leigh-Smith, S.: Car bon mono xi de poi so ning in tents – a Re view, Wil der ness and envi ron men tal medi ci ne, 15, 157–163 (2004). (op. Ciril Tr~ek, dr. med.) 17 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Pre gled ni ca 3. Simp to mi in posle di ce vdi ho va nja ve~ jih vseb no sti CO v zra ku (Guy ton, 1990) koncentracija Co 2 minuti 5 minut 15 minut 40 minut 120 minut (%) 0,02 – – – – Gla vo bol 0,04 – – – Gla vo bol vr to gla vi ca vr to gla vi ca, 0,08 – – Gla vo bol Smrt slabost, kr~i vr to gla vi ca, hitro 0,16 – Gla vo bol Smrt bit je srca, sla bost vr to gla vi ca, 0,32 Gla vo bol Smrt sla bost vr to gla vi ca, 0,64 Smrt kr~i iz gu ba zave sti 1,28 (smrt v 60–120 sekun dah) Pre gled ni ca 4. NO2 je naj bolj stru pen od vseh du{i ko vih oksi dov, è enour na izpo stav lje nost vseb no sti 40 ppm pusti traj ne posle di ce za zdrav je (po Fran co ski jamar ski re{e val ni slù bi, SSF, 2012). vseb nost No2 (ppm) tra ja nje izpo stav lje no sti vseb nost ni nevar na traj ne posle di ce za zdrav je Smrt no nevar no 1 minuta 5 105 170 10 minut 5 60 100 20 minut 5 55 90 30 minut 5 50 80 60 minut 5 40 70 Du {i ko vi oksi di (naj po go ste je NO in NO2) se poleg CO pojav lja jo pri upo ra bi eks plo zi va za {ir je nje ozkih pre hodov in rovov, da skoz nje lah ko pri de jo nosi la s po{ ko do van cem. NO je rah lo obar van plin, sla bo topen v vodi. Smr to no sna vseb nost je 0,02 do 0,08 vol. %. NO2 je plin zna­ ~il ne ga vonja in tem nor de ~e bar ve, naj bolj stru pen od vseh du{i ko vih oksi dov (pre gled ni ci 4 in 5). 18 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Pre gled ni ca 5. Mej ne vred no sti za alar mi ra nje ob {ir je nju rovov z eks plo ziv ni mi sreds tvi v ja mah pri 2 % vseb no sti CO2 (vir: Fran co ska jamar ska re{e val na slù ba, SSF, 2012) alarm 18,5 % minimalno o2 alarm 23,0 % maksimalno alarm 1 100 ppm tre nut no izmer je na vred nost alarm 2 200 ppm tre nut no izmer je na vred nost Co NDv* 75 ppm pov pre~ je ob ose mur ni izpo stav lje no sti kDv* 300 ppm pov pre~ je ob 15-mi nut ni izpo stav lje no sti alarm 1 3 ppm tre nut no izmer je na vred nost alarm 2 6 ppm tre nut no izmer je na vred nost No2 NDv* 2 ppm pov pre~ je ob ose mur ni izpo stav lje no sti kDv* 4 ppm pov pre~ je ob 15-mi nut ni izpo stav lje no sti alarm 1 2 % tre nut no izmer je na vred nost alarm 2 3 % tre nut no izmer je na vred nost Co2 NDv* 2,00 % pov pre~ je ob ose mur ni izpo stav lje no sti kDv* 3,00 % pov pre~ je ob 15-mi nut ni izpo stav lje no sti NDv* – naj ve~ ja dovo lje na vseb nost; kDv* – krat ko traj na dovo lje na vseb nost Pre gled ni ca 6. Simp to mi in posle di ce vdi ho va nja raz li~ nih vseb no sti H2S, pri sot nih v zra ku (IVHHN, 2012) vsebnost H2S (ppm) Simp to mi in posle di ce 0,008–0,2 po ja vi se nepri je ten vonj po gni lih jaj cih. 20 iz gu bimo ob~utek za vohanje H2S. vseb nost, ki jo lah ko nekaj ur tole ri ramo brez posle dic. 20–50 o~i so vzdra è ne. 50 Dol go traj na izpo stav lje nost lah ko pov zro ~i vnet jère la in bron hi jev. 60 Dol go traj na izpo stav lje nost lah ko pov zro ~i vnet jère la in bron hi jev ter konjunk ti vi tis. >150 Raz dra è ne so zgor nje dihal ne poti. izgu ba ~uta za vonj po dveh do petih minu tah. 250 plju~ ni edem in mò na smrt. 500 Zelo nevar no, pred tolik {no kon cen tra ci jo se je tre ba umak ni ti. 1000 iz gu ba zave sti. akut na zastru pi tev – pos pe {e no diha nje, vzne mir je nost, sla bost, bru ha nje. Hitra izgu ba zave sti, 1000–2000 koma in pre ne ha nje diha nja. 2000 ta koj{ nja izgu ba zave sti in hitra smrt. Vo di kov sul fid alìve plo vo dik (H2S) je brez bar ven, zelo stru pen in vnet ljiv plin izra zi to nepri jet ne ga vonja, ki spo mi nja na gni la jaj ca. To je tudi raz log za zelo majh no {te vi lo zastru pi tev z njim, ker se ga v zra ku ob~u ti è pri zelo majh nih vseb no stih. Lah ko se poja vi v ja mah, ki so bli zu ter mal nih izvi rov. Simp to mi in posle di ce izpostav lje no sti H2S so pri ka za ni v pre gled ni ci 6. 19 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 Me tan (CH4) je brez bar ven plin brez oku sa in vonja, ki se narav no pojav lja ob raz grad nji organ skih sno vi v vlànih pogo jih. Zara di tega so ga pogo sto ime no va li tudi mo~ vir ski plin. V vodi ni topen. Gori s svet lim modri ka stim pla me nom. Pogo sto se pojav lja v rud ni kih pre mo ga, lah ko pa tudi v ja mah, kjer je veli ko organ skih sno vi, ali v ja mah, ki so bli zu naha ja li{ ~a zemelj ske ga pli na (NCRC of the NSS, 2001). Ni stru pen, a pri ve~ jih vseb no stih zmanj {u je delè kisi ka. Naj ne var nej {i je, ker je zelo vnet ljiv in v zme si z zra kom eks plo zi ven. Zara di tega tam, kjer obsta ja celo naj manj {i sum o pri sot no sti meta na, ne sme mo upo rab lja ti kar bid ne sve til ke. Amo ni jak (NH3) je brez bar ven plin nepri jet ne ga vonja. Vnet ljiv je le v oz kem raz po nu med 15 do 28 vol. % v zra ku. V ja mah je pove zan z ve li ki mi kupi gva na (iz treb kov neto pir jev, prav za prav sku paj z uri nom) (NCRC of the NSS, 2001). V vodi je topen, pri ~emer ustvar ja bazi~ no raz to pi no, ki lah ko dra ì sluz ni co. Ker ima zna ~i len vonj, ga je lah ko zaz na ti in podro~ je nemu do ma zapu sti ti. 2.10 Odpad ki v ja mah Zelo pogo sto se v ja mah v bli ì ni cest in kolo vo zov naj de jo raz li~ ni odpad ki: kosov ni mate rial, ste klo, plo ~e vi na, klav ni{ ki odpad ki, feka li je, eks plo ziv na sreds tva in podob no. V tak {nih jamah mora mo jamar ji pazi ti, da v brezno ne spro ì mo kak {ne ga ve~ je ga kosa (od pad ka), da se ne pore è mo ali da na ostrem pred me tu ne po{ ko du je mo vrvi. V ja mah s klav ni{ ki mi odpad ki pogo sto ob~u ti mo nez no sen smrad, obsta ja tudi nevar nost okù be. V onesna è nih jamah ne sme mo piti vode, ker je tudi ta lah ko one sna è na ali oku è na. Na Hrva{ kem je bilo nekaj zabe le è nih pri me rov, ko so v manj {a brez na vrè ni psi pre ì ve li padec in dlje ~asa v pod zem lju pre ì ve li tako, da so se hra ni li s klav ni{ ki mi odpad ki ali ostan ki hra ne. ^e se spu sti mo v tak {no jamo, obsta ja nevar nost, da nas pes napa de. ^e vemo, da so v neki jami odpad ki, se mora mo na to pri pra vi ti. S sabo mora mo ime ti pit no vodo, v ne ka terih jamah pa tudi dihal ni apa rat. 2.11 Zdravs tve ne teà ve in okù be Ne ka te ri jamar ji ima jo kro ni~ ne zdravs tve ne teà ve, na pri mer dia be tes. To ne pome ni, da je zanje odhod v hribe in v jame pre