Februar 2004, št. 2, leto 5 DOLŠEK & DOLŠEK dno. Ujemi svet simobil Q vodafone y NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco Po prazniku v Geossu Letos smo pred pomnikom Geoss že 1. februarja začeli s prireditvami ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so po Sloveniji potekale vse do nedelje, 8. februarja. V Geossu pa je to po sprejetem programu šele prva prireditev v letu 2004. Sledilo jih bo še kar nekaj, prva 28. marca v spomin na 130-letnico rojstva generala Maistra, 100-letnice njegove prve pesniške zbirke in 70- letnico, ko je nenadoma ugasnilo njegovo življenje. Letošnja 19- svojstvena prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pred pomnikom Geoss je bila tudi sicer precej drugačna, vsebinsko bogatejša od dosedanjih. Slavnostni govornik Janez Stanovnik je narodnoosvobodilno in osamosvojitveno vojno utemeljeno povezal s slovensko kulturo, ki je omogočila ohraniti narodovo duhovno eksistenco, narodno substanco in narodno identiteto. Poudaril je, da nam kultura tudi danes kaže pot v prihodnost, prav tako tudi v pridruževanju Evropski skupnosti. Izrazil je zadovoljstvo, da lahko spregovori na tem svetem mestu. nadaljevanje na strani 7 Slavnostni govornik na prireditvi Janez Stanovnik. V sredo, 4.2.2004, je poslanec DZ Franci Rokavec pripravil poslanski večer na temo LOKALNA SAMOUPRAVA DANES, JUTRL. Poslanski večer - spremembe lokalne samouprave Vabilu na poslanski večer se je odzvala državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve Astrid Prašnikar in predstavnica Urada za lokalno samoupravo Neža Vodušek. Večer je bil namenjen predstavitvi in razpravi o predlogu zakona o lokalni samoupravi. V uvodu je državna sekretarka pojasnila glavne novosti in razloge, ki so pripeljali do novega predloga zakona. Med glavnimi razlogi so bili sprememba ustave glede uvedbe pokrajin, veliko novih predpisov s področja javne uprave, ki so vplivali na lokalno samoupravo, prilagajanje zakonodaji EU. Glavne novosti novega zakona pa so predvsem črtanje statusa pravnih oseb ožjim delom občin; nezdružljivost funkcije župana in funkcije poslanca Državnega zbora; razpustitev občin- skega sveta in razrešitev župana, zaostreni pogoji za ustanovitev novih občin; sestava nadzornega odbora, ki naj ne bi bil več telo občinskega sveta. nadaljevanje na strani 4 foto: M-Š. ? Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov Od 1.1.2004 v občini Litija poteka ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ekološki otoki niso najbolj primerno urejeni, toda tudi takšnih so se nekateri občani navadili in že odlagajo sekundarne surovine v te kontejnerje. Ločeno zbiranje moramo jemati kot dolgoročen proces, ki zahteva določen čas privajanja in discipliniranja občanov in tudi KSP-ja. Žal v zadnjem času ugotavljamo, da so pred samopostrežnimi trgovinami odstranili kontejnerje za steklo, in smatramo, da je to negativno za ločevanje odpadkov, saj so mnogi kupci neposredno pred trgovino odložili neuporabno stekleno embalažo (odlaganje v posebne zabojnike je za nekatere predaleč in jo enostavno zavržejo med biološke odpadke). Pri sistemu ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pa je zelo pomembna stimulacija občanov. Ali bodo občani stimulirani, ker bodo ločeno zbirali komunalne odpadke, pa je že posebno poglavje. Nov predlog cenika predvideva ceno po osebi 574 sit, ekološko takso 154 sit ter DDV 8.5 % 61.88 sit kar znese skupaj 789.88 sit po osebi mesečno. Sami si lahko izračunate kako, bo cena komunalnih storitev obremenila vaš družinski proračun. nadaljevanje na strani 3 Ali v dijaškem domu učimo letenja? Obisk predsednika svetovnega združenja Zastavoslovcev Konec septembra lani je našo občino obiskal predsednik svetovnega združenja FIAV, ki ima sedež v Bruslju, Michel Lupant. V Slovenijo je prišel na povabilo društva Heraldica Slovenica, sprejel ga je tudi predsednik Državnega zbora Slovenije gospod Borut Pahor. V litijski in šmarski občini pa se je srečal z županoma Mirkom Kapljo in Milanom Izlakarjem. V geometričnem središču Slovenije je bil navdušen nad urejenostjo kraja, kakor tudi nad gostoljubjem gostišča GEOSS. Povedal nam je, da ima tudi Belgija podobno geometrično središče, zato bi veljalo razmisliti o bodočem sodelovanju. nadaljevanje na strani 4 Prihaja čas, ko se boste vpisovali v srednje šole. Morda boste zaradi oddaljenosti od šole razmišljali o nastanitvi v dijaškem domu. Kar nekaj dijakov vaših občin je nastanjenih v Dijaškem domu Bežigrad. Strokovnjaki se strinjamo v trditvi, da je že sam prehod iz osnovne v srednjo šolo za starše in dijakeAinje zelo boleč. Vemo, da ga vidijo samo dva dni na teden. Ostali čas preživijo v rokah ljudi, katerih sploh ne poznajo. Tam je vzgojitelj. Vzgojitelj je tisti, ki mladostnika vodi, ga opazuje, se z njim dogovarja, mu svetuje, zagotavlja varnost, mu nudi oporo, skupaj z njim rešuje težave... Največkrat se med vzgojiteljem in mladostnikom vzpostavi odnos vzajemnega spoštovanja. Če je komunikacija med starši, šolo in domom dobra in pogosta se bodo morebitne težave in problemi reševali hitro in sproti. Sami mislimo, da je dijaški dom odličen poligon učenja odnosov in reševanja problemov. Učne ure so čas, za katerega dijaki/-nje ne slišijo prav radi. Toda učenje je del življenja in organizirane učne ure so lahko zelo učinkovite. To kaže tudi podatek, ki govori o tem, da več kot 97 % dijakov Dijaškega doma Bežigrad uspešno zaključi letnik. Našim dijakom nudimo tudi organizirano učno pomoč, dodatno pa se lahko izobražujejo tudi v domski računalnici in knjižnici. Dijaški dom Bežigrad se nahaja v šolsko-študijskem okolišu v Ljubljani za Bežigradom. Od glavne železniške postaje in centra je dijaški dom oddaljen 20 min hoje, le 10 min pa' potrebujete do zdravstvenega doma, banke in pošte. Kapaciteta doma je 520 ležišč, zasedenost pa je približno 490 ležišč. Prazna ležišča namenimo študentom. nadaljevanje na strani 4 PODELILI KULTURNA IN ŠPORTNA PRIZNANJA Pred slovenskim kulturnim praznikom, v petek 6. februarja 2004 je bila v dvorani Kulturnega centra v Litiji tradicionalna prireditev NASI DOSEŽKI, na kateri je Zveza kulturnih društev občine Litija podelila Jerebova priznanja za področje kulture in športna priznanja, ki jih je za leto 2003 podelila Zveza športnih društev občine Litija. Priznanja so bila podeljena za področje delovanja za občini Litija in Šmartno pri Litiji. nadaljevanje na strani 3 Prejemniki ‘Jerebovih kulturnih priznanj”: Dragica Sveršina, Milena Režek, Franc Repovš in Marinka Vidgaj. Krajevni praznik Krajevne skupnosti Jevnica Sled svetlobe na koncu dolgega predora V Krajevni skupnosti Jevnica so konec januarja že dvaintridesetič proslavili svoj krajevni praznik, ki je posvečen spominu na prva množična razseljevanja občanov na območju današnje krajevne skupnosti, ki jih je začel okupator 28. januarja 1943. Tudi letošnja proslava je zbrala vrsto pomembnih gostov, med katerimi je treba omeniti litijskega župana Mirka Kapljo in župana sosednje občine Dol pri Ljubljani Primoža Zupančiča, pa državnega poslanca Francija Rokavca ter še nekatere druge občinske funkcionarje in dolgoletne sopotnike dogajanj v jevniški krajevni skupnosti. O aktualnem trenutku krajevne skupnosti je na proslavi navzočim spregovoril predsednik sveta KSJože Gorenje, ki je minulih nekaj let označil za čas najhujše krize v 40-letnem delovanju krajevne skupnosti (ta je bila uradno ustanovljena 15. julija 1964). Taje za nekaj časa povsem ohromila izvajanje najvitalnejših funkcij krajevne skupnosti, gmotni in moralni vrhunec pa je dosegla z blokiranjem njenega žiro računa. Prvi pozitivni premik je napovedalo uspešno oblikovanje novih organov krajevne skupnosti na zadnjih volitvah, tako da so stekle l vsaj nekatere aktivnosti v sicer zelo omejenem obsegu. »Danes lahko z veseljem sporočim, da je bilo naše prizadevanje za ureditev finančnega poslovanja uspešno: z 2. januarjem je postala odločba o deblokadi transakcijskega računa krajevne skupnosti pravnomočna,« je naznanil predsednika sveta KS, hkrati pa opozoril tudi na to, da bo posledice krize mogoče čutiti še nekaj časa. Zato so se v krajevni skupnosti osredotočili le na nekaj najnujnejših akcij: poleg finančne sanacije še na saniranje vodovodnega omrežj a ter na ureditev lastninskih razmerij v zadružnem domu. Predstavnika folklorne skupine KUD Božo Račič iz Adlešičov predajata spominsko darilo predsedniku KS Jevnica Jožetu Gorencu. nadaljevanje na strani 5 Rdeči križ Slovenije, OBMOČNO ZDR0ŽENJE LITIJA “Kdo rabi, kdo daje, kdo služi?” Območno združenje Rdečega križa Litija je 27.1.2004 sodelovala na oddaji Tarča na prvem programu TV Slovenija z napovednikom: KDO RABI, KDO DAJE, KDO SLUŽI. Vedno večje je število tistih, ki so jih življenjske stiske pripeljale do roba, ko potrebujejo humanitarno pomoč. Solidarnost do ljudi, ki se znajdejo v stiski, je zgledna, to dokazujejo številke pomoči in številne humanitarne akcije. Od tu dalje se odpirajo vprašanja sistema in socialne politike države, velikega števila humanitarnih organizacij in njihove učinkovitosti, vprašanje javnega interesa v primerih, ko organizacije občutni del denarja porabijo za lastno delovanje, nadzora nad porabo denarja in posledic po aferi Rdeči križ in na koncu tudi vprašanje, kaj vodi ljudi v dobrodelnost in kolikšna je ta v sprivatiziranih podjetjih. V prispevkih se med drugim lotevamo tudi zakonskih primerjav davčnih olajšav pri nas in v tujini, poiskali pa smo tudi primere humanitarnih akcij, kjer so bili stroški organizacije mnogo višji od dobrodelnega □SAVUS prispevka tistim, ki jim je bila akcija namenjena. V pogovoru v študiju sodelujejo: dr. Vlado Dimovski, Boris Cavazza, ambasador UNICEF-a, Srečo Zajc, Rdeči križ, Irnre Jerebic, Karitas, Vladimir Petrovič, direktor Krke-Zdravilišča in dr. Janez Majer. S takšnim napovednikom je gospa Hrenova začela oddajo Tarča, v kateri je bila tema razprave humanitarnost. Na tej oddaji smo sodelovali tudi člani Območnega združenja RK Litija, kar govori o izredni uspešnosti te organizacije v preteklem obdobju. Neposredno v oddaji je generalni sekretar RKS gospod Srečko Zajc omenil tudi nedavno