po ve dan, mora jo pa dobro poz na ti svo je psi ho fi zi~ ne zmò no sti in v skla du z nji mi izbra ti nivo aktiv no sti. S svo ji mi teà va mi in na~i nom, kako jim poma ga ti v pri me ru potre be, pa mora jo sez na ni ti tudi ~la ne eki pe (sli ka 20). Sli ka 20. Nude nje prve pomo ~i jamar ju, ki je padel v hi po gli ke mi~no komo (padec krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih) 20 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 V~a sih ima mo zdravs tve ne teà ve pre hod ne ga zna ~a ja, kot so viro ze in bak te rij ska vnet ja, pri kate rih lah ko pri de do povi {a ne tele sne tem pe ra tu re, one mo glo sti, iz~r pa no sti, bru ha nja, teàv s pre ba vo in podob no. ^e smo bol ni, se ne bi sme li dodat no napre za ti, zato je naj bo lje, da dokler ne ozdra vi mo, ne gre mo v hri be ali jame. ^e se zgo di, da se simp to mi bolez ni poja vi jo med aktiv nost jo v jami, je naj bo lje, da jamar obve sti eki po, da se ne po~u ti dobro, in ob sprems tvu {e ene ga jamar ja zapu sti jamo, ker niko li ne vemo, kako se bo bole zen raz vi ja la. Jame v bli ì ni nase lje nih kra jev v~a sih slu ì jo tudi kot odla ga li{ ~e odpad kov, zato v njih obsta ja mò nost razli~ nih okùb. ^e so vanje reci mo odvr è ni ostan ki tru pel ovc, obsta ja real na nevar nost za okù bo z mrz li co Q. V pri me ru povi {a ne tele sne tem pe ra tu re z di hal ni mi teà va mi, ki se tudi po ve~ dnev nem uì va nju anti bio ti kov ne zni à, opo zo ri mo zdrav ni ka na mò no okù bo z mrz li co Q. Med razi sko va njem jam v trop skih pre de lih obsta ja nevar nost okù be s ste kli no ali histo plaz mo zo. Pred temi okù ba mi se {~i ti mo pre ven tiv no, s cep lje njem pro ti ste kli ni in upo ra bo dihal nih mask pro ti histo plaz mo zi. Ste kli na je smrt no nevar na nalez lji va bole zen vseh toplo krv nih ìva li. Na trop skih podro~ jih so vir okù be hema to fag ni neto pir ji (ki se hra ni jo s krv jo). V Evro pi so pri posa mez nih kolo ni jah neto pir jev potr di li infek ci jo z dve ma zelo podob ni ma viru so ma (ne ka te re posku sne razi ska ve kaè jo, da je podob no tudi na Hrva{ kem), ki sta v ne kaj pri me rih v do zdaj {e nepo jas nje nih oko li{ ~i nah izzva la iden ti~ no bole zen. Dom ne va jo, da ta viru sa (evrop ski virus ste kli ne neto pir jev tip 1 in 2) ne pred stav lja ta nevar no sti za ~lo ve ka, {e pose bej zato, ker so vsi evrop ski neto pir ji ù` ko je di, zato rej ne pri de do mò no sti sti ka s krv jo. ^eprav je bole zen stood stot no smrt na, obsta ja mò nost popol ne za{ ~i te s cep lje njem. Tudi po izpo stav lje no sti viru su se je cep lje nje v kom bi na ci ji s hipe ri mu nim seru mom izka za lo kot popol na za{ ~i ta, dokler se ne poka è jo kli ni~ ni zna ki bolez ni. Hi sto plaz mo za je sistem ska gli vi~ na infek ci ja, ki jo pov zro ~a gli vi ca Histo pla sma cap su la tum. Pogo stost obo le nja je viso ka v spe ci fi~ nih geo graf skih regi jah. Gli vi ca lah ko pre ì vi v se di men tu in vodi do {ti ri mesece. Zbo li jo tako doma ~e (re je ne) kakor tudi div je ìva li, s ka te rih se bole zen lah ko pre ne se na ~lo ve ka. Infek ci ja nasto pi po vdi ho va nju kon ta mi ni ra ne ga pra hu in pri mar no napa de plju ~a. Bole zen je kro ni~ na, simp to mi pa so fizi~ na sla bost, izce dek iz nosa, vnet je plju~, pri nez drav lje nju pa tudi odpo ved jeter. Ja mar ji smo izpo stav lje ni tve ga nju za infek ci jo v po sa mez nih regi jah (Me hi ka) z vdi ho va njem pra hu v ja mah, v ka te rih je z gli vi co kon ta mi ni ra ni gva no neto pir jev. Bole zen nasto pi po~a si, prva simp to ma sta fizi~ na sla bost in iz~r pa nost. Bole zen uspe {no zdra vi mo z an ti mi ko ti ki, pre pre ~u je mo pa z no {e njem res pi ra tor nih mask v regi jah, v ka te rih je stop nja okù be viso ka. ^e je jamar obi skal jame v ta kih regi jah, je pomemb no, da zdrav ni ka opo zo ri na mò nost infek ci je. 2.12 Nepoz na va nje last nih spo sob no sti in zmò no sti Ne poz na va nje last nih spo sob no sti in zmò no sti ima v~a sih lah ko resne posle di ce tako za posa mez ni ka kakor za vso skupi no. To velja tako za neiz ku {e ne kakor izku {e ne jamar je, ki se mora jo zave da ti svo je tre nut ne spo sob no sti in fizi~ ne priprav lje no sti. Vsak jamar in re{e va lec mora skr be ti za svo jo psi ho fi zi~ no pri prav lje nost in teh ni~ no uspo sob lje nost, da je pri prav ljen na zah tev na razi sko va nja in re{e val ne akci je. Najbolj {a za{ ~i ta pred tovrst no nevar nost jo so izku{ nje, ki jih je tre ba pri do bi va ti posto po ma, od là jih do tè jih, zah tev nej {ih razi sko vanj in re{e val nih vaj. 2.13 Utru je nost in iz~r pa nost Pri dol go traj nih jam skih razi sko va njih in re{e va njih lahko izjem ni tele sni napo ri, nepres pa nost, nered na pre hra na in mraz pov zro ~i jo iz~r pa nost. To za orga ni zem ni dobro, poleg tega pa je izjem no nevar no zato, ker jamar ji ali re{e val ci zara di izgu be kon cen tra ci je posta ne mo nepaz lji vi in lah ko dela mo ne var ne napa ke. Poza bi mo se reci mo zava ro va ti s pop ko vi no, spro ì mo kamen, zdr sne mo, pri re{e va nju nismo tako pozor ni na po{ kodo van ca v no si lih in podob no. Po memb no je skr be ti tako zase kakor za dru ge, se varova ti pred mra zom in nepo sred no pred in med razi sko va njem uì va ti ener gij sko boga to hra no. Vna prej mora mo pred vi de ti ~as, ki ga bomo pre ì ve li v jami, in sklad no s tem orga ni zi ra­ Sli ka 21. Ob dol go traj nih in zah tev nih razi sko va njih se ti pra vo ~a sno zame nja vo eki pe, posta vi ti bivak za po~i tek ter s po sta vi tvi jo biva ka pove ~a var nost jamar jev. zago to vi ti vodo in hra no (sli ka 21). 