končano humanitarno akcijo -zbiranje sredstev za nakup ultrazvok naprave za Zdravstveni dom Litija. Iz vse razprave sodelujočih strokovnjakov, predstavljenih prispevkov in sodelujočih prostovoljcev je vredno izpostaviti nekatere resnice, ki zagotavljajo humanitarnost in iskreno prostovoljstvo. nadaljevanje na strani 8 Prispevke pošljite do 10. MARCA 2004 nanastov: TiskarnaACO,C.D.K. 39,1270Litija ali po£axu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@sioLnet 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE_____Februar 2004 NOVICE IZ OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Litija Občinski svet občine Litija je imel v torek, 10.02.2004,14.redno sejo, na kateri so svetniki obravnavali naslednje vsebine oziroma teme ter sprejeli naslednje sklepe: • Sprejeli so nov Statut Občine Litija; Statut bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. • Sprejeli so Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavoda za izobraževanje, kulturo in šport Litija skupaj s pripombami in podanimi pobudami v razpravi, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. Nov zavod nastaja na podlagi prejšnjih dveh organizacijskih enot Kulturni center in Ljudska univerza, področje delovanja zavoda pa bi se lahko v prihodnje, ob zagotovitvi ustreznih sredstev in pogojev za delovanje, še razširilo na področje športa in drugih dejavnosti za mladino. • Sprejeli so sklep, da se od v.d. direktorja ZIK Litija zahteva pisno poročilo o delu in finančno poročilo o poslovanju zavoda za obdobje trajanja mandata v.d.direktorja. Poročilo naj bo posredovano županu v roku 14 dni, od datuma izvedbe 14. seje občinskega sveta, to je do 24.2.2004 in naj vsebuje aktivnosti o izvedbi posameznih nalog direktorja, kot jih določa 25.člen sedanjega odloka. • Sprejeli so Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne v prvem branju in sprejeli Sklep o ustanovitvi skupnega organa občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Litija in Šmartno pri Litiji za izvajanje ustanoviteljskih pravic javnega zavoda Mestne lekarne. • Sprejeli so Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Litija skupaj s pripombami in podanimi pobudami v razpravi kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. Osnovno glasbeno izobraževanje poteka sedaj v okviru ZIK Litija, ker pa enota Glasbena šola Litija izpolnjuje pogoje za ustanovitev samostojnega zavoda in če bo podoben interes izkazan tudi v sosednji občini, so>s tem glasbeni šoli dane nove možnosti za razvoj te dejavnosti in izobraževanja. • Sprejeli so Odlok o denarni pomoči za novorojence v občini Litija in Sklep o višini denarne pomoči za novorojence v občini Litija za leto 2004, ki znaša 63.000,00 SIT. Občina Litija je ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki namenja še dodatno denarno pomoč vsakemu novorojencu s stalnim prebivališčem na območju občine Litija. • Občinski svet Občine Litija je potrdil tudi novo ceno ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Litija, ki se bo uporabljala za obdobje od potrditve cene na pristojnem ministrstvu do dne, ko se bodo odpadki še odlagali na litijski deponiji Širjava in sicer v višini: Cena za m3 (SIT) SIT/osebo mesečno ZBIRANJE IN ODVOZ 2.168 434 PREDELAVA IN OBDELAVA 100 20 VZDRŽEVANJE ŠIRJAVA 43 7 ODLAGANJE ŠIRJAVA 562 113 SKUPAJ 2.873 574 Končni ceni ravnanja s komunalnimi odpadki se doda še taksa za obremenjevanje okolja v višini 154 SIT/osebo na mesec in 8,5 % DDV. • Sprejet je bil tudi sklep, da Občinski svet nalaga JP KSP Litija d.o.o., da za leto 2005 pripravi projekcijo obremenitev občanov po dejanskih količinah komunalnih odpadkov. Občinski svet Občine Litija je na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 83/03) sprejel Odredbo o postopku vračanja vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Litija (Ur. I. RS, 5/04). V skladu z veljavno zakonodajo je Svet Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ustanovil komisijo, ki opravlja strokovne in tehnične naloge vračanja vloženih sredstev. Komisija je 06. 02. 2004 izdala poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj. Občina se mora nanj odzvati v štirih mesecih s tem, da vloži zahtevo pri državnem pravobranilcu. Zahtevek bo obsegal sredstva, katera je občina (oz. njeni pravni predhodniki) vlagala neposredno iz proračuna, ter sredstva, katera so preko takratnih krajevnih skupnosti v omrežje vlagali občani. Komisija za sestavo seznama upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija je 10.02.2004 izdala javni poziv za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija. Občina ureja vračilo preplačanih telefonskih priključkov le za tiste občane, ki so gradili telefonska omrežja skupaj s takratno KS in so sredstva preko pogodb ali kako drugače vlagali v krajevne skupnosti. KS pa so sklepale pogodbe s takratno Območno PTT in SIS. Osnova za vračilo sredstev, ki se bodo vračala preko občine so prav te pogodbe. Povedano na primeru: KS je v letu 1981 podpisala sporazum o financiranju izgradnje naročniškega telefonskega kabelskega omrežja na njenem območju s Podjetjem za PTT promet in Območno SIS v višini 2.400.000,00 dinarjev. Ta sporazum je osnova za vložitev zahtevka pred državnim pravobranilcem. S predstavniki KS bo potrebno sestaviti seznam dejanskih upravičencev, ki bodo dobili vrnjena sredstva iz naslova te pogodbe ter določiti v kakšni višini. Sredstva se torej ne vračajo KS ampak telefonskim naročnikom, ki so preplačali telefonski priključek. Povedati je potrebno, da se plačana priključnina in prispevek za SIS ne vračata ter se v primeru, da nista bila plačana od pogodbenega zneska odštejeta. Višina pogodbe se bo preračunala v DEM na dan podpisa pogodbe, nato po nepreklicno določenem menjalnem tečaju v EUR ter v tolarje na dan vračila. V primeru pa, ko so se za gradnjo telekomunikacijskega omrežja namenila tudi sredstva krajevnega samoprispevka, je to potrebno posebej izkazati. Ta sredstva bodo vrnjena občini, ki jih mora porabiti za gradnjo infrastrukture na območju, kjer so bila zbrana. Vsi občani, ki so vlagali preko KS in ki bodo dostavili ustrezno dokumentacijo, bodo uvrščeni na seznam upravičencev za vračilo. Na ta seznam pa ne bodo uvrščeni upravičenci, ki so pogodbe sklepali direktno s PTT, zato morajo ti občani zahtevke posredovati neposredno državnemu pravobranilcu v Ljubljani do 07.06.2004. Vložena sredstva bo občina občanom začela vračati šele po pridobitvi denarja iz republiškega sklada. Poudarjamo, da se bodo sredstva vračala šele po prvi plačani kupnini od privatizacije državnega deleža Telekoma. Opozarjamo tudi, da bodo do vračila upravičeni tisti, ki bodo uvrščeni na seznam upravičencev oz. bodo dokazali vlaganje saj zahtevkov vloženih po razpisanem roku ne bomo upoštevali. Upravičenci, ki bodo zahtevali vračilo neposredno od države bodo sredstva dobili neposredno iz republiškega sklada. Občina Litija že razpolaga z nekaterimi sklenjenimi sporazumi med KS in Območno PTT, ki so bili v kopijah v letu 2001 in 2002 posredovani na občino. Ponovno poudarjamo, da je rok za dostavo dokumentacije za tiste upravičence, ki so vlagali preko takratnih KS 10.04.2004 na Občino Litija, za vse tiste, ki pa ste sklepali pogodbe direktno s PTT pa je rok za oddajo zahtevka državnemu pravobranilcu 07.06.2004. Komisija za sestavo seznama upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija v skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 83/03) ter Odredbo o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija (Uradni list RS, št. 5/04) objavlja JAVNI POZIV za predložitev dokumentov o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija 1. Komisija poziva vse fizične in pravne osebe, da dokazujejo obstoj pravice do uvrstitve na seznam dejanskih upravičencev do vračila vlaganj v telefonske centrale, medkrajevne telefonske vode ter krajevna telefonska omrežja na območju Občine Litija z verodostojnimi dokumenti, (pogodba, potrdila o vplačilu...) iz katerih so razvidni podatki v kateri Krajevni skupnosti nastopajo kot upravičenci, višina vlaganj in datum vplačila. Zahtevek za uvrstitev na seznam dejanskih upravičencev mora vsebovati: - ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, - naslov stalnega prebivališča oziroma naslov pravne osebe, - dokazilo o obstoju pravice do vračila vlaganja. 2. Vsi zainteresirani lahko pošljejo dokumente, navedene v 1 .točki, v roku dveh mesecev po objavi tega poziva, to je do 10.04.2004, na naslov komisije Jerebova ulica 14, Litija ali jih oddajo v tajništvu Občine Litija, kjer lahko dobijo tudi informacije v zvezi s postopki vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija. 3. Vsa dokumentacija, ki je bila s strani vlagateljev na Občino Litija že posredovana se upošteva pri sestavi seznama upravičencev in je ni potrebno ponovno predložiti. OBČINA LITIJA Komisija za sestavo seznama upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Litija Seja občinskega sveta je bila pri tej točki prekinjena, o nadaljevanju pa bomo poročali prihodnjič. OBVESTILO Na podlagi 3. in 9. člena Zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 61/00) ter izdelanih ‘‘Kriterijevza izplačevanje odškodnin”, s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26.10.2000 imenovana Komisija za poravnavo neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje OBVEŠČA da so upravičenci do odškodnine po 2. členu navedenega zakona, kmetijski oškodovanci, ki imajo zemljišča na sledečem območju: občina Litija, katastrska občina: k.o. Konjšica - S del Kmetijski oškodovanci na zgoraj navedenih območjih, lahko uveljavljajo odškodnino na podlagi izpolnjene vloge, katere obrazec vloge so skupaj z doprsom-že prejeli po pošti, morebitni novi oškodovanci pa jih lahko dobijo v času uradnih ur na občini. Izpolnjene vloge s priloženimi posestnimi listi in kopijami osebnih računov morajo kmetijski oškodovanci oddati do vključno 15.03.2004 na Občino Litija, Jerebova 14,1270 Litija, v ________________________________________/ Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o. Ponoviška cesta 15,1270 Litija, kot izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Litija in na območju občine Šmartno pri Litiji, obvešča uporabnike storitve ravnanja s komunalnimi odpadki v mestu Litija in naselju Šmartno, da s februarjem 2004 postopno prehajamo na enkrat tedenski odvoz ostanka komunalnih odpadkov, skladno z določilom 23.člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Litija. Odvoz ostanka komunalnih odpadkov iz ostalih naselij na območju obeh občin je javno podjetje že dosedaj opravljalo enkrat tedensko. Na območju obeh občin so že nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastenk in pločevink, ki so namenjeni ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov nastalih v gospodinjstvih. Število zbiralnic zadošča predpisom (ena zbiralnica na 250 prebivalcev), čeprav vemo, da so od nekaterih povzročiteljev zbiralnice precej oddaljene, vas klub temu prosimo, da čim več odpadkov odnesete v vam najbljižjo zbiralnico. Javno podjetje bo zabojnike za posamezne vrste odpadkov praznilo na štrinajst dni oziroma pogosteje, če bo to potrebno. V primeru, da boste v gospodinjstvu ločeno zbirali navedene vrste komunalnih odpadkov, mora prostornina zabojnika za ostanek odpadkov, ki ga imate nameščenega pri vaši stanovanjski hiši, zadoščati za tedensko količino ostanka komunalnih odpadkov, ki Predviden urnik odvoza ostanka komunalnih odpadkov; Naselje Šmartno; ob ponedeljkih, Litija - Graška Dobrava; ob torkih, Litija - center; ob petkih in Litija - Rozmanov trg; ob ponedeljkih. nastane v enem gospodinjstvu. Uporabnike storitve ravnanja s komunanlnimi odpadki prosimo, da na dan odvoza ostanka komunalnih odpadkov svoj zabojnik pripravijo na odjemno mesto oziroma ob vozno pot smetarskega vozila. Točen razpored odvoza ostanka komunalnih odpadkov iz posameznih ulic, boste uporabniki storitve ravnanja s komunalnimi odpadki prejeli na hrbtni strani položnice, ki jo boste prejeli v mesecu marcu 2004. Javno podjetje se vsem povzročiteljem komunalnih odpadkov na območju občine Litija in na območju občine Šmartno pri Litiji zahvaljuje za sodelovanje in vas prosi za razumevanje. Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJA LITIJA, d.o.o. Februar 2004 O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPBAVE____________3 OBČINA LITIJA Jerebova 14 1270 Litija OBVESTILO OBČANOM! Občinska uprava je vsem predstavnikom krajevnih skupnosti posredovala karte z označenimi stavbnimi zemljišči. Vsi lastniki zemljišč si lahko na sedežih krajevnih skupnosti ogledajo zazidljiva zemljišča, ki so predmet odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. DAN DATUM URA PRIREDITEV KRAJ petek 27.2. 19.00 ZVONE ŠERUGA; NEKAM DALEČ (dokumentarni film s komentarjem) Kulturni center torek 2.3. 17.00 Pravljice v naročju dedka in babice z Darinko Kobal Knjižnica Litija sreda 3.3. 18.00 Študijski krožek BEREMO Z MANCO KOŠIR se predstavi Knjižnica Litija sobota 6.3. 10.00 Otroška matineja: ZAKAJ MEDVEDI GODRNJAJO Lutkovna skupina »UŠ« Kulturni center torek 9.3. 18.00 Likovna razstava Marjane Šušteršič: ŽENSKE USTVARJALKE Knjižnica Litija petek 12.3. 19.30 Gledališka predstava (za izven) KUD Svoboda Zalog TRANSVESTITSKA SVATBA Kulturni center sobota 13.3. 19.00 KUD Jevnica: Proslava ob DNEVU ŽENA IN MATER Kulturni dom Jevnica torek 16.3. 17.00 Ura pravljic z Aleksandro Knjižnica Litija četrtek 18.3. 17.00 Ura pravljic z Aleksandro Knjižnica Litija četrtek 18.3. 19.00 KONCERT: Vitalij Osmačko in MAR DJANGO kvartet Kulturni center sobota 20.3. 10.00 Otroška matineja: TA ČUDOVITA ZEMLJA Gledališko lutkovni spektakel Stena Vilarja Kulturni center ponedeljek 29.3. 16.4. 18.00 Otvoritev grafične razstave: »Nekoč so bile fabrike in štacune« (avtor razstave Franci Lesjak) Avla Občine torek 30.3. 17.00 19.00 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov POMLADNA PESEM-I.koncert POMLADNA PESEM - II.koncert Kulturni dom Šmartno Kulturni center Litija VARČUJ MO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! RABA DEŽEVNICE Se še spomnite poletnih redukcij pitne vode? Kaj nam bo prineslo naslednje poletje? Razmislite o uporabi deževnice! a) Splošno: v povprečju porabi človek na dan 53 litrov vode (kopanje, pomivanje posode, pitje), ki mora ustrezati naj strožjim higienskim predpisom. Poleg tega porabi še 45 litrov vode na dan za opravila, kjer ni potrebna pitna voda (izpiranje stranišč, pranje perila, čiščenje, pranje avtomobila, zalivanje vrta). Ta del porabe se lahko nadomesti z deževnico! b) Elementi sistema: lovilna površina, zbiralna cev, filter, hranilnik, preliv hranilnika, dovod pitne vode v hranilnik, sesalna cev in tlačna črpalka, razdelilno omrežje, iztočne armature. c) Primer izračuna volumna hranilnika deževnice: 1. Letna količina zbranih padavin na vašo streho: A Letna količina padavin za Posavsko hribovje: 1200-1300 VnV Projecirana površina^strehe X Izgube: 0.9 opečna kritina 0.8 betonska kritina 0.6 ravna streha, ozelenjena Količina padavin na vašo streho l/m2 1250 x 130 X 0.8 130.000 2. Letne potrebe po regenerirani vodi (deževnici): B WC kotliček: na osebo/leto: 8.800 X 4 (število oseb) =35.200 Pralni stroj: 3.700 X 4 (število oseb) =14.800 Čiščenje: 800 X 4 (število oseb) =3.200 Zalivanje vrta: Na m”*: 60 X 600 m2 (površina vrta) =36.000 I Letne potrebe po regenerirani vodi =89.200 I 3. Volumen hranilnika deževnice Povprečje zbrane In potrebne količine deževnice: (A+B)/2 X Rezerva za dneve brez padavin: npr.21 dni = Število (dni)/365 Volumen hranilnika (I) (130.000+89.200)/2 X 21/365 6305 Za 4-člansko družino in dano lovilno površino je priporočljiv hranilnik deževnice volumna 6-8 m . Pokliči: tel. 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES J SVET ENERGETSKO SVETOVANJE AKTUALNO | nadaljevanje s 1. strani \ PODELILI KULTURNA IN ŠPORTNA PRIZNANJA Prisotne je uvodoma pozdravil župan občine Litija g. Mirko Kaplja in poudaril pomembnost delovanja naših društev in njihovih zvez in izrazil zadovoljstvo, da prireditev Naši dosežki, ki jo organizirata ZKD in ZŠD postaja vse bolj množična, da spodbuja naše občane k vključevanju v kulturne in športne dejavnosti, ki potekajo v okviru društev. V svojem nagovoru je zagotovil večjo finančno pomoč društvom in zvezam, kajti v tako veliki občini, kot je Litija, ima delovanje društev v naših krajih izreden pomen in zagotavljajo uravnoteženi razvoj mesta in podeželja. Predsednik Zveze kulturnih društev občine Litija Jože Gorenc, župan občine Litija Mirko Kaplja in člana predsedstva ZKD Marija Mali in Lado Ribič so izročili Jerebova priznanja sedmim posameznikom. Jubilejno priznanje Petra Jereba sta prejela Janez Prašnikar in Iztok Mali, bronasto plaketo je prejela Dragica Sveršina, srebrno Milena Režek in Franc Repovš ter zlato Marinka Vidgaj. Listina Petra Jereba je bila podeljena MePZ Sv.Nikolaj. Priznanja za športne dosežke v letu 2003 sta podelila predsednik ZSD občine Litija in župan občine Litija g. Mirko Kaplja. Dobitniki priznanj in nagrad zveze športnih društev občine Litija za leto 2003 so: Ime in priimek Športna panoga Dosežki Vrsta podeljenih priznanj Valerija KOKALJ Veronika IVANČIČ RD Šmartno 99 Aleš GREGORČIČ Matevž VIDMAR Rok PRELOGAR OŠ LITIJA KMN Svea Lesna LITIJA Košarkarski klub LITIJA Ribiška družina LITIJA KK Veteranke LITIJA Mirko KAPLJA Albert KAUČIČ Anton JUSTIN Marko DERN0VŠEK Tatjana MILINK0VIČ Jože BERČ0N Damjan SMREKAR Brane ROZMAN Brigita PLEMENITAŠ Klemen MARKOVIČ Demo IBIŠI kegljanje kegljanje rokomet rokomet rokomet rokomet košarka mali nogomet košarka športni ribolov košarka košarka športni ribolov rokomet planinstvo rekreacija šport invalidov - košarka na vozičkih motokros letalsko modelarstvo kikboks kegljanje košarka 1 .mesto na DP v kegljanju; 2.mesto DP v dvojicah z V.lvančič 2. mesto DP v dvojicah z V.Kokalj 3. mesto dečki 91/92 na DP ekipno širši spisek reprezentance RS v rokometu - kadeti letnik 86 širši spisek reprezentance RS v rokometu - kadeti letnik 86 širši spisek reprezentance RS v rokometu - kadeti letnik 86 3. mesto na državnem šolskem tekmovanju državni in pokalni prvak 2003 50 let uspešnega delovanja kluba 50 letno uspešno delovanje društva 20 letno delovanje kluba 50 let aktivnega in uspešnega dela v košarki 50 letno delo v športnem ribolovu uspešno strok, delo z mlajšimi kategorijami uspešno strokovno delo 40 letno delo v športu Evropsko prvenstvo skupina A (član slovenske reprezentance) 4. mesto DP; 1.mesto pokalnega tek.M0T0REX; 13.in 14.EP DP 1 .mesto v kategoriji F1 jadralnih prostoletečih modelov 1 .mesto DP; 5.mesto svetovno prvenstvo PARIZ 3.mesto na mladi, svetovnem prven.v kegljanju in 4,mesto v parih strok.delo v košarki z vsemi sekcijami PLPŠ PLPŠ PLPŠ PLPŠ PLPŠ PLPŠ PLPŠ PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD PL ZŠD MDZŠD MD ZŠD MDZŠD športnica I. 2003 športnik I. 2003 PL MB-4 PL ZŠD - plaketa ZŠD M D - medalja ZŠD PL MB-4 - plaketa Milana Boriška za 4. letno obdobje PL 2003 - športnik-ca leta 2003 Športnica in športnik leta 2003, Brigita Plemenitaš in Klemen Mahkovic. Na prireditvi so sodelovali trobilni kvintet pihalnega orkestra Litija z odigrano himno, dijaki Gimnazije Litija so odrecitirali pesmi Janeza Menarta, Leseni rogisti so zatrobili dve pesmi, zapel nam je Oktet Valvasor, še posebej pa smo bili počaščeni z obiskom slavnostnega govornika iz Koroške, g. Janka Malleja, poslovodje slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki je spregovoril o viziji delovanja ljubiteljske kulture ob vstopu Slovenije v evropsko unijo in pomembnost delovanja nevladnih organizacij, ki imajo v Evropi že dolgoletno tradicijo. Zapel nam je še »Kvartet v Črnicah« iz Radiš, štirje mladi nadarjeni pevci, prav tako iz avstrijske Koroške. Po zaključeni prireditvi je sledilo družabno srečanje vseh gostujočih in udeležencev prireditve na kateri so se pletla nova prijateljstva in dogovori o sodelovanju na kulturnem in ostalih področjih s koroškimi Slovenci. Zveza kulturnih društev občine Litija Zveza športnih društev občine Litija TEKME/PRIREDITVE ŠPORTNIH KLUBOV IN DRUŠTEV V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO V MARCU 2004 KOŠARKA SOBOTA 06.03. čl. Loka Kava - Litija SOBOTA 13.03 čl. Litija - Radenska SOBOTA 20.03. čl. Hrastnik - Litija ROKOMET SOBOTA 06.03. čl. Šmartno 99 - Radovljica SOBOTA “ st.d.B Šmartno 99 - Inles Riko Ribnica SOBOTA 13.03. čl. Ajdovščina - Šmartno 99 SOBOTA “ kad. Šmartno 99 - Dol Hrastnik SOBOTA “ ml.d.A Šmartno 99 - Atom Krško SOBOTA “ ml.d.B Šmartno 99 - Atom Krško SOBOTA 20.03. čl. Šmartno 99 - Radeče SOBOTA 27.03. čl. Grča Kočevje - Šmartno 99 SOBOTA “ kad. Šmartno 99 - Gorenje Velenje SOBOTA “ ml.d.A Dol Hrastnik - Šmartno 99 SOBOTA “ ml.d.B Dol Hrastnik - Šmartno 99 KEGLJANJE SOBOTA 13.03 16.00 Elektrarna - Litija 20011. NEDELJA 14.03 13.30 Litija 2001 I. - Prosol I. NEDELJA “ 10.00 Litija 2001 II. - Kograd Gradnje NEDELJA 21.03. 