21 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.14 Stres in pani ka Strah je nega tiv no ~us tvo, ki se poja vi, ko je ~lo vek v ne var no sti ozi ro ma jo pri ~a ku je, pa naj bo ta real na ali nami{ lje na. Prav za prav gre za pri ro je no, pri mar no ~us tvo ob gro ze ~em ali bole ~em sti mu lan su, kate re ga nalo ga je spod bu di ti telo, da se za{ ~i ti (pre ma ga nevar nost ali se ji izog ne). Pri sot nost niz ke stop nje stra hu je pozi tiv na, ker vzdr ù je na{a ~uti la bud na in pri prav lje na na rea gi ra nje. ^e strah uide iz nad zo ra, ker ose ba ni pre pri ~a na, da se lah ko izog ne nevar no sti, se lah ko poja vi pani ka. Kaè se s po ve ~a nim, nenad zo ro va nim ob~ut kom stra hu pred resni~ no ali dom nev no (ìv ljenj sko) nevar nost jo, ki bloki ra razum no raz mi{ lja nje in spre je ma nje odlo ~i tev. ^lo vek posta ne neva ren sebi in oko li ci, pani ka pa se hitro pre ne se tudi na dru ge ~la ne eki pe. Ena od nalog re{e val cev je zato tudi miri tev tak {nih oseb. Red ne re{e val ne vaje, ki jih izva ja mo v real nih pogo jih v ja mah s ~lo ve kom v no si lih, pri ve de jo re{e val ce v zelo zah tev ne in nevar ne situa ci je, s ~i mer pre ver ja jo in uri jo spe ci fi~ ne reak ci je, pove ~u je jo psi ho fi zi~ no sposob nost, uri jo ekip no delo, raz vi ja jo ob~u tek odgo vor no sti in pri do bi va jo potreb ni nivo teh ni~ ne uspo sob lje no sti. Vse to vodi do bolj {e ga poz na va nja last nih spo sob no sti in spo sob nosti posa mez nih ekip ter nji ho ve ga sku pin ske ga delo va nja, s ~i mer se zmanj {u je mò nost, da se pojavita strah in pani ka. 2.15 Lov za rekor di in nez dra vo doje ma nje Lov za rekor di in nez dra vo doje ma nje sta pogo stej {a pri mlaj {ih, ki se èli jo doka za ti in zara di hitre ga uspe ha zane mar ja jo osnov na na~ela var no sti, eti~ na in dru ga pra vi la, s ~i mer ogro à jo sebe in dru ge. Pogo sto raz ce pi jo homo ge nost eki pe, v klu bih ustva ri jo nepri jet ne situaci je in podob no. Ved no se mora mo zave da ti, da je jamars tvo, {e posebej pa jamar sko re{e va nje, izklju~ no tim sko delo, kjer posa mez nik lah ko nare di zelo malo ali ni~. Zato je tre ba svo je obna {a nje pri la godi ti pra vi lom klub ske ga ìv lje nja in dela, pa tudi ustro ju in orga ni zaci ji v ja mar skem re{e va nju. 2.16 Vozel na kon cu vrvi Vo zel na kon cu vrvi DOBESEDNO POMENI @IVLJENJE! ^e ga poza bimo zave za ti in ~e vrv ne seè do dna brez na, z vrv no zavo ro eno stavno spol zi mo prek kon ca vrvi in pade mo v brez no. Pri izde la vi voz la na kon cu vrvi ga mora mo ved no poka za ti neko mu v eki pi in {ele nato za~e ti zla ga ti vrv v trans port no vre ~o. ^e je bila vrv dol go v transport ni vre ~i v jami in se ne ve zago to vo, ali je na kon cu vozel ali ne, jo mora mo vze ti ven, pre ve ri ti, zave za ti vozel in jo zlo ì ti nazaj v vre­ ~o. Voz la niko li ne zave è mo povsem na kon cu, tem ve~ meter ali dva pred njim. Mora mo ga zateg ni ti, da se pri delu ne bi slu ~aj no raz ve zal sam od sebe. Prav tako je dobra prak sa, da v ve li kih brez nih zave è mo dva voz la, ene ga deset metrov, dru ge ga pa meter ali dva pred kon cem. Tako bo oprem lje va lec vedel, da lah ko kma lu pri ~a ku je konec vrvi in mora nare di ti sidri{ ~e. 2.17 Dvig pro ste ga kon ca vrvi V~a sih konec vrvi pro sto visi na dnu brez na in lah ko se zgo di, da ga nepaz ljiv ali neiz ku {en jamar, ki nosi trans port no vre ~o, dvig ne tako viso ko, da ga eki pa za njim ne more dose ~i in osta ne uje ta. Kaj tak­ {ne ga se lah ko zgo di celo izku {e nim jamar jem, ~e so utru je ni in zara di tega manj pozor ni. Pri re{e val nih akci jah je v jami veli ko re{e val cev, pogo sto pa je postav lje na tudi dodat na vrv (ki se upo rab lja za dvig nosil), zato je tedaj mò nost za dvig pro ste ga kon ca vrvi manj {a. Dvig vrvi je lah ko zelo nepri jet na izku{ nja, saj lah ko mine pre cej Sli ka 22. Dvig pro ste ga kon ca vrvi v brez nu ~asa, pre den eki pa nad nami ali zunaj ugo to vi, kaj se je zgo di lo. Vsak lah ko pre pre ~i mo tako, da vrv zvi je mo ali jamar mora ved no pre ve ri ti vrv pod sabo. Tak {ni situa ci ji se lah ko pos pra vi mo v trans port no vre ~o. Tako jo je izog ne mo tudi tako, da konec vrvi na dnu brez na zave è mo za kam nit tè je dvig ni ti, pa tudi med ple za njem lep {e blok ali sidri{ ~e ali da se vrv zvi je mo ozi ro ma pos pra vi mo v trans­ te~e sko zi prsno pri è mo. port no vre ~o (sli ka 22). 22 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.18 Vrv, pre kri ta z le dom V vhod nih delih mrz lih jam, v ka te rih se na dolo ~e ni glo bini pra vi lo ma pojav lja ta sneg in led (po go sto je to do glo bine prib lì no 50 metrov), se pole ti zara di vpli va povr {in ske tem pe ra tu re sneg in led za~ ne ta topi ti (sli ka 23). Voda, ki nasta ne pri talje nju, te~e po vrveh, na kate rih zara di niz ke tem pe ra tu re (oko li 0 °C) zmrz ne, zato se oko li vrvi naredi tanek leden pla{~. Na tak {nih trdih in lede nih vrveh se lah ko zgo di, da zavo ra zdr sne in jamar pade nekaj metrov, kar zna biti zelo nepri jet no, pa tudi nevar no, ~e je pod njim reci mo kam ni ta poli ca, ob kate ro uda ri in se pri tem po{ko du je. Pre ven ti va je, da z vrv no zavo ro Stop upo rab lja mo tudi dodat no vpon ko, s ka te ro pove ~a mo tre nje in omo go­ ~i mo bolj {i nad zor pre ha ja nja vrvi sko zi zavo ro. ^e upo rablja mo zavo ro Sim ple sku paj s shun tom, se mora mo zave dati, da shunt v~a sih tak {ne lede ne vrvi ne more »pre lo mi ti« in samo drsi za zavo ro, kar prav tako pov zro ~i padec do na sled nje ga sidri{ ~a ali poli ce. V le de nih delih jame se moramo zato rej izo gi ba ti oprem lja nju sme ri z vrv mi s pre merom, manj {im od 10 mm, ker je tanj {o vrv pri spu{ ~a nju {e Sli ka 23. Poseb no paz lji vi mora mo biti, ~e vrvi nekaj tè je nad zo ro va ti. dni ne upo rab lja mo, ker se oko li nje lah ko nare di leden oklep in je spu{ ~a nje z vrv no zavo ro nepri jet no, lah ko pa tudi nevar no. 2.19 Obra ~a nje vpon ke Pri pre ho du ~ez sidri{ ~e se lah ko zgo di, da se vpon ka v plo{ ~i ci obr ne (sli ka 24). Na ta na~in vpon ka dobi vlo go vzvo da na mati ci, kar lah ko kasne je pod obre me ni tvi jo pov zro ~i izru va nje sidra, zlom ali odprt je vpon ke. Zato je po pre ho du ~ez sidri{ ~e zelo pomemb no pogle da ti, ali je vpon ka osta la v pra vil nem polo à ju. Sli ka 24. Krat ka zan ka lah ko pri pe lje do veli ke teà ve – jamar, ki se vzpe nja, poteg ne vrv za sabo, z njo pa tudi vpon ko, ki se lah ko obr ne in se z vrat ci upre ob plo{ ~i co. 23 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.20 Nev ple ta nje vrv ne zavo re Celo med izku {e ni mi jamar ji je bilo è veli ko pri me rov, ko so pri pre ho du ~ez sidri{ ~e v vrv no zavo ro poza bi li vple sti vrv pod sidri{ ~em, pre den so odpe li pop ko vi no. Do tega pri de, ~e reci mo med pre pe nja njem jamar ja nek do pokli ~e, tako da ta pre ki ne pre pe nja nje in potem poza bi, da ni vple tel vrvi v za vo ro. Zgo di se lah ko tudi zara di utru je no sti, pri za~et ni kih zara di stra hu ali pri izku {e nih jamar jih zara di pre ve li ke ga ob~ut ka var no sti. Da bi se izog ni li tak {ni nevar ni situa ci ji, mora mo dodat no vpon ko pre pe ti {ele potem, ko prep ne mo vrv no zavo ro. Pre den nada lju je mo s spu stom ozi ro ma pre den izp ne mo pop ko vi no, mora mo ved no pre ve ri ti, ali je vrv pra vil no vple te na v za vo ro in ali je ta blo ki ra na. [ele potem lah ko izp ne mo pop ko vi no, zavo ro pre vid no obreme ni mo in nada lju je mo s spu stom. 2.21 Raz pu{ ~e ni dol gi las je Ta napa ka je naj ve~ krat pove za na z neiz ku {e nost jo. ^e se med spu{ ~a njem v vrv no zavo ro uja me jo las je, je to lah ko zelo bole ~e in nepri jet no. Bolj kot vrv potu je sko zi zavo ro, bolj se vanjo zaple ta jo las je, gla va se spu{ ~a in na kon cu je jamar povsem nemo ~en, saj same mu sebi puli lase. Ko pri de do tak {ne situa ci je, je edi na re{i tev, da z no èm odre è mo uje te lase. ^e ima jamar ali jamar ka dol ge lase, jih mora zato spe ti ali pokri ti s pod ka po ali ~im podob nim, da se kaj tak {ne ga ne bi zgo di lo. 2.22 Nevar no sti, ki izha ja jo iz upo ra be trans port nih vre~ Gi ba nje z eno ali dve ma trans port ni ma vre ~a ma, obe {e ni ma na jamar ju, poka è popol no ma dru ga~ no dimen zi jo in teàv nost jame. Poleg tega, da dodat na teà ote ù je izva ja nje vseh dejanj in utru ja, je nevar na, ker lah ko vre ~a spro ì kame nje. Trans port ne vre ~e jamar ji naj po go ste je nosi mo na naj lon skem tra ku, vple te nem na spod njem delu pasu. Vpon ka, s ka te ro je vre ~a pri pe ta v cen tral no vpon ko ali trak na pasu, mora ime ti mati co, ta pa mora biti zapr ta. Ob~a sno mora mo pre ve ri ti, ali je {e ved no zapr ta. Vponk brez mati ce ne upo rab lja mo, ker se lah ko odpre jo, vre­ ~a pa pade v brez no. V Slo ve ni ji in na Hrva{ kem je bilo ve~ tak {nih pri me rov, a so se na sre ~o vsi kon ~a li brez huj {ih posle dic. Trans port ne vre ~e, ki jih jamar ji nosi mo na sebi, so ved no more bit na nevar nost, ker se lah ko zatak ne jo, udari jo ob ste no in zru {i jo kamen ali kos ledu, spro ì jo kame nje na kru{ lji vih poli cah in podob no. Zara di tega se mora mo v vsa kem tre nut ku zave da ti svo jih trans port nih vre~, na prob le ma ti~ nih mestih pa jih mora mo nosi ti na zelo krat ki vrvi ci ali na hrb tu. Trans port ne vre ~e krep ko ote ù je jo giba nje, v~a sih lah ko jamar ja vrè jo iz rav no tè ja. Zelo nevar ne so, ~e jih ima jamar pri pe te na pas in pade jo v vodo. Tak {ne situa ci je mora mo pred vi de ti in trans port ne vre ~e odpe ti s pasu. 2.23 Nez go de s kar bid ni mi sve til ka mi in plin ski mi kuhal ni ki ^e upo rab lja mo kar bid no sve til ko, ima mo na gla vi odprt plamen in se mora mo tega ves ~as zave da ti (sli ka 25). Po se bej nevar ne situa ci je so menja va kar tu {e s pli nom na kuhal ni ku, odpi ra nje poso de s kar bi dom, `ga nje vrvi v oìnah, kjer zara di ozke ga pro sto ra ni mò no odmak ni ti pla mena, in snet je gumi ja ste cev ke z in {ta la ci je kar bid ne sve til ke. Vsem tem situa ci jam se lah ko izog ne mo, ~e pra vo ~a sno uga sne mo kar bid no sve til ko in upo ra bi mo elek tri~ no. Pri oskrbi po{ ko do van ca in ob vsto pa nju v bi vak mora mo pla men ved no uga sni ti. Sli ka 25. ^ela da se je zara di snet ja gumi ja ste cev ke z in {ta la ci je kar bid ne sve til ke vne la in povsem zgo re la. 24 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 2.24 Sla bo ali ne dovolj dobro na~r to va na razi sko va nja Ne sme se zgo di ti, da gre mo v jamo brez na~r ta, ne gle de na to, ali si jo gre mo samo ogle dat ali jo razi sko vat. Dol ì no biva nja v pod zem lju mora mo pred vi de ti in temu pri la go di ti tudi koli ~i no opre me ter hra ne. Vna prej mora mo raz mi{ lja ti o me stih za po~i tek (bi va kih), poz na ti pa mora mo tudi teh ni~ no zna nje in psi ho fi zi~ no sposob nost sou de le èn cev. 2.25 [ir je nje oìn v ja mah Po go sto se zgo di, da mora mo zara di pre ho da nosil s po{ ko do van cem v ja mah z eks plo ziv ni mi sreds tvi raz {i ri ti preo zek pre hod ali rov. Ob {ir je nju z eks plo ziv ni mi sreds tvi je nuj no nepre ki nje no mer je nje vseb no sti pli nov, ki se pri tem tvo ri jo, da ne ogro zi mo ìv lje nja re{e val cev in po{ ko do van ca. 3 NEVARNOSTI PRI UPORABI JAMARSKE IN RE[EVALNE OPREME Ne var no sti, ki izha ja jo iz upo ra be jamar ske in re{e val ne opre me, zah te va jo, da poz na mo namen opre me in njene teh ni~ ne zna ~il no sti ter da so upo rab ni ki uspo sob lje ni za delo z njo. Vsa opre ma, od kate re sta dobe sed no odvi sna ìv lje nje in zdrav je jamar jev in re{e val cev, na pri mer napra ve za vzpe nja nje in spu{ ~a nje, ~ela da, vrvi, vpon ke, zatez na sidra, sve drov ci in podob no, mora ustre za ti var nost nim stan dar dom in biti ate sti ra na. 3.1 Poz na va nje opre me in uspo sob lje nost za upora bo Uk var ja nje z ja mars tvom zah te va dolo ~en nivo znanja in ve{ ~in, pred vsem v smi slu upo ra be opre me in dela z njo. Nepra vil na upo ra ba lah ko ogro zi ìv lje nje posamez ni ka ali sku pi ne. Zara di tega mora mo jamar ji in re­ {e val ci z red ni mi jamar ski mi in re{e val ni mi uspo sablja nji ter te~a ji, vaja mi in tre nin gi re{e va nja vzdr è va ti visok nivo teh ni~ ne ga zna nja (sli ka 26). Za var no gibanje po jamah mora biti jamar, re{e va lec pa {e pose bej, teh ni~ no uspo sob ljen in v iz vrst ni psi ho fi zi~ ni kon dici ji. 3.2 Nede lu jo ~a raz svet lja va Za nes lji va in dovolj mo~ na raz svet lja va je pred po goj za var no giba nje po jamah. Ved no mora mo ime ti vsaj dva neod vi sna vira svet lo be: ace ti len ske ga in elek tri~ne ga ali dva neod vi sna vira elek tri~ ne svet lo be. Poleg tega mora ime ti re{e va lec pri sebi vsaj eno rezerv no pol nje nje kar bi da in rezerv ne bate ri je ozi ro ma dva seta rezerv nih bate rij za dva neod vi sna vira elek tri~ ne svetlo be.Za ra di dol go traj no sti in kva li te te svet lo be se v zadnjih letih pogo ste je upo rab lja elek tri~ na LED­raz svetlja va. Vsak re{e va lec (ja mar) mora obvez no ime ti dobro in vzdr è va no raz svet lja vo. Sli ka 26. Teh ni ke tovari{ke pomo~i mora mo red no vadi ti, kaj ti po{ ko do va ne ga jamar ja mora mo sne ti z vrvi v ~im kraj {em ~asu. Zara di tega mora te teh ni ke poz na ti in zna ti izve sti v vsa kem tre nut ku vsak, ki gre v jamo, in ne le re{e val ci. 25 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 3.3 Nede lu jo ~a opre ma Ja mars tvo, {e pose bej pa jamar sko re{e va nje, zah te va upo ra bo veli ke koli ~i ne teh ni~ ne opre me, od kate re je ìvlje nje re{e val cev pogo sto dobe sed no odvi sno. Zara di tega mora mo po vsa ki upo ra bi opre mo obvez no pre ve ri ti, da izlo ~i mo more bit ne po{ ko do va ne dele. Sle di ti mora mo pra vi lom o upo ra bi, vzdr è va nju in skla di{ ~e nju opre me, ki so pona va di zapi sa na v na vo di lih proi zva jal ca. 3.4 Po{ kod ba in pre tr ga nje vrvi Med oprem lja njem sme ri za napre do va nje ali re{e va nje mora mo pazi ti, da se vrv ne doti ka ste ne, da se ne bi po{ ko do va la ali pre tr ga la. Pri vsa kem spu stu ali dvi gu po vrvi mora mo biti jamar ji in re{e val ci pozor ni na spre mem be na vrvi (spremlja ti nje no sta nje). Celo na ideal no postav lje ni sme ri za napre do va nje lah ko zara di pad ca kam na ali ledu pri de do po{ kod be vrvi. Vrv se zara di veli ke ga {te vi la pre ho dov z na pra va mi za ple za nje in spu{ ~a nje lah ko po{ ko du je celo v pre vi snem brez nu. ^e pri de do tega, mora mo na mestu po{ kod be nare di ti vozel (naj po go ste je metulj~ ka), da po{ ko do va ni del izo li ra mo v zan ko voz la. Po seb no pozor nost mora mo pos ve ti ti ~i{ ~e nju in vzdr è va nju vrvi ter red ne mu pre ver ja nju po vsa ki upo ra bi. Pre ve ri mo jo vizual no in z vle ~e njem prek rok. Tre ba je tudi vodi ti evi den co za vrv, da se ve, kje, kdaj in koli kokrat je bila upo rab lje na in koli ko je sta ra. 3.5 Odprt je cen tral ne vpon ke na pasu Red no mora mo pre ver ja ti, ali je cen tral na vpon ka dobro zapr ta in mati ca pri vi ta do kon ca. ^e se ta vpon ka odpre, se odpre pas, pri ~emer se lah ko jamar celo sna me z vrvi. Na spod nji del cen tral ne vpon ke z vrat ci ne sme mo vpe ti trans port ne vre ~e. 3.6 Nepra vil no nastav lje na ali izpo so je na oprema Na zah tev nih eks pe di ci jah v glo bo ke jame ali pri re {eva nju jamar ji in re{e val ci lah ko nare di mo tudi kilo meter (na eks pe di ci jah celo po nekaj kilo me trov) spu{ ~a nja in vzpe nja nja po vrvi. Zara di tega mora biti oseb na opre ma za spu{ ~a nje in vzpe nja nje pre ver je na in nam mora popol no ma ustre za ti. ^e je pas pre ve lik ali premaj hen, ~e je stop na zan ka pre dol ga, ~e sta pop ko vi ni pre krat ki ali pre dol gi ali ~e zgor nji pas pre ve~ sti ska, to lah ko pri pe lje do iz~r pa no sti, ùljev, udar nin in oteklin, ki s~a so ma za~ ne jo moti ti, na kon cu pa gibanje povsem one mo go ~i jo (sli ka 27). Znat no se pove ~a mò nost poja vi tve sin dro ma vise nja v pasu. Po go sto se doga ja, da si mlaj {i jamar ji, ki {e nimajo svo je opre me, to izpo so di jo v ja mar skem klu bu ali od sta rej {ih kole gov. ^e je ta sta rej {i kole ga hkra ti tudi re{e va lec, mora vede ti, da ne sme poso ja ti svo je osebne jamar ske opre me, ~e nima rezerv ne ga kom ple ta, kaj ti v pri me ru nesre ~e ne bo mogel sode lo va ti pri re{e vanju. Mlaj {i jamar ji, ki so si izpo so di li oseb no opre mo v ja mar skem klu bu ali od izku {e nej {e ga kole ga, morajo vede ti, da jo je tre ba nasta vi ti, pri la go di ti po svojih merah in potre bah. Po upo ra bi jo je tre ba o~i sti ti, pre gle da ti in nasta vi ti tako, kakor je bila nastav lje na, ko so si jo izpo so di li. Sli ka 27. Po{ kod be, nasta le zara di izpo so je ne opre me. Jamar ni imel spod nje maji ce, zato je prsna pri è ma med vzpe nja njem pri ti ska la na zadr go pod kom bi ne zo na in jamarja po{ ko do va la. 26 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 3.7 Zna nje oprem lja nja jam Ne poz na va nje osnov nih na~el var ne ga oprem lja nja jam za razi sko va nje ali re{e va nje (sli ka 28) je lah ko izjem no nevarno. Zara di tega mora mo vsi jamar ji poz na ti osnov na na~ela oprem lja nja jam, vsi re{e val ci pa mora mo zna ti name stiti sidri{ ~a za raz li~ ne teh ni ke trans por ta nosil. Podrob no sti oprem lja nja jam so opi sa ne v pri ro~ ni ku Oprem lja nje jam. 3.8 Pre luk nja nje ali pre vr ni tev ~ol na Ob pre ma go va nju vod nih ovir in kana lov jamar ji in re{e val ci pogo sto upo rab lja mo napih lji ve gumi ja ste ~ol ne. A pri nji hovi upo ra bi mora mo biti paz lji vi, kaj ti v pod zem lju se ob sti ku z os tri mi ska la mi z lah ko to pre luk nja jo. Nepri jet no izku{ njo lah ko ~oln in jamar ji v njem doì vi jo tudi, ~e se pla men karbid ne sve til ke ~ol nu pre ve~ prib li à. Pre luk nja nje ali pre vrni tev ~ol na med plov bo po dol gem in glo bo kem pod zem nem jeze ru se lah ko kon ~a z ne è le nim kopa njem, kar je pre cej nevar no, kaj ti tem pe ra tu ra vode v pod zem lju je podob na tempe ra tu ri zra ka ozi ro ma sten, ta pa je lah ko zelo niz ka, celo samo 3 ali 4 °C. Med plov bo s ~ol nom mora mo jamar ji s sebe sne ti in odpe ti trans port ne vre ~e, da là je osta ne mo nad gladino, ~e se ~oln pre vr ne ali pre luk nja. Pamet no je ~oln dodatno za{ ~i ti ti, oko li nje ga (na bokih in na dnu) reci mo doda ti mo~an naj lon, ki {~i ti gumo. ^e po{ ko do van ca v no si lih prevaàmo s ~ol nom, mora mo z nje ga odpe ti vse jer me ne in pose bej zadol ì ti dolo ~e ne ~lane eki pe, ki bi sko ~i li v vodo, ~e bi {lo kaj naro be (sli ka 29). Sli ka 28. Tisti, ki oprem lja jamo, ima tako v ja mars tvu kot Prav tako lah ko zago to vi mo sprems tvo re{e val ca v po tap lja{ ki pri re{e va nju najod go vor nej {o funk ci jo, kaj ti od na~ina oble ki ali pa nosi lom doda mo plov ce, da po{ ko do va nec z no­ postav lje ne vrvi v sme ri napre do va nja ali re{e va nja je si li ne bi poto nil. ^e prek vod ne povr {i ne povle ~e mo tirol­ odvisna var nost jamar jev, re{e val cev in po{ ko do van ca. sko pre~ ni co, jo mora pred pri ho dom nosil pre ve ri ti eden od Sidri{ ~e na tej foto gra fi ji je eden zgo vor nej {ih pri me rov, re{e val cev, da se ne bi zgo di lo, da nosi la s po{ ko do van cem kako se to ne dela. na sre di ni tirol ske pre~ ni ce zara di pove {e nja vrvi pri sta ne jo v vodi. Sli ka 29. Po{ ko do van ca v ~ol nu mora ved no sprem lja ti naj manj en re{e va lec. Za pri mer, da pri de do pre luk nja nja ali pre vr ni tve ~ol na na veli kih vod nih povr {i nah, mora mo zago to vi ti tudi sprems tvo re{e val ca v vodi. 27 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 4 NEVARNOSTI V UMETNIH PODZEMNIH OBJEKTIH Umet ne pod zem ne objek te je nare dil ~lo vek. Lah ko so rud ni ki, grob ni ce, vodo vo di, vod nja ki, kana li za ci je, zakloni{ ~a, skla di{ ~a, voja{ ki objek ti z raz li~ ni mi name ni, zapu{ ~e ni tune li in podob no. V umet nih objek tih pre cej pogo ste je gro zi nevar nost zara di zasut ja nesta bil nih delov, zato