10.00 Litija 2001II. - Pivovarana PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA PS DU Litija SOBOTA 06.03. Pohod po Jurčičevi poti -Višnja gora - Muljava SOBOTA 13.03. Zimski pohod na Snežnik NEDELJA 14.03. Zimski pohod na Snežnik SOBOTA 20.03. Sevnica - Šentjanž NEDELJA 21.03. Zimski pohod na Porezen SOBOTA 27.03. PS Litija Kal - Ojstri vrh do Babe SOBOTA 13.03. PS Sava Raduha (Savi.Alpe) SOBOTA 20.03. Bohorski slapovi - Bohor - Senovo Zveza šprtnih društev Litija nadaljevanje s 1. strani Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov Nadalje se postavlja vprašanje, kam bodo občani lahko odlagali ostale odpadke: odpadni gradbeni material; obrabljene pnevmatike; odslužene avtomobile (kdo bo opravljal razgradnjo), razno pohištvo uporabno in neuporabno, vključno s stavbnim pohištvom; odslužene gospodinjske aparate; dotrajane salonitne plošče (vedno več hiš zamenjuje salonitne plošče). Kdaj bo Litija organizirala zbirni center in kje bo ta, da bo dostopen vsem občanom, kamor bodo lahko dovažali brezplačno ali proti primerni odškodnini uporabne in neuporabne predmete, kjer bi te lahko zainteresirani kupci te tudi po primerni ceni kupili. Če bi bilo to tudi urejeno ne bi bilo potrebnih vsakoletnih akcij o odvozu kosovnih komunalnih odpadkov.. Dokler ne bo urejenega zbirnega centra, odlagališča za odpadni gradbeni material, gume in neuporabne salonitne plošče ter drugo pa lahko pričakujemo, da se bo zaradi tega še povečalo število črnih odlagališč. Ali je vse to, kar sem opisal, realno pričakovati v doglednem času ali bomo na vse to morali čakati leta in leta kot na litijski bazen, tržnico in končno tudi na svoje odlagališče komunalnih odpadkov? Spoštovani občani, kar se danes dogaja s komunalnimi odpadki, bi moralo biti urejeno že pred leti, pa zaradi politike, ki se je vodila v občini Litija, ni bilo, toda ceno takšnega stanja bomo danes morali plačati občani. Odgovornih za takšno stanje se je v tako dolgem času nabralo kar veliko, le oglašajo se zadnji s svojimi cenovnimi zahtevki, ki pa pomenijo za vsako družino veliko obremenitev. Ciril GOLOUH Pripombe Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Območne organizacije Litija na vsebino sprememb zdravstvene reforme v Sloveniji Zdravje je dobrina, ki zadeva vsakega od nas, zato smo pozorni tako na oceno stanja na področju zdravstva, kot tudi na pripravo sprememb, ki želijo izboljšati sedanjo ureditev zdravstvene zakonodaje in konkretno uveljavljanje predlogov za boljše delovanje vseh vrst zdravstvenih ustanov. Zdravstvena reforma, ki se pripravlja, je vzpodbudila zanimanje vseh generacij v Sloveniji in po našem mnenju še posebej pozornost starejših generacij, ki jim je sistem zdravstva že do sedaj (še bolj pa bo to v poznejših letih ljudem zagotavljal ohranitev zdravja). Menimo, da je zdravstvena reforma (do sedaj zapisana v t.i. beli knjigi) predlog, ki ga kaže kritično ovrednotiti in podpreti v smislu izboljšanja zdravja vseh naših prebivalcev kot tudi še boljšo ureditev razmer tistih, ki neposredno skrbijo za ta vprašanja, zato predlagamo: 1. Zdravstvena reforma naj sledi večji solidarnosti, pravičnosti, enaki dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva in aktivnejši vlogi uporabnikov. 2. Nasprotujemo poenostavljeni razlagi, da so starejše generacije večji porabnik iz zdravstvenega zavarovanja (podobno je z razlagami na temo, da morajo sedaj aktivni delavci zaslužiti za pokojnine upokojencev), kajti te generacije so že vložile svoje delo in včasih tudi zdravje za sedanji čas. Nismo le porabniki teh sredstev, ampak soustvarjalci novega časa. 3. Soglašamo s stališči tistih, ki menijo, naj čas in roki za pripravo zakona in drugih aktov ne bodo imeli prevelikega vpliva na vsebino zakona. Zdravstveno področje ob temeljiti reformi zasluži tehtne premisleke o strokovnih, ekonomskih in organizacijskih spremembah. 4. Uvedba novih neposrednih participacij je nesmisel pojma zdravstvenega zavarovanja, zato temu nasprotujemo. 5.Skrajšanje čakalnih dob je eden od pomembnejših ciljev zdravstvene reforme, da je predlog, da naj se_ meje čakanja v štirih letih skrajšajo pod 18 mesecev odločno premajhen cilj. Čakanje bi bilo potrebno bistveno skrajšati. 6. V litijski občini je nad 3000 upokojencev. Zavedamo se, da je ta generacija v povprečju večji uporabnik od mlajših in se prav zato zavzemamo za zakon, ki bo ščitil tiste, ki so razumevanja in pomoči najbolj potrebni. 7. Zavzemamo se za nadaljnje delovanje zdravstvenih zavodov. Sedanji predlogi premalo analizirajo stanje med javnim in zasebnim zdravstvom, zato predlagamo, da se ta odnos natančneje definira. 8. Podpiramo avtonomijo medicinske doktrine in zdravstvene dejavnosti zato predlagamo: a. država naj zagotavlja ustrezno zakonodajo in kontrolo zakonitosti b. davčna uprava naj izpolni sistem izterjave prispevkov in doseže ostrejši sistem kaznovanja tistih, ki zakonov ne upoštevajo. c. zdravstveni delavci morajo imeti dovolj samostojnosti pri svojih zdravstvenih odločitvah, zato od njih pričakujemo največjo stopnjo angažiranosti pri urejanju in uveljavljanju zdravstvenega zavarovanja. Predsednik območne organizacije Polde ŽNIDERŠIČ | nadaljevanje s J. strani \ Poslanski večer o spremembah na področju lokalne samouprave Razprava se je razvnela predvsem pri dveh vprašanjih in sicer ukinitvi statusa pravnih oseb ožjim delom občin in ustanovitvi pokrajin. Večina razpravljalcev je nasprotovala ukinitvi pravnega statusa ožjim delom občin, saj bi to povzročilo občutno manjšo motiviranost občanov pri lokalni samoupravi in zavest, da nimajo več možnosti neposrednega odločanja. Državna sekretarka je pojasnila, da predlog zakona to sicer določa, v kolikor pa se bo izkazal negativen odziv na »terenu« pri ukinitvi pravnega statusa ne bodo vztrajali. Kar nekaj vprašanj so sodelujoči zastavili v zvezi z ustanavljanjem pokrajin. Izražena je bila zaskrbljenost o tem, komu naj bi litijska občina pripadala, ljubljanski ali zasavski pokrajini, saj je na meji med njima in bi bilo prav, če bi pri odločanju o tem imela svojo vlogo tudi sama občina. Gostji sta pojasnili, da se zavzemata za ureditev, da občina izrazi mnenje, ki se pri uvedbi pokrajin upošteva in da se trudijo, da bi pri določanju pokrajin poleg gospodarskega upoštevali tudi funkcionalni vidik in število prebivalcev. Razpravljale! so se nagibali k stališču, da naj bi občina Litija sodila k ljubljanski pokrajini, saj je večina v občini zaposlenih v Ljubljani, prav tako študentje in dijaki svoje izobraževanje nadaljujejo v prestolnici. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje o izvolitvi župana. Prisotne je zanimalo, ali obstaja možnost, da bi župana volili posredno v občinskem svetu, saj zaradi nestrinjanja župana in vladajoče koalicije včasih prihaja do nekonstruktivnega delovanja na ravni občine. Državna sekretarka je pojasnila, da se ji predlagana rešitev ne zdi slaba, vendar bi volilci čutili, da jim je odvzet neposreden vpliv pri odločanju in delovanju lokalne samouprave. Na poslanskem večeru je bil izpostavljen tudi člen predloga zakona, ki navaja nezdružljivosti funkcije župana s funkcijo poslanca v Državnem zboru. V zvezi z nezdružljivostjo je Franci Rokavec pojasnil, da bo v primeru, da se člen v predlogu zakona ne bo spreminjal, glasoval proti. Smiselnost sedanje ureditve, ki dopušča da lahko poslanec hkrati neprofesionalno opravlja tudi župansko funkcijo je utemeljena tudi z majhnostjo Slovenije, volivci pa naj presodijo na volitvah, ali dotična oseba primerno opravlja obe funkciji. Ob zaključku poslanskega večera je Franci Rokavec kot pozitivno izpostavil pripravljenost predlagateljev zakona, da se ob nasprotovanju predstavnikov ožjih delov občine status pravne osebe le-tem ne odvzame in da bodo pri ustanavljanju pokrajin upoštevali tudi mnenje občin. - Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del (~~~) amaommacue Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si LDS Mit in realnost delovnega mesta Domala rdeča nit vseh razvojnih programov, ne le v litijski občini, ampak tudi drugje po državi, so nova delovna mesta. To se res lepo sliši. Da bodo ljudje, mladi in starejši, tako ali drugače izobraženi, z različnimi profili in poklici, imeli delovna mesta. Torej delo, zaslužek in kolikor toliko »normalno« življenje. Vendar se stvari okrog delovnih mest bliskovito spreminjajo. V drugih, razvitih državah, že dlje trajajoča praksa o selitvi proizvodnje v druge dele sveta, kjer so delavci zadovoljni s 15 in večkrat nižjo plačo, je bila sicer v nekaj primerih prisotna tudi pri nas, vendar domači delavci zaradi tega niso ostajali brezposelni. Z Alpino, Tobačno, VIPAP Krško in še kom, pa so stvari nenadoma dobile čisto drugo dimenzijo. Lastniki firm so se v glavnem zaradi enakega vzroka odločili bodisi ukinjati ali seliti proizvodnjo v druge dele sveta, kjer je delovna sila bistveno cenejša, doma pa množico delavcev preprosto odpustiti. Investicija se v nekaj letih povrne in nato prinaša velike dobičke. Z ekonomskega stališča je takšno ravnanje sicer razumljivo, s socialnega pa nikakor ne. Ob takšnih dogodkih zbledi mit delovnega mesta in razvojni programi o novih delovnih mestih, ki so bili še včeraj na jeziku vsakogar, ki se je pojavljal v javnem življenju in nastopanju. Kdor se ni že mnogo prej sprijaznil in soočil z gospodarsko recesijo, ki pesti Evropo, se je zdramil sedaj, ko so udarili na plan konkretni primeri. In sedaj so se pričele tudi pri nas dogajati spremembe, ki sploh niso in ne bodo prav majhne. Države EU so se s temi spremembami pričele soočati že prej, pri nas pa bodo z veliko hitrostjo planile na dan. In kdor jih ne bo dojel in ničesar (pravočasno) storil, se mu ne bo dobro pisalo. In obratno. Tista podjetja, ki bodo takoj reagirala in miselnost klasične proizvodnje in mit tovarniškega delavca iz dosedanjih obdobij, zamenjala z novimi, kreativnimi, konkurenčnimi in tržnimi proizvodnjami ter bistveno povečala produktivnost, bodo uspela. Seveda ta preskok ni preveč enostaven. Kdor ni že doslej razmišljal o tem, spremljal procese pridruževanja EU in se na to pripravljal, predvsem z angažiranjem znanja, torej ljudi, ki obvladujejo sodobna gospodarska razmerja, bo le težko lovil neizprosen čas in razvoj, ki melje vsa podjetja, ki temu niso kos. Drugače povedano, vladavina kapitala je postala vzgib in motiv ter cilj. Delovna mesta, kakršna si je morda kdo še včeraj predstavljal kot odpiranje tovarn z zaposlitvijo množice delavcev, ki bodo opravljali nezahtevna dela je mimo. Danes je bolj kot to pomembna kakovost delovnega mesta oz. delavca. Klasičnih delavcev bo tudi sicer čedalje manj, večino razvojnih in produkcijskih procesov bodo obvladovali ljudje z visokimi znanji, ki pa jih bodo morali tudi nenehno negovati, nadgrajevati in se prilagajati nenehnim spremembam na trgu ter konkurenci. Kaj lahko pričakujemo v litijski občini? Lastniki in vodstva podjetij nedvomno nenehno snujejo nove scenarije za obstoj in čim večjo produktivnost, zmanjševanje stroškov in posledično večji dobiček, ki je edini motiv za delo, razvoj ter obstoj. Na občini pa je, da s prostorsko politiko, snovanjem sodobne infrastrukture in forsiranjem znanja omogoča pogoje za to, ter postane suport temu razvoju, ki bo hkrati odpiral tudi možnosti za delo. O delovnih mestih kar tako na splošno, sčasoma ne bomo več govorili. Čedalje več pa o tistih, ki zahtevajo visoka znanja, ustvarjajo visoko dodano vrednost in možnosti za visoke plače. Odprto pa ostaja vprašanje, kakšna bo usoda tistih, ki bodo izgubili delo, upajmo, da teh ne bo veliko, in ki ne bodo mogli najti novega. Država ima v zvezi s tem sicer sprejeto socialno politiko, hkrati pa ravno zaradi tega načrtuje nove ukrepe. Saj zgolj takšnih delovnih mest, ki zahtevajo izključno visoka znanja in sposobnosti, vendar ne bomo imeli. Zaposlitev morajo imeti tudi drugi profili, brez katerih tudi visoke tehnologije ne morejo živeti. (m. brilej) | nadaljevanje s 1. strani \ Obisk predsednika svetovnega združenja Zastavoslovcev Obisk svetovno priznanega strokovnjaka smo izkoristili tudi za pogovor o naši državni zastavi. »Ne bi se rad opredeljeval o ustreznosti vaše zastave, ker sem prepričan, da so barve vaše zastave pogojene z zgodovinskimi dejstvi. Ker ima veliko držav barvno kombinacijo belo - modro- rdečo, ste zaradi prepoznavnosti na barvna polja namestili grb, ki naj bi bil atribut prepoznavnosti. Žal pa je za prepoznavnost to premalo, ker je tudi Slovaška republika na enako barvno kombinacijo namestila v zgornjem barvnem polju svoj grb. Še večja težava pa se pojavlja, ker se obe samostojni evropski državi začenjata po abecedi z isto črko. Zavedam se, da je težko spreminjati že stoletja veljavne barve, vendar pa mislim, da bi lahko z isto barvno kombinacijo in grbovnimi atributi lahko napravili prepoznavno zastavo. Vse to pa je odvisno pred vsem od Slovencev samih, ker je najlepša in najboljša zastava tista, ki jo večina državljanov ljubi in spoštuje. Zal pa sem v Sloveniji opazil, da premalo pozornosti posvečate izobešanju zastav in zastavnih drogov. Vertikalno izobešanje zastav, kjer so zastavini atributi grb ali simbol, je težko razumljivo, ker se te oznake pojavljajo v ležečih življenjsko nesprejemljivih položajih. Prepričan sem, da boste v bodoče več pozornosti namenili temu problemu.« Na gradu Bogenšperk se je predsednik ogledal priložnostno razstavo občinskih grbov in imel zanimivo predavanje. S posebnim zanimanjem si je ogledal resistuirani grb občine Litija, ki ga je izdelal domačin Marko Boltin. V imenu Michaela Lupanta se zahvaljujem litijskemu županu Mirku Kaplji in vsem, ki so poskrbeli, da se je v Sloveniji počutil dobrodošlega Jožef LAJEVEC Vesti iz parlamenta Rdeča nit razprav in odločitev letošnjega leta v Državnem zboru je povezana z vprašanjem t.i. IZBRISANIH. Po tako imenovanem USTAVNEM PUCU, ki so si ga privoščile stranke (LDS, ZLSD in Desus) 2. februarja, ko so glasovale proti odloku o razpisu referenduma o t.i. TEHNIČNEM ZAKONU O IZBRISANIH in s tem zavestno kršile USTAVO RS, so po ukom, ki so ga prejele s strani predsednika republike, ta odlok le bile pripravljene sprejeti. Tako bo navedeni REFERENDUM v nedeljo 4. aprila. Verjetno je po spodrsljaju vseh vej oblasti (USTAVNO SODIŠČE, DRŽAVNI ZBOR in VLADA) to edina prava odločitev. Še zlasti ob tem, da si je v tem času, kot v posmeh volivcem, ministrstvo za notranje zadeve ob asistenci predsednika vlade samo dovolilo izdajati dopolnilne odločbe t.i. izbrisanim. NA PODLAGI TEGA PREDSTAVLJA OMENJENI REFERENDUM PRAVI VSELJUDSKI PLEBISCIT, KI NAJ IZRAZI VOLJO SLOVENSKEGA NARODA O TEM POMEMBNEM VPRAŠANJU. To prepričanje smo izrazili tudi v SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI, saj menimo, da ne bi smeli RETROAKTIVNO PODELJEVATI STATUSA STALNEGA BIVANJA, ampak SELEKTIVNO. Kljub resnim pomislekom, je večina v zboru izglasovala novi lovski zakon, ki bo težko prinesel odpravo ključnih nesoglasij na tem področju. Državni zbor je slovesno ratificiral PRISTOPNO POGODBO SLOVENIJE Z EVROPSKO UNIJO. Ob tem je bilo še posebno poudarjeno, da bo predvsem od same Slovenije odvisno, kakšno mesto si bo izborila v krogu 25ih držav članic. Isti dan je bil z veliko večino ratificiran t.i. VATIKANSKI SPORAZUM, ki določa dialog in način sodelovanja med R Slovenijo in rimokatoliško cerkvijo v Sloveniji. Po hitrem postopku pa je Državni zbor sprejel zakon o varstvu kupcev stanovanj. Zakon predvideva, da prodajalec ne more zahtevati plačila kupnine, razen morebitne are, če ni sposoben v celoti in pravilno izpolniti svoje obveznosti do kupca. To zagotavlja bančna garancija. V okviru poslanskih vprašanj sem ministrico za gospodarstvo in ministra za finance ponovno opozoril na problematiko obrata IUV Šmartno pri Litiji. Kljub zagotovilu ministrice pred letom dni, da bo skupaj z lokalno skupnostjo poiskala rešitev, se ni zgodilo ničesar. Obrat v Šmartnem sameva, 130 delavk in delavcev se dnevno vozi na Vrhniko, čeprav so pogoji za pridobivanje usnja v Šmartnem boljši. Pravega odgovora tudi tokrat ni bilo, večina v Državnem zboru pa ni izglasovala mojega predloga, da se opravi splošna razprava na podlagi nezadostnega odgovora, ki gaje podala ministrica Petrinova. Kljub navedenim dejstvom pa nekatere aktivnosti v zadnjem času le kažejo, da morda vsa prizadevanja le niso bila zaman. Upanje še vedno ostaja. Franci ROKAVEC, poslanec DZ Kaj storiti z Litijo ? (vn.) Martin Brilej SAVA (2.) (nadaljevanje januarske kolumne o Savi) Predelava gradbenih odpadkov Pridobivanje gradbenih materialov v suhih peskokopih je resda dražje, vendar drugega izhoda skoraj da ni. V državi se veliko gradi, nove investicije prinašajo denar, delo, stanovanja, ceste, podjetja... Za vse to pa so potrebni osnovni gradbeni materiali. Vendar obstoja še en, pri nas šele v povojih, način pridobivanja gradbenih materialov, pri čemer ni treba posegati v naravne vire - predelava odpadnega gradbenega materiala. Večina materiala od podrtih zgradb in drugih objektov, pri nas žal še vedno roma v naravno okolje, namesto, da bi ga predelali in ponovno uporabili. Vendar bodo tudi te tehnologije prav kmalu prodrle tudi k nam, če ne prej pa takrat, ko bo iz tega posla nastajal dobiček. Podtalnica Ob siromašenju Save s pretiranim črpanjem sipin, moram omeniti še eno, če ne celo najpomembnejše dejstvo. Sipine, oz. nanosni materiali, so namreč tudi izjemno dobra naravna čistilna naprava za pitno vodo, ki pronica iz struge v globino, kjer se ustvarjajo zaloge podtalnice, ki je najboljši in najpomemnejši vir pitne vode. Brez teh nanosov in sipin pa je to čiščenje sila skromno, saj dno reke postane gladko, voda zato hitreje odteka, posledica pa je v zmanjšanju zalog podtalnice in ogrožanje njene neoporečnosti. Litijski vodovod namreč del vode črpa tudi iz črpališča ob Ljubljanski cesti, ki se napaja prav iz savske podtalnice. Čistilne naprave Najbolj pa je Savo uničilo onesnaževanje vseh vrst. Z razvojem industrije, intenzivnim kmetijstvom in naseljevanjem je davek desetletja plačevalo predvsem okolje, največjega prav reke, kot najobčutljivejši ekosistem. Ni bilo niti predpisov niti zavesti, da bi pri tem ohranjali tudi naravno okolje. Danes lahko prav hitro preštejemo reke oz. dele njihovih tokov, ki so še deloma primerne za kopanje. Največji davek je gotovo plačala Sava, saj ob njenem porečju živi večina slovenskega prebivalstva. Ker so desetletja vanjo tekla vsa umazanija od odplak iz hišnih kanalizacij do strupov iz tovarn, ki so ceno svoje proizvodnje zniževale na račun zanemarjanja okolja. Sava je danes v vsem delu, ki teče skozi Slovenijo zelo umazana reka. Sedaj se ta problematika počasi ureja. Sprejeta je zakonodaja o varstvu okolja, ki jo je narekovalo priključevanje EU. Vendar je do čistilnih naprav še daleč, predvsem zaradi izjemno velikih stroškov. V Litiji je načrtovana čistilna naprava ob izlivu Reke v Savo, seveda pa jih bo treba zgraditi tudi gor in dol vodno za ostale manjše kraje. Pri tem bo večino denarja sicer možno pridobiti iz evropskih in državnih skladov, kljub tem pa bo obremenjena tudi občina. Ta pa bo denar črpala iz davkov in taks. Ko sem pred leti hodil po Bavarski, se mi je najbolj vtisnilo v zavest dejstvo, da njihova zakonodaja preprosto ne omogoča nobene gradnje, če objekt ni priključen na kanalizacijski sistem, ki se združen z ostalimi, obvezno konča na čistilni napravi. Druge možnosti ni. Vendar je vse to urejeno s taksami, davki in prispevki, s katerimi zgradijo kanalizacije in čistilne naprave, še preden izdajo prvo gradbeno dovoljenje...Tudi vsa naselja visoko v gorah na meji z Avstrijo, imajo čistilne naprave in potoki s teh gora pritečejo