mora mo biti pri giba nju sko zi tak {ne dele paz lji vi. Ne sme mo se na pri mer pri je ma ti za pre pe re le pod por ne ste bre v rud ni ku. ^e se giba mo v ver ti kal nih rovih v rud ni kih s po mo~ jo vrvi, mora mo vede ti, da gre za jamo, ki je naj ver jet ne je nasta la z vr ta njem in mini ra njem, zato so ste ne pogo sto mno go bolj kru{ lji ve kot v na rav ni jami. Tè ko je naj ti dobro mesto za sidri{ ~e ali pa je tè ko zao bi ti zelo lom lji ve in nesta bil ne dele. ^e obsta ja sum, da bi lah ko pri{ lo do zasut ja, v tak {ne dele objek ta ne gre mo. ^e pa je reci mo è pri{ lo do zasut ja in mora mo re{i ti ogro è no ose bo, mora mo pri pra vi ti pod por ne ste bre, opre mo za {ir je nje pre ho dov in dru go potreb no meha ni za ci jo. V rud ni kih je lah ko neva ren tudi one sna èn zrak, {e pose bej metan (CH4). Zara di nevar no sti one sna è ne ga zra ka, ki lah ko ogro zi ìv lje nje, mora mo biti prav tako pre vid ni v vod nja kih in kana li za ci jah. Re{e val ci mora mo pri delu v tak {nih pogo jih upo rab lja ti dihal ne apa ra te (sli ka 30) ali siste me za ven ti li ra nje pro sto ra. V Slo ve ni ji in na Hrva{ kem je veli ko umet nih objek tov, ki so bili upo rab lja ni v vo ja{ ke name ne, reci mo skladi{ ~a in zaklo ni{ ~a. V tak {nih objek tih mora mo pazi ti pred vsem na min sko­eks plo ziv ne napra ve in to, kje se giba mo, ne gle de na to, koli ko lju di je è {lo pred nami. Poleg tega je pone kod mò no one sna è nje z raz li~ ni mi stru pe ni mi snov mi. Pred odho dom v vo ja{ ke pod zem ne objek te mora mo dobi ti nji hov na~rt (~e je dosto pen), preve ri ti, ~emu je objekt slu ìl, na teme lju tega oce ni ti mò no nevar nost in se pri mer no pri pra vi ti. Ja mar ske re{e val ne teh ni ke so zelo upo rab ne tudi pri re{e va nju v ur ba nih oko ljih, kjer je tre ba po potre su re{e va ti lju di iz poru {e nih objek tov, silo sov in podob nih tè ko dostop nih zgradb. Pri tovrst nem re{e va nju mora biti re{e va lec pozo ren na mò no nevar nost zara di elek tri~ nih in{ta la cij, pli na, vode in podob no, ~esar v na ravnem pod zem lju ni. Sli ka 30. Re{e va lec z di hal nim apa ra tom MSA AUER se pri prav lja, da se bo spu stil v si los. 28 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 5 SPECIFIKE JAMARSKEGA RE[EVANJA V SLOVENIJI IN NA HRVA[KEM Slo ve ni ja ima tre nut no pre ko 10.700, Hrva{ ka pa oko li 9000 regi stri ra nih jam, a je {e ved no ogrom no mò no sti za odkri va nje novih in nada lje va nje razi skav v {te vil nih zna nih jamah. Pri tako veli kem {te vi lu jam obsta ja jo zelo raz li~ ni pogo ji za re{e va nje; od eno stav nih jam, v ka te rih lah ko re{e va nje izve de eki pa nekaj re{e val cev, do glo bo kih in raz ve ja nih, kjer je potreb nih veli ko re{e val cev. Ob sta ja jo jame z oz ki mi mesti, ki bi jih bilo tre ba za pre hod nosil raz {i ri ti, pono ri, glo bo ki izvi ri (na Hrva{ kem {e vru lje), jame, dalj {e od 8 km, glob lje od 1000 m, veli ko bre zen, glob ljih kot 200 m (naj dalj {a ver ti ka la je v Vrtigla vi ci, 643 m), jame z vi{ ji mi vseb nost mi CO2, v {te vil nih jamah pa je zdru è nih ve~ zgo raj na{te tih ele men tov. Spe ci fi ka pri re{e va nju iz jam v Slo ve ni ji in na Hrva{ kem so glo bo ka brez na. Med re{e va njem v tak {nih breznih isto ~a sno dela ve~, lah ko tudi deset ekip (s po tre mi re{e val ci). Zara di veli ke ga {te vi la lju di, ki dela jo v is tem brez nu, obsta ja ve~ ja nevar nost po{ kodb zara di kru {e nja kame nja, ledu, pad ca dela opre me in podob no, zato mora mo biti {e poseb no pozor ni. Na taka mesta je tre ba posla ti najiz ku {e nej {e re{e val ce, saj se naj bo lje gib lje jo po vrvi in so nava je ni, da mora jo v brez nu brez mò no sti spu{ ~a nja ali ple za nja na poli co ~aka ti dlje ~asa. Kot je ome nje no è v uvo du, so nevar no sti pri re{e va nju iz jam podob ne kot v ja mars tvu. Pou da ri ti moramo, da pri re{e va nju iz raz ve ja nih in dol gih in/ali glo bo kih jam sode lu je veli ko re{e val cev, upo rab lja se veli ko opre me, tako da je naj po memb nej {a dobra orga ni za ci ja. Da bi se jamar ski re{e val ci pri pra vi li za teko ~o izvedbo naj zah tev nej {ih re{e vanj, se ude le ù je jo dràv nih, v zad njem ~asu pa tudi med na rod nih re{e val nih vaj, kjer re{e val ci iz vse Slo ve ni je in dru gih dràv ter raz li~ nih re{e val nih slùb sku paj izva ja jo vse seg men te re{e va nja. 29 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 6 PRIPORO^ILA ZA VARNEJ[E JAMARJENJE Ja mars tvo je lepa, ven dar poten cial no nevar na dejav nost. Zara di tega mora jo vsi, ki se name ra va jo ukvar ja ti z njo, nare di ti jamar ski te~aj pri enem od jamar skih dru {tev, se uspo so bi ti za giba nje v ja mah (ple za nje in spu{­ ~a nje po vrvi), oprem lja nje jam, tovari{ko pomo~ in podob no ter nare di ti izpit za samo stoj no jamar sko delo va nje pri Jamar ski zve zi Slo ve ni je. 6.1 Izur je nost in uspo sob lje nost Naj bolj {a pri pra va za jamars tvo in jamar sko re{e va nje je red na jamar ska aktiv nost. Ob tej pa mora mo vadi ti tehni ke giba nja po vrvi, tovari{ke pomo~i in re{e va nja, nude nje prve pomo ~i in oskr bo po{ ko do van ca. Za raz li~ ne specifi~ne dejavnosti ({irjenje oìn, jam sko potap lja nje ...) je tre ba orga ni zi ra ti spe ci fi~ ne vaje. ^e je imel jamar dalj {i pre mor, po kate rem spet name ra va odi ti v jame, mora pred tem pono vi ti vse jamar ske teh ni ke na ste ni pri dnev ni svet lo bi. Dobro je, ~e je pri tem poleg kak {en izku {en jamar. 6.2 Pred odho dom v jamo • Vsak jamar mora pove da ti svo ji dru ì ni ali pri ja te ljem, v ka te ro jamo name ra va, kje je jama in koli ko ~asa se name ra va v njej zadr à ti. Tako dru ì na kakor pri ja te lji lah ko v pri me ru, da se ne vrne v pred vi de nem ~asu, alar mi ra jo Cen ter za obve{ ~a nje (112). Pri izbi ri jame se mora mo zave da ti svo je psi ho fi zi~ ne pri prav lje no sti in teh ni~ ne uspo sob lje no sti. Sez na ni ti se mora mo s hi dro lo{ ki mi zna ~il nost mi jame in sprem lja ti vre men sko napo ved. Spom la di in jese ni, ko je deèv je najo bil nej {e, se raje izo gi baj mo poì ral ni kom in vod nim jamam. • Ko se odprav lja mo v jamo, mora mo jamar ji dobro preu ~i ti nje no mor fo lo gi jo, poz na ti ~la ne eki pe, oce ni ti dol ì no biva nja in na pod la gi tega zago to vi ti potreb no teh ni~ no opre mo, rezerv no oble ko, hra no in more bitno opre mo za biva ki ra nje. • Za mor fo lo{ ko bolj zaple te ne jame (pod zem ne labi rin te), na pri mer jam ske siste me Migo vec, Ka~ na jama, Ska lar je vo brez no, Mala Boka in podob no, mora mo pri pra vi ti na~rt, ime ti dovolj izku {enj v pod zem ni orienta ci ji ali pa s sabo vze ti izku {e ne ga jamar ja ozi ro ma jamar ja, ki jamo dobro poz na. • Pred razi sko va njem mora mo preu ~i ti dostop ne podat ke o ja mah v oko li ci. Na teme lju tega dolo ~i mo koli ~ino teh ni~ ne opre me, more bit ne opre me za biva ki ra nje v pod zem lju, biva nje v baz nem tabo ru ter potreb ne rezer ve opre me in hra ne. 6.3 Med dosto pom do jame • Korist no je ozna ~i ti dostop od baz ne ga tabo ra do jame s kam ni ti mi moì ci ali z od sev ni mi tra ko vi, da omogo ~i mo varen dostop in vrni tev jamar jev pono ~i ali v me gli. • Veli ko jamar jev je v go rah umr lo zara di pla zov pri dosto pu do jame ali pri vrni tvi. Pred odho dom mora mo obvez no pre ve ri ti aktual ne vre men ske raz me re, pa tudi vre men sko napo ved. Vsi ~la ni eki pe mora mo biti sezna nje ni z var nim giba njem v go rah, z upo ra bo derez, cepi na in tur nih smu ~i ali krpelj, poz na ti nevar no sti zara di pla zov in se drà ti pra vil var ne ga giba nja na podro~ ju pla zov. Poleg tega mora mo ime ti s sabo tudi opre mo za re{e va nje iz pla zu (la vin ske òl ne, son de in lopa te), s ~i mer mora mo seve da zna ti rav na ti. • V ne vih ti s stre la mi se mora mo izo gi ba ti giba nju po izpo stav lje nem tere nu, kot so gre be ni in vrho vi. S sebe mora mo sne ti vso jamar sko opre mo in jo pusti ti pri jami, ponjo se vrne mo {ele, ko nevih ta mine. 6.4 V jami • Ob pri pra vi na razi sko va nje ali obisk jame je zelo dobro, da se ~im ve~ ~la nov sku pi ne spoz na z de taj li, kam gre do in kaj bodo tam dela li, kak {en je na~rt, koli ko opre me vza me jo in podob no, da bi lah ko po potre bi ali ob zadr à no sti vod je akci je nada lje va li z ra zi sko va njem ali da bi lah ko spre je li pra vil ne odlo ~i tve, ~e bi se lo~i li od glav ni ne eki pe. • V jamo gre do sku paj naj manj tri je jamar ji. ^e se eden po{ ko du je, dru gi osta ne z njim, tret ji pa odi de po pomo~. [e bolje in var ne je pa je, ~e je sku pi na ve~ ja. • Jamo opre mi izku {en jamar, kaj ti od »~i{ ~e nja« in izbi re sme ri za napre do va nje, kva li te te zabi tih sider in polo à ja vrvi je odvi sna var nost vseh ~la nov eki pe. Oprem lje val cu se niko li ne sme biti tè ko vrni ti (povz pe ti se po vrvi), ~e se vrv doti ka ste ne, in izde la ti novo sidri{ ~e. 30 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 • ^e jamo oprem lja neiz ku {en jamar, ki se {e u~i, naj to po~ ne v sprems tvu izku {e ne ga jamar ja, ki gre takoj za njim in popra vi napa~ no rav na nje. • Orien ta ci ja v jami (v zna nih jamah) je lah ko zelo zah tev na, zato se mora mo vna prej pri pra vi ti, preu ~i ti na~rt, vze ti kom pas in se giba ti tako, da sle di mo eni ste ni rova. Naj bo lje pa je, ~e je v eki pi jamar, ki jamo poz na. • Pri razi sko va nju eki pe po~a sne je napre du je jo, ri{e jo na~rt jame, zato je manj {a ver jet nost, da se bodo izgu bili. ^e obsta ja tak {na mò nost, kadar je jama veli ka in zaple te na (ima veli ko rovov), pot ozna ~i mo s kam ni ti mi moì ci ali ~im podob nim. • Gi ba nje v pod zem lju mora mo pri la go di ti naj po ~a snej {e mu ~la nu eki pe ali pa mora mo obli ko va ti ve~ ekip (na pri mer po~a snej {o in hitrej {o). • Eki pe, ki razi sku je jo v pod zem lju, se mora jo drà ti vseh dogo vor je nih rokov, na pri mer ure vrni tve z ra zi skoval ne akci je v bi vak. • Vsak jamar se mora zave da ti, da zara di dol go traj ne ga sede nja v pasu v brez nu lah ko pri de do sin dro ma visenja v pasu, {e pose bej, ~e je iz~r pan, dehi dri ran ali podh la jen. Zara di tega mora biti vsak jamar ali re{e va lec dobro izur jen in teh ni~ no pod ko van za giba nje po vrvi. Poz na ti mora simp to me sin dro ma vise nja v pasu, da bi jih pra vo ~a sno pre poz nal in rea gi ral. Mora mo se izo gi ba ti dol go traj ne mu ~aka nju v brez nih, {e pose bej v pre vi sih. ^e mora mo dlje ~asa ~aka ti, je pamet no v vrv vpe ti ro~ no pri è mo in stop no zan ko, da raz bre meni mo pri tisk pasu na noge. Opre ma mora biti kva li tet na in pra vil no nastav lje na. • Med vzpe nja njem in spu{ ~a njem po vrvi mora mo ved no pre ver ja ti, ali so plo{ ~i ce na sidri{ ~ih raz rah lja ne, ali so vpon ke odpr te ali napa~ no obr nje ne, ali je vrv kje po{ ko do va na in ali so voz li dobro zave za ni, in skr be ti, da ne bi neho te dvig ni li pro ste ga kon ca vrvi. ^e kaj ni v redu, mora mo to takoj popra vi ti. • Poskr be ti mora mo za rezerv no raz svet lja vo in zadost ne koli ~i ne kar bi da. V zad njem ~asu se vse pogo ste je upo rab lja samo raz svet lja va LED. Vsak jamar mora ime ti vsaj dva neod vi sna vira svet lo be in rezerv ne bateri je za oba vira svet lo be. • ^e jamar osta ne brez svet lo be, se ne sme giba ti, tem ve~ mora po~a ka ti neko ga od eki pe, da osvet li pro stor. • [e pose bej v glo bo kih brez nih je zelo korist no (ni pa nuj no), da vodo v pla sten ki ali mehu nosi mo v ne dr ju. Tako lah ko pije mo tudi med ple za njem, pa {e voda je dosti toplej {a od tiste v jami. Ved no mora mo pazi ti, da ne dehi dri ra mo. Dela ti mora mo po~it ke in vsaj vsa kih {est ur spi ti topel napi tek (~aj, toplo vodo in podob no). • S sabo mora mo ved no nosi ti manj {i noìn pod ka po, pri dalj {em biva nju v pod zem lju pa tudi rezerv no oble ko (naj po go ste je zado stu je è topel telov nik), roka vi ce in noga vi ce. • Upo rab lja ti mora mo stan dard ni jamar ski kom bi ne zon, nare jen iz kor du re ali PVC­ja, podob le ke iz fli sa, izklju~ no sin te ti~ no peri lo, noga vi ce iz fli sa ali neo pre na, gumi ja ste roka vi ce, ker le ta obla ~i la omo go ~a jo ugod nej {e, dalj {e in var nej {e biva nje v pod zem lju. • Ob stan dard ni oseb ni opre mi, kot so pas, cen tral na vpon ka, ro~ na in prsna pri è ma, stop na zan ka, vrv na zavo ra, pop ko vi na in nekaj vponk, imej mo pri sebi {e pomò no vrv, dol go naj manj 5 m (pri po ro~ lji vo kevlar ali dynee ma) in {kri pec. • Med vzpe nja njem po vrvi mora mo ob~a sno pre ve ri ti cen tral no vpon ko. • V ~e la di mora mo ved no nosi ti izo la cij sko foli jo (as tro fo li jo), prvi povoj in nekaj obli èv. • Podh la di tve (hi po ter mi ja) se v ja mah ved no doga ja jo, zato se je zelo pomemb no kva li tet no ogre ti. Prav tako mora mo ogre ti po{ ko do van ca ali iz~r pa no ose bo, ko ~aka na pomo~ in med re{e va njem. Podh la di tev je smrtno nevar na. • ^e v jami za~u ti mo nena den mo~an pre tok zra ka v va lo vih, lah ko pri ~a ku je mo hiter pri hod vode in mora mo nemu do ma poi ska ti naj var nej {e dvig nje no mesto. • ^e jamar ja v brez nu uja me ve~ ja koli ~i na pada jo ~e vode, lah ko iz izo la cij ske foli je (ki jo mo~ nej {i curek hitro raz tr ga) ali poli vi ni la ste vre ~e nare di impro vi zi ra no pele ri no, ki vsaj del no za{ ~i ti gla vo in hrbet ter zmanj {a zali va nje, s tem pa tudi grò njo podh la di tve. ^e mora jamar dlje ~aka ti v pod zem lju, naj sede na trans port no vre ~o ali kaj podob ne ga, kar izo li ra telo od tal. Kar bid no sve til ko s pla me nom posta vi med noge in se zagr ne z izo la cij sko foli jo. ^e za giba nje upo rab lja samo elek tri~ no raz svet lja vo, je dobro, da ima s sabo sve ~o in vì gal nik, kemi~ ni grel nik ali grel nik »ho bot ni co«. • V ja mah s sne gom in ledom (re ci mo na Kani nu) mora mo pazi ti na zale de ne le vrvi (hkra ti z vrv no zavo ro upo rab lja mo tudi dodat no vpon ko), pada nje in lom lje nje ledu ter ozeb li ne prstov na rokah in nogah. 31 © JZS, JRS, Nevarnosti v jamarstvu in pri jamarskem re{evanju, 2014 • Pri razi sko va nju veli kih in raz ve ja nih jam ter jam skih siste mov je pri po ro~ lji vo poteg ni ti stal no tele fon sko zve zo, ki znat no pove ~a var nost razi sko va nja, ker omo go ~i pra vo ~a sno obve{ ~a nje o spre mem bah vre menskih pogo jev na povr {i ni ali obve{ ~a nje zuna nje eki pe, ~e se v jami zgo di nesre ~a. • Posta vi tev biva ka v ve li kih in raz ve ja nih jamah znat no pove ~a var nost vseh jamar jev razi sko val cev, pa tudi nji ho vo u~in ko vi tost. 6.5 Pri jamar skem razi sko va nju in eks pe di ci jah v tu ji ni moramo ob vsem ome nje nem upo {te va ti tudi nasled nje: • Ogla si ti se mora mo v kra jev nem jamar skem klu bu ali na nacio nal ni zve zi. • Pre ve ri ti mora mo, ali na podro~ ju, na kate rem na~r tu je mo razi sko va nja, obsta ja nevar nost zara di histoplaz mo ze – gli vi~ ne infek ci je, do kate re pri de z vdi ha va njem spor gli vi ce Histo pla smo sa cap su la tum, ki so v pra hu, iztreb kih ptic guac ha ro ali neto pir jev. Simp to mi bolez ni so podob ni tuber ku lo zi. • Pre ve ri ti mora mo, ali obsta ja nevar nost ste kli ne – v trop skih jamah so pre na {al ci pogo sto neto pir ji. • Pred odho dom na ekso ti~ na podro~ ja se mora mo pos ve to va ti z zdrav ni kom na imu no lo{ kem zavo du, da dobi mo infor ma ci je o po ten cial nih bolez nih (ru me na mrz li ca, mala ri ja, tifus, teta nus in podob no), preven ti vi in cep lje nju. Pre ve ri mo, ali obsta ja nevar nost zara di stru pe nih ka~, paj kov, {kor pi jo nov in dru gih ìva li. Ved no se mora mo zave da ti, da je re{e va nje iz jam logi sti~ no (ve li ko {te vi lo re{e val cev in opre me), teh ni~ no in fizi~ no zelo zah tev no in da lah ko tra ja ure in celo dne ve. LITERATURA (UPORABLJENA IN PRIPORO^ENA) • Be de ko vi}, G., Salo pek, B. (2010). Za{ti ta zra ka, inter na skrip ta. Rudar sko­geo lo{ ko­naft ni fakul tet Sveu ~i li {ta u Zagre bu, 78 str. • Be verly, J. M. (2003). Physio lo gi cal Effect of Sus pen sion Stress. Exer ci se in Extre me Envi ron ment PAP 562­001, dr. Suzan ne Schnei der. • Cen tar za ukla nja nje mina BiH – BHMAC (2013) http://www.bhmac.org/ba/stream.dae net?kat=2. • ^a plar, A. (2012). Pla ni nar ski ud` be nik, Hrvat ski pla ni nar ski savez, Zagreb, 330 str. • ^e pe lak, M. (2000). Opa sno sti u spe leo lo{ kim objek ti ma. Spe leo lo gi ja (ur. Bak {i}, D. Lac ko vi}, D., Bak {i}, A.), Spe leo lo gi ja, Pla ninar sko dru{ tvo Sveu ~i li {ta Vele bit, Zagreb, 330 str. • Guy ton, A. C. (1990). Medi cin ska fizio lo gi ja. Medi cin ska knji ga, Beo grad. • Hr vat ski cen tar za raz mi ni ra nje – HCR (2013). http://www.hcr.hr/hr/min Si tuac.asp. • Long, A., Lyon, M., Lyon, G. (2001). Indu strial rope access – Inve sti ga tion into items of per so nal pro tec ti ve equip ment. Health & Safety Exe cu ti ve, Con tract Research Report 364/2001, 159 str. • Mar bach, G., Tour te, B. (2002). Alpi ne Caving Tech ni ques (A Com ple te Gui de to Safe and Efficient Caving), Spe leo Pro jects, Caving Pub li ca tions Inter na tio nal, 320 str. • Mi la ni M. (2009). La sin dro me da sos pen sio ne iner te (Sus pen sion trau ma/Har ness hang syndro me). N&A men si le ita lia no del soccor so, Anno 18, Vol 198. • Na tio nal Cave Res cue Com mis sion of the Natio nal Spe leo lo gi cal Society (NCRC of the NSS). (2001). On Call, A Com ple te Refe ren ce for Cave Res cue. (ur. Hem pel, J. C., Fre ge au­Co no ver, A.). Natio nal Spe leo lo gi cal Society, Inc, Cave Ave nue. Hunts vil le, Ala ba ma USA, 384 str. • NN 92/93. Pra vil nik o mak si mal no dopu sti vim kon cen tra ci ja ma {tet nih tva ri u atmos fe ri rad nih pro sto ri ja i pro sto ra i o bio lo{ kim gra ni~ nim vri jed no sti ma. • Oc cu pa tio nal Safety and Health Admi ni stra tion. (2013). http://www.osha.gov/SLTC/health gui de li nes/car bon mo no xi de/re cog ni tion.html. • Rn jak, G. (2011). Opa sne situa ci je u Hrvat skoj spe leo lo gi ji, instruk tor ski rad. Komi si ja za spe leo lo gi ju Hrvat skog pla ni nar skog save za, 53 str. • Sed don, P. (2002). Har ness sus pen sion: review and eva lua tion of exi sting infor ma tion. Health and Safety Exe cu ti ve, Con tract research report 451/2002. • Smith, G. K. (1997). Car bon dio xi de. Caves and You, Austra lian Caver No. 133, str. 20–23. • Spéléo Secours Fran çais. (2012). Les gaz sous ter re – PPT pre zen ta ci ja. • The Inter na tio nal Vol ca nic Health Hazard Net work – IVHHN (2013). http://www.ivhhn.org/in dex.php?op tion=com_con tent&view=ar tic le&id=83. • Uni ted Sta tes Depart ment of Labor, Occu pa tio nal Safety & Health Admi ni stra tion. (2012). http://www.osha.gov/SLTC/health guide li nes/car bon mo no xi de/re cog ni tion.html. • WHO. (2000). Air Qua lity Gui de li nes for Euro pe, second edi tion. World Health Orga ni za tion Regio nal Offi ce for Euro pe, Copenha gen, 273 str. Fotografije Darko Bak{i}: naslovnica, slike 2, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 14, 15, 16, 19, 21, 26, 29; Marin Glu{evi}: slike 1, 22, 24, 28, 31; Peter Medzihradsky: slike 6, 8, 23; Vlado Boì}: sliki 25, 27; Ana Bak{i}: sliki 17, 20; Robert Erhardt: slika 3; Teo Bari{i}: slika 12; Neven Ris: slika 13; Željko Ga{parevi}: slika 30. 32