v dolino popolnoma čisti. Kopanje v Savi okrog leta 1960. Takratni litijski leseni most je bil seveda osrednja kopalna točka. Zanimivo je, da je bil takrat v Litiji tudi bazen (danes je tam skladišče Predilnice) in ljudje, zlasti mladi, so ga redno obiskovali, zlasti ob narasli Savi. Kopališča v Litiji Se ne bo prav kmalu, verjetno nikoli, saj bodo že letos na kompleksu BTC v Ljubljani odprli velik vodni park, ki bo nedvomno zanimiv tudi za kopalce vzdolž Save vse do Litije in naprej. Saj do BTC dandanes ni več tako daleč, iznajdljivi prevozniki pa bodo verjetno tudi organizirati redne kopalne prevoze. Na Savi je sicer nekaj čistilnih naprav že zgrajenih, do očiščenja reke pa je še daleč. V Litiji eno manjšo (ob Ljubljanski cesti), za lokalno kanalizacijo v Gradcu sicer gradijo, vendar ima nesrečno usodo. Podjetje, ki jo je pričelo graditi, je šlo v stečaj, investicija že nekaj let miruje in gradbišče prerašča plevel. Denar države in občanov (iz ekološke takse) je tako naložen v investicijo, ki ji (še) ni videti, da bi bila tudi končana. Če bo takšno stanje trajalo še kakšno leto, bi bilo vredno razmisliti ali je nadaljevanje sploh smotrno, saj bo že omenjena čistilna naprava ob izlivu reke Reke vendarle nekoč zgrajena za celo Litijo, Šmartno ter nekaj drugih naselij zraven. Zaključek Na koncu pa še običajna dilema, kaj storiti? Spet lahko ugotovim, da prav veliko ne. Novi nanosi sipin se bodo (če se sploh bodo?) namreč obnavljali neprimerno dlje, kot pa so nastajali prvotni. Prodonosna reka, ki dela sipine v Savi v Litiji, je samo še Kamniška Bistrica, saj je Sava gor vodno že vsa zajezena in tudi izčrpana. Donose Bistrice pa v glavnem ustavijo v separaciji Hotič, ki je velik eksploatator naravnih savskih surovin. Nekoč se bo tudi ta dejavnost ustavila, če ne prej pa takrat, ko zaradi zmanjševanja novih donosov, ne bo več ekonomskega interesa za nadaljnje črpanje gramoza. Najbrž bodo svoje pridale tudi evropske navade, preusmeritev na suhe odvzeme in predelava gradbenih odpadkov. Mimogrede ni zanemarljivo dejstvo, da sta ob Savi prav na območju Litije, zrasla dva ogromna kupa, skoraj manjša griča, savskega gramoza, ki zanesljivo nista namenjena gradnjam na območju občine. To seveda spominja na eksploatacijo naravnih surovin v zameno za ničesar. /Prihodnjič: Elektrarna na Savi/ nadaljevanje s 1. strani J^|| dlJdSl(G VT1 domu učimo letenja? Izobraževalna struktura dijakov je, za razliko od drugih dijaških domov, zelo raznolika, saj dijaki obiskujejo šole, kot so: Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija, Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola, CPI Cene Stupar, ŠSPET, Center strokovnih šol, Oblikovna šola, Srednja šola tiska in papirja, Frizerska šola, Srednja kovinarska šola Litostroj, SKUŠ Domžale... Prednost Dijaškega doma Bežigrad je integracija dijakov s posebnimi potrebami z ostalimi dijaki. Druga prednost je mešana skupina, ki je bila v letošnjem šolskem letu prvič vpeljana. Sestavljena je iz dijakinj in dijakov zahtevnejših šolskih programov, katerim so zagotovljeni primerni pogoji bivanja (npr. garsonjera, čajna kuhinja) in učenja (npr. učilnica z računalniki). Dolgočasje je precej neprijeten občutek, ki je pri mladostnikih zelo pogost. Zato prosti čas dijakov zapolnimo z domskimi prireditvami in krožki. Končajmo s prispodobo. Morda je življenje v dijaškem domu za mladostnika poizkus letenja. Prav tako je za orlovega mladiča preizkušnja, ko mora prvič v svoja krila ujeti čimveč upora zraka. Orel poleti. Uspe! DijakiAnje so dosti bolje zavarovani kot mladiči orlov. Zato si lahko dovolijo tudi več napak. Seveda pa morajo, skupaj s starši premagati strah in se odriniti, poskušati ujeti čimveč upora zraka. MladostnikiZ-ce kasneje letijo samostojno, to jih pač navadi življenje v dijaškem domu. DIJAŠKI DOM BEŽIGRAD nadaljevanje s 1. strani Sled svetlobe na koncu dolgega predora Jože Gorenc se je posebej zahvalil tistim krajanom, ki so so vjevnico prišli s svojo folklorno skupino KUD Božo Račič tudi v nedavnih izjemno težkih razmerah v krajevni v spremstvu njihovega predsednika sveta krajevne skupnosti pokazali pripravljenost, energijo in znanje za skupnosti Janeza Škofa in prispevali tudi večji del skupno dobrobit. Ob tej priložnosti so predali priznanja kul tumo-umetniškega programa. Ob tej priložnosti sta obe naslednjim krajanom: Marjanu Petku (priznanje KS za krajevni skupnosti podpisali listino o medsebojnem aktivno delo na področju prostovoljnega gasilstva in za prijateljstvu in sodelovanju, drugo delo v KS), Francu Rovšku (zahvalo KS za Sicer pa kaže v zvezi s kultumo-umetniškim programom, v sponzoriranje delovnih akcij), Andreju Černetu, katerem so nastopili nepogrešljivi mešani pevski zbor KUD Stefanu Trebcu, Dušanu Rovšku, Marjanujamniku, Jevnica, plesalci skupine Rondo, učenci podružnične Andreju in Tomažu Godcu (zahvalo za prostovoljno delo osnovne šole Jevnica in mladi harmonikarji,omeniti še pri izdelavi fasade poslovilnegaobjekta v Kresnicah). predstavitev pesmi Izgnanci Slavka Arbiterja, nekdaj Proslavo jevniškegakrajevnegapraznikajetokrat posebej krajana bližnjih Laz, katerega je k pisanju teh pesniških zaznamovala prisotnost gostov iz Adlešičev v Beli kraj ini, verzov pripravilo podoživetje vojnih časov, kakor jih je v s katerimiJevničani že dolga desetletja negujejo prijateljske svoji kroniki krajevne skupnosti Pogled nazaj opisala Eva stike, ki so zlasti živahni na kulturnem področju. Adlešičani Kovič J. K. M03I5AT 3?/ m m Aleš Štrus S.p. • Bitiče 6, 1270 Litija ^00^ • Zastopstvo za satelitski internet hitrost do 16 Mb/s že od 6000 SIT dalje e Servis GSM aparatov (popravila, odklep aparatov) • Baterije za GSM aparate že od 3000 SIT dalje. J • Montaža in prodaja satelitskih anten in opreme. GSM: 070 226 027 • www.mobisat-sp.si e-mail: info@mobisat- iomii amen m upicnic. CTT a w.mobisat-sp.si /£0/. lisat-sp.si JAVNA ZAHVALA V območnem odboru Območnega združenja Rdečega križa Litija čutimo dolžnost zahvale dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku 0ZRK Litija, g. KARLU LEMUTU. 34-let vztrajnega vodenja humanitarne organizacije kaže na neverjetno privrženost nalogam, ki jih nalaga takšna organizacija vsakemu prostovoljcu, če le hoče prisluhniti tudi svojemu notranjemu jazu. Če hoče ponuditi roko sočloveku, ki se je morda začel v svojih neuspehih »utapljati«. Če hoče poslušati takšne in drugačne življenjske zgodbe in skupaj s prizadetimi iskati pot rešitve. Če je vedno prisoten tam, kjer je ljudi za pomoč malo, pomoči potrebnih pa veliko. Prav vse te vrline in še mnogo drugih v sebi združuje g. Karlo, zato je s takšnim zanosom in tako uspešno vodil in usmerjal deta vseh 21 krajevnih organizacij ter Območno združenje RK Litija pripeljal v sam vrh Območnih združenj v Sloveniji. Izpeljal je mnogo akcij širšega družbenega pomena, najbolj v spominu nam je gotovo zadnja za nabavo ultrazvok naprave za Zdravstveni dom Litija. Skrb za drugega me obvezuje in osvobaja moje ozkosti. Skrb za druge je sad resnične ljubezni. Morda boli, končno J>a prinese najlepšega vseh darov. V moje bivanje vnese življenje in barve ter tu in tam brezmejni občutek globoke hvaležnosti kot slutnjo raja. (Phil Bosmans) Spoštovani g.Karlo! Iskrena hvala za vsa dobra dela, za vse ure in dneve Vašega življenja, ki ste jih posvetili prostovoljstvu in humanitarnosti. Hvala Vam v imenu odbora, hvala Vam tudi v imenu vseh ljudi, ki so bili deležni Vaše pomoči v takšni ali drugačni obliki. »Biti dar ljudem, mar ni to najlepši razlog za veselje?« Naj na vašem obrazu še naprej sije tisti nalezljivi, božajoči nasmeh, kajti še vedno ste dar za soljudi. Območni odbor Območnega združenja RK Litija Kdaj plinifikacija mesta Litija? Občina Litija se nahaja v središču Slovenije, pa čeprav je to središče popolnoma na obrobju same občine. Glede na lego in položaj bi človek pričakoval, da bo naša občina med prvimi, ki bo imela plinsko napeljavo. V Litiji so sicer posamezni uporabniki plina, in tudi občani na Trgu na Stavbah so dobili plinsko napeljavo, ki se oskrbujejo s plinom iz dveh cistern. Kdaj bo v Litijo napeljan plinovod, pa ne ve nihče povedati. To pišem, ker menim, da bi lahko bilo celotno naselje ob Graški cesti ter naselje Ulice 25. maja ob dokončanju kanalizacije, ceste in pločnikov, (v ca 2 letih ali prej) v celoti plinificirano. Žal ne bo tako, ker investitor (Občina Litija) ni upošteval predloga iniciativne skupine občanov Graške ceste, ki je bil predstavljen na sestanku 14.1.1998 na zboru občanov Graške ceste v Gostilni Kovač. Iniciativna skupina je predlagala, da se izdela projekt sekundarnih vodov, načrt priključkov do posameznih stanovanjskih hiš, da se v trup ceste vgradi kineta, po kateri bi se nato speljali vodovod, plinska napeljava, napeljava za telefon, javna razsvetljava in napeljava za kabelsko televizijo. Žal so v pločnik zgolj vgradili cevi za kabelsko televizijo, pod temi pa je vgrajen javni vodovod. Ker bo letos ali naslednje leto končana obnova kanalizacije in ceste na Graški cesti, bi se lahko vsi občani priključili na plinovod, ki bi se oskrboval s cistern (postavljene na začetku ulice pri Predilnici Litija, ali podhodu pod železniško progo na Graški cesti). Žal je bil le pozitiven predlog, ki bi investicijo za plinsko napeljavo ob prekopani Graški cesti pocenil. Možnost plinifikacije bi bila možna tudi v Ulici 25. maja, ker se obnavlja kanalizacija in cesta na Marokovi cesti. Ugotavljamo torej, da Litija še ne bo kmalu plinificirana, kajti plinovod poteka ob Litiji, napeljava pa je dosegla že skrajne vasi občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, le mesta Litije še ne, čeprav je plinovod že v tovarni apna Kresnice. Če pa plinovod vendarle "doseže tudi Litijo”, ga bomo pričakali nepripravljeni brez sekundarnih razvodov in postavljeni bomo pred dejstvo, da bomo ponovno razbijali ulice za sekundarne vode in priključke, kar pa ne bo poceni. Spoštovani občani, razvojna politika bi morala biti usmerjena v prihodnost, v izgradnjo infrastrukture, ki bi lahko že sedaj služila svojemu namenu, z napeljavo plinovoda, pa bi se lahko ta uporabila za takojšen priključek na plinovod. Žal smo spet zamudili veliko priložnost, ki je ne bo lahko popraviti, če jo bomo vendarle skušali, pa bo zahtevala zelo velika finančna sredstva. Ciril GOLOUH □ V Jevnici živahno 7. in 8. februarja V počastitev krajevnega praznika in slovenskega kulturnega praznika je peščica gojiteljev pasemskih malih živali, ki delujemo v sekciji KUD Jevnica, že tretje leto zapored organizirala prikazalno razstavo malih živali. Na razstavi je bilo prikazanih 18 kuncev, 46 golobov, 48 primerkov perutnine in okrasne perutnine, 3 pasme prepelic, papige in nekaj ostalih malih živali. Letos smo razdelili brezplačne vstopnice po vseh vrtcih in šolah nižje stopnje v Litiji in sosednjih krajih. Razstavo je obiskalo cca 700 otrok. Prireditelji si prizadevamo spodbuditi zanimanje za gojenje malih živali predvsem pri mladini in bomo z našim delom v prihodnje še naprej skušali popestriti dogajanje v naših krajih Marjan KURENT AVTOELEKTRIKA Dobravec Uroš s.p. Brodarska 11,1270 Litija Tel.: 01/898-33-06, GSM: 041 681 661 Del. čas: pon-pet: 7 -16 Avto akustika Alarmi (Laser Line) Električni pomik stekel Daljinska centralna zaklepanja Splošna avtoelektrika (Iskra, Bosch, Lucas) MONTAŽA, SERVIS IN POLNENJE KLIMA NAPRAV Festival mlade literature Urška 2004 VAB Inamedobmočno srečanje MLADIH LITERATOV LJUBLJANE IN OKOLICE TER ZASAVJA v Gimnaziji Litija (Bevkova ulica 2), v torek, 24. februarja 2004, ob 16.30 uri. • 17.00 Pogovori o literarnih prispevkih; vodila jih bosta Andrej Blatnik, pisatelj, urednik pri Cankarjevi založbi in Peter Kuhar, novinar kulturne redakcije TV Slovenija, slavist • 19-00 Predstavitev izbranih avtorjev in branje najboljših besedil srečanja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Litija Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Semenski krompir: - PRIMURA - ROMANO - FRISIA - ULSTER - JERLA - ARINDA - DESIRE - SANTE ... - MARISBARD P=TCI 4I.fl.il Velika izbira vrtičkarskega orodja: - razne trsne in sadjarske škarje - matike, lopate, žage, grablje ter ostalo orodje za lažje delo dobrega gospodarja Bogata izbira: - semen - gnojil - zemlje - lončkov - korit - rož ... Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 13. ure Telefon: (01) 8963 241 Bodi človek, ne podtikaj! m3 foutcev V januarski številki Občana sem prebral članek z naslovom: »Bodi zvezda, ne meči petard«. Vse lepo in prav, če ne bi dogodku prisostvoval tudi sam in se spraševal, le kdo je ta A.K, saj se opisani dogodki tudi približno ne ujemajo z resnico. Še več, po vprašanju znanca, če se opisano nanaša name sem začel razmišljati. Bil sem edini svetnik Občinskega Šveta na tej prireditvi in moje začetnice so tudi A.K. Nedvomno, opisano se nanaša name! Seveda sem v politiki navajen na marsikatere nizke udarce, kaj takšnega pa še ne! Le kdo je sposoben takšnega konstrukta ? No ja, saj se ve, saj je podpisan, le da mu je verjetno zmanjkalo poguma za navedbo imena brez slepomišenja. Toda kakšen je pravi motiv za takšno podtikanje gnilega jajca, se človek vpraša? Najprej naj povem sledeče. Na prireditev na Strešni vrh 30.12.03 sem prišel brez otrok in brez kakršnih koli petard, kaj šele da bi jih metal ali k temu kogarkoli spodbujal. Je pa res, da sem tudi sam ob približevanju cilju slišal pokanje in bil na vrhu priča razburjanju Dragana Lučiča v smislu, naj že vendar otroci, prenehajo s kaljenjem miru. Pri sebi sem celo pomislil: »saj ima prav, le da je tudi njegovo vpitje, vsaj toliko moteče kot pokanje.« Rekel pa sem, da je na žalost zakon pač takšen in s tem tudi slučajno nisem izražal svojega strinjanja s pričujočim početjem. Odgovor Dragana Lučiča je bil, češ ali je morda SDS sprejela tak zakon in s tem izrazil svoje omejeno dojemanje, sam pa sem odvrnil da SDS že dolgo ni v vladi in tako prav gotovo ni odgovorna za takšno zakonodajo. In to je bilo vse! Kasneje sem se raje posvetil odpiranju šampanjca, ki sem ga mimogrede ponudil tudi Draganu, vendar ga je ta iz meni neznanih razlogov zavrnil, saj nisem želel nadaljevati s tem negativizmom. Seveda pa mi je bilo takoj jasno kakšen je motiv tega izpada, ko je bila omenjena stranka, ki ji pripadam. Zelo nizkotno, pritlehno! No, sam bom prenesel tudi to, vi Dragan Lučič pa živite s svojo vestjo, kakršna že je, naprej. Priporočam pa vam, da se v prihodnje ne greste iger, kot je »gnilo jajce«, če jim zaradi omejenega dojemanja niste kos. Na koncu pa še o mojih »fantazijskih spisih« v Občanu. Jaz svoje spise pišem sam, pavi, Dragan Lučič? Bralcem Občana pa v razmislek. Ali lahko kdorkoli,:napiše karkoli o nekom,ki mu pač ni všeč iz teh ali onih razlogov? Anton KOVIČ Kje leži vas Široka set? Nekega sončnega popoldneva sem se odpravila na pot proti Vačam in z zanimanjem opazovala naravo. Sredi gozda je bilo moč opaziti majhno cerkvico. Ustavila sem se pri tabli, na kateri so se bočili napisi: Potok, Podbukovje, Laze in Cirkuše; kje pa je vas Široka Set, v katero sem namenjena? Nikjer nobene oznake ali smerokaza, kot da ta vas sploh ne obstaja, kljub temu, da je na zemljevidu označena. Podala sem se naprej v neznano in kaj kmalu sem prispela do novega križišča, ki je bilo zopet brez kakršnih koli označb, ki bi mi povedale, kam. Malo sem se razgledala naokoli in kar naenkrat me pozdravi zvon z bližnjega griča, kot da bi mi hotel povedati: “Pridi k meni, tu je ta vas, ki jo iščeš!” Iskala sem naprej in prispela do lesene table, ki so jo verjetno postavili in izdelali vaščani sami injdjub temu, da je bila že precej dotrajana se je na njej še dalo razbrati napis: Široka Set-desno. Oddahnila sem si, ker sem končno vedela, da sem na pravi poti. V Široki Seti sem našla prijazne, delovne in preproste ljudi, ki so mi bili pripravljeni povedati in spregovoriti o marsičem, tudi o tem, koliko ljudi se izgubi. Začela sem se spraševati, le kdo skrbi za to, da ljudje najdejo nekaj kar želijo najti in kdo je tisti, ki prispeva denarna sredstva brez preračunavanja, na koncu pa mu jih zmanjka za eno samo skromno tablo. Kot je videti, ta vas ni vredna toliko kot so vredne druge okoliške vasi, ki že imajo ob cesti svoje smerokaze in po katerih se ravna marsikateri popotnik, ki naključno obišče ta kraj. Kdorkoli že je odgovoren zato, nima razloga, da bi se te vasi sramoval obsojal in potiskal krajane Široke Seti nekam na rob ali pa jih enostavno izbrisal. Povedali so mi tudi, da obstaja še ena krajša in boljša cesta, ki pelje proti Savi, a je žal še vedno makadamska, zaraščena z obeh strani z grmičevjem, polna lukenj, ki jih je naredilo deževje in kljub slabim razmeram se po tej cesti vsak dan pelje veliko avtomobilov. Ostaja veliko nerešenih vprašanj o problemih, ki se pojavljajo na vsakem koraku in o tem, kdo je za vse to odgovoren, je to morda občina Litija ali pa KS Vače? Upam, da se bodo ta vprašanja čez čas razrešila in bo tudi v Široko Set vodila označena pot, na koncu poti pa našla ljudi nasmejanih obrazov iz katerih veje upanje, da morda le niso tako pozabljeni kot se je sprva izkazalo. (P.P.) □ CENTER ZA RAZVOJ LITIJA peciva PALČEK VdlVBZOrjGV trg 6 (poleg cerkve v centru mesta Litija) Notico ponudba za v&p okihb in zeljne, dobtilt jedi: dnet/na- mže pečem- pecivo- pekarne Pečjak - teitemm, pikati in, zaMznjen ptocjtum Pečjak - Točno- izdelam datrnčl pikati in torte (po- na/tačila) - diabetični pikati - hudi, zemljice in toalt in le ditobne ik/iivnoiti, ki ie jim ni moč upreti V času veselega pusta hrusta pa smo za vas pripravili SLASTNE KROFE. Pridite in naročite svojega za samo 80 SIT. DELOVNI C AS: pon. - pet.: 5.30 -17.00 • sob.: 7.00 -12.00 nedelje in prazniki zaprto Tel.: 01/8981-110 \Zabijenl na deguitacijo- nalilo dobroti. V Oglarski deželi novi aduti V sredo 11. februarja so na Dolah sprejeli tri nove Izzive: Center za razvoj Litija je predstavil tri projekte, ki naj bi v prihodnjih dveh letih na Dolah nadaljevali zgodbo o Oglarski deželi. To so: kopa velikanka (cilja v Guinessovo knjigo rekordov), postavitev delovnega obrata vezanega na predelavo sadja, gob in zelišč (sušilnica) in sanacija onesnaževanja podtalnice. m ZLATARNA LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš NAKIT BOMO POPRAVILI, PREDELALI ALI ZAMENJALI ZA NOVEGA. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Osnovna ideja projekta Oglarska dežela je bila sprva obujanje oglarskega življenja in dejavnosti z dolgoletno tradicijo na tem področju. Sčasoma je projekt presegel prvotno idejo, zato so ga promotorji želeli razširiti in zajeti tudi druge dejavnosti. Dandanes je projekt Oglarske dežele v položaju, ko se je potrebno vprašati, kdaj, komu in kaj tržiti oz. kje zagotoviti razvojne vire financiranja. Na tej ravni je prišlo do ponovnega sodelovanja s Centrom za razvoj Litija. Konkretno so do idej, ki so jih predstavili na Dolah, privedla srečanja Centra s posamezniki iz KS Dole pri Litiji (3 srečanja po 4 ure), na katerih so skupaj prišli do ključnih projektov, ki jih je potrebno realizirati v naslednjih dveh letih. Namen organiziranja teh delavnic in strategije je bil, da se v ključnih akterjih razvoja na Dolah prebudi prvotni entuziazem, da se kraj in posameznike animira za nadaljnje delo, ter da se poiščejo smernice nadaljnjega razvoja. Njihove aktivnosti so v zadnjih letih prerasle prostovoljno delo in je sam razvoj potrebno organizirati drugače, verjetno na bolj profesionalni ravni. Tako je bilo seznanjanje s tremi projekti, njihovo načrtovanje predvsem izziv za Center, ki je pri predstavitvi pojasnjeval definicijo idej, njihovo realizacijo, vpliv na okolje, predvsem pa že zdaj upoštevanje možnih virov financiranja in seveda opredeliti razvojne strategije in tržni pristop. Oglarska dežela je zgodba, ki je vezana na fiksen prostor, zato je ključno, da se projekt umesti v že obstoječe razvojne zgodbe in projekte vezane na podeželje, tako na nivoju RS in EU, so poudarili na Dolah. Pri tovrstnih razvojnih projektih podeželja je ključno, da pritegnejo vse segmente življenja - prebivalce, posameznike, kot tudi društva, saj je le tako zagotovljena celostna ponudba. Ključno je tudi,-da kraj ne ostane zaprt in se povezuje navzven. Da bi to dosegli, je potrebno sistematično inciljno usmerjeno izobraževanje ljudi za dvig osveščenosti in samozavesti. Na Dolah so ugotovili, da se dobro razvijajo turistične oglarske kmetije s celostno in raznovrstno ponudbo, ki posegajo tudi po alternativnih dopolnilnih dejavnostih; na JAVNI RAZPISI za PODJETNIKE - Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. Okvirnega programa Evropske unije v letu 2004 - Javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov v letu 2004 - Javni razpis za spodbujanje malih in srednjih podjetij pri prodoru na nove izvozne trge v letu 2004 - Javni razpis za spodbujanje, izhodnih investicij slovenskih podjetij v letu 2004 - Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v letih 2004 in 2005 - Javni razpis za uvajanje in nadgrajevanje sistemov stalnih izboljšav v letih 2004 in 2005 - Javni razpis za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte malega in srednjega gospodarstva Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo lahko dobite na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, 1270 Litija, tel.: 01/899-02-98 in e-pošta: pcl@litija.com INFORMATIVNA DELAVNICA V okviru aktivne politike zaposlovanja za leto 2004 imate podjetniki pri zaposlitvi brezposelnih oseb prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje, možnost pridobiti različne vire subvencij. Programe aktivne politike zaposlovanja bo predstavila direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, OE Trbovlje ga. Lilijana Vidic Ristič. Delavnica bo potekala v četrtek, 11. marca 2004 ob 18. uri, v sejni sobi Predilnice Litija. Podjetniki bodo na delavnici seznanjeni s: - programom za povečanje zaposljivosti - programom za zagotavljanje socialne vključenosti - programom za kreiranje novih delovnih mest in povečanje prilagodljivosti podjetij - ukrepi za spodbujanje zaposlovanja na podlagi vladnega programa za učinkovit vstop v Evropsko unijo Delavnica je brezplačna. VAVČERSKI SISTEM SVETOVANJA Center za razvoj Litija vabi delujoča podjetja, brezposelne osebe, potencialne podjetnike in kmete, da se vključijo v vavčerski sistem svetovanja. Z vključitvijo v sistem boste imeli možnost sofinanciranja izobraževanj in svetovanj na različnih področjih kot so: kadrovanje, finančno, pravno področje, področja organizacije in ekonomike poslovanja, trženja, promocije, carin, davkov... Informacije: Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, Tel.:01/8990-298, e-mail: pcl@litija.com drugi strani pa so ključne zavore v povečanem odseljevanju ljudi in nezainteresiranosti krajanov. Vendar pa tisti zainteresirani delajo s podvojeno močjo, se samoorganizirajo, generirajo ideje in jih tudi dobro plasirajo do odgovornih v lokalni skupnosti - se pravi, lobirajo. Odziv krajanov na same delavnice, kakor tudi na izid njihovega dela, je bil zelo pozitiven in so pripravljeni opisane aktivnosti izpeljati. Projekt jim pokazal kako naprej. Do danes so veliko naredili že sami, zavedajo pa se, da bo dobrodošla tudi profesionalna pomoč - seveda pa bodo še naprej ključni nosilci razvoja krajani sami. Na predstavitvi se definirali vizijo Dol: Izročilo oglarske dežele za bogatenje sveta. Menijo, da jim bo do uresničitve ciljev pomagalo formiranje dveh središč in sicer: podeželsko središče za ohranjanje naravne dediščine ter podeželsko središče za obujanje kmečkega izročila v Sloveniji, ki naj bi se financirala prek razpisov ministrstev in evropskih strukturnih skladov. Da pa ne bi ostale stvari zgolj teoretične, so izpostavili vrsto konkretnih vsebin, ki se na Dolah in okolici dogajajo, ali pa se jih bodo zagnani domačini slej ko prej lotili: npr. pridelava in predelava ekološko neoporečne hrane, zaščito pitne vode, skrb za gozdove in travnike, zaščita živali, sušenje sadja, zelišč in gob, prikaz oglarjenja in na drugi strani kmečkih objektov, izdelovanje spominkov, peka domačega kruha, sušenje mesa in še več. Takšne stvari se ne dogajajo kar same od sebe in seveda ne brez obilice vloženega truda. A na Dolah se nikoli ni nič dogodilo kar tako, brez vzroka, zato krajanom Dol na novem začetku »stare« oglarske zgodbe ne manjka poguma, saj vedo, da nas je dosti, ki jo bomo z veseljem poslušali, doživljali ali kako drugače okušali. A.ŠTUHEC Podeželska razvojna jedra Center za razvoj Litija pri projektu Podeželskih razvojnih jeder predvideva kar pestro aktivnost v letu 2004: - Ureditev delovnega prostora na Dolah pri Litiji (stara šola) - 30-urni tečaj za predelavo sadja, ki bo organiziran od 23. do 27. 02. 2004 od 09. do 15. ure na Turistični kmetiji Blaj (zainteresirane RCL vabi, da se prijavijo na Center oz. da pokličejo za dodatne informacije) - delavnica: seznanjanje z možnimi oblikami zaposlovanja - delavnice, ki bodo združevale podjetniška znanja (predvidene teme so oblikovanje in trženje produktov, registracija dopolnilnih dejavnosti, vodenje knjigovodstva za dopolnilne dejavnosti, možnosti spodbujanja podjetništva na podeželju, priprava poslovnega načrta) - delavnica: spodbujanje pašnega načina krmljenja drobnice - v okviru nadgradnje blagovne znamke Posavsko hribovje pa se bodo oblikovali pravilniki uporabe Blagovne znamke, delavnica o seznanjanju uporabe le-teh, oblikovanje in izdelava prepoznavne embalaže in samo-embaliranje produktov. ’ Podeželsko razvojno jedro (PRJ) je projekt, ki pokriva območje občin Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartna pri Litiji, Zagorja ob Savi Trbovelj, Hrastnika in Radeč). Njegov glavni namen je spodbujati dopolnilne dejavnosti na podeželju, ki omogočajo podeželanom dodaten vir zaslužka. V okviru PRJ-ja bo vzpostavljena samostojna pravno-formalna oblika Zadruga za razvoj podeželja “Jarina” z.o.o., ki je trenutno v postopku registracije in bo imela svoj sedež na Dolah pri Litiji. V sklopu le te oz. projekta bodo organizirane zgoraj naštete aktivnosti, ki bodo vključenim skupaj s svetovanjem in mentorstvom omogočile hitrejšo registracijo dopolnilne dejavnosti. Prav tako pa bo zadruga skupaj z vključenim partnerji omogočila trženje njihovih produktov. Poleg vseh zgoraj naštetih programov pa je stalnica tudi spremljanje kakovosti produktov ter njihovo trženje, ki ga bo vsaj delno zagotavljalo.s.svojimi partnerji. T.G. IZOBRAŽEVANJA POSLOVNA KONVERZACIJA V ANGLEŠKEM JEZIKU Zaradi velikega zanimanja organiziramo 40-urni tečaj angleščine za podjetnike, ki se bo začel v ponedeljek, 15. marca 2004 ob 18.30 uri. Tečaj bo vodila prof. Jana Cedilnik. Tečaj bo tematsko prilagojen potrebam podjetnikov, ki se pripravljajo na vključitev v z Evropo. Osrednji sklopi so: - predstavljanje, pozdravljanje, potovanja - izvoz, uvoz - prodaja, oglaševanje - predstavitev Slovenije Ob omejenih temah, ki bodo seveda prilagojene specifičnem potrebam udeležencev, bomo krepili temeljno znanje slovnice in pogovornega jezika. Cena celotnega tečaja je 51.840,00 SIT, za nosilce podjetniške dejavnosti iz občin Litija se cena subvencionira in znaša 36.290,00 SIT. RAČUNALNIŠTVO Vabimo vas, da se udeležite začetnega 20. urnega tečaja računalništva programov WORD in EXCEL. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 15. marca 2004 ob 17. uri v prostorih Gimnazije Litija,,potekal bo dvakrat tedensko. Subvencionirana cena tečaja je 20.000 z DDV. Število udeležencev je omejeno. PIZZERIA "FRONTO' TEL01/899 5000 GOSTILNA ŠPENVE DELOVNI ČAS: JASMINA ŠPENVE S. P. PON.-SOB.: 8.00-22.00 VALVAZORJEV TRG 16,1270 LITIJA NEDELJE, PRAZNINI: 16.00 - 22.00 NOVO - NOVO - NOVO PIZZA TEDNA po ugodni ceni + presenečenje Dostava hrane VSAK DAN od 10.30 - 22.00 ure! Februar 2004 _ N 0 V I C E mmmmmmmmmammmmmmmmmmmmm Po prazniku v Geossu Prva posebnost letošnjega programa je bilo predvajanje zgoščenke Oče naš, ki jo je uglasbil znani skladatelj Jože Leskovar iz Slovenj Gradca in zapel Mariborski oktet. Avtor in župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar, ta je obiskovalcem spregovoril nekaj besed, sta predsedniku Društva Geoss Jožetu Dernovšku slavnostno izročila tretji izvod zaščitene zgoščenke te uglasbene molitve, ki bo poslej shranjen v zaprti vitrini Doma Geoss na Vačah. Prvi izvod je avtor poklonil papežu ob drugem obisku v Sloveniji, drugega si je pridržal zase. Stike z avtorjem je navezal Dane Namestnik, ki smo mu hvaležni, da je zgoščenka, kar je bila Leskovarjeva davna želja, pristala v središču Slovenije. Druga vsebinska obogatitev programa ob slovenskem kulturnem prazniku je bila ena od pesmi Antona Lajovca, znanega skladatelja, rojenega na Vačah, z naslovom Mesec v izbi. Zapela jo je študentka Glasbene šole Neža Majcen, na klavirju jo je spremljal prof. Vladimir Mlinarič. Ena od Lajevčevih pesmi bo poslej stalnica v prireditvah na Geossu ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je z umetniško besedo povezoval dramski igralecjože Logar. V kulturnem programu je sodeloval, kot vsa leta doslej, MPZ Lipa z Vač, ki ga vodi Matija Strehar. Naj dodam, da se letošnjo leto v finančnem pogledu za Društvo Geoss ni začelo prav nič obetavno. S sprejetjem zakona o Geossu, je dosedanji sponzor Istra Benz, d. d. prekinil pogodbo, društvo pa je tako ostalo brez 10.000 evrov. Le malo je foto:JM-Š. možnosti, vsaj tako kažejo dosedanji pogovori, da bi že letos kaj denarja v skladu z zakonom zagotovila država. Še vedno ni jasno, katero ministrstvo ali celo več, bo v imenu vlade skrbelo za nadaljnji razvoj Geossa. Prav tako še ni znan upravljalec območja, ki po zakonu obsega lejtarcelo, na kateri so vsi spomeniki. Ce to ne bo Društvo Geoss, se bomo soočali z naravnost nemogočim stanjem: pomnik Geoss bo upravljal nek koncesionar, Dom Geoss, povečano kopijo situle z Va č in vse druge zanimivosti projekta Geoss pa Društvo Geoss. Bomo imeli dve vstopnini, dvoje publikacij, dvoje parkirnin... za isti projekt? Upam samo, da ne bomo čez čas ugotovili, da je zakon temu vseslovenskemu projektu več škodil kot koristil! Peter SVETIK nadaljevanje s 1. strani Smučajmo na Dolah! Vijuganje po zasneženih strminah uvrščamo med tiste športne panoge, pri katerih se dodobra aktivira ves organizem, tako da celostno vpliva na gibalni ustroj. Žal letošnja zima ni najbolj radodarna s snežno odejo, je pav mesecu januarju kar idilično pobelila smučišče v “Hlačah” na Dolah pri Litiji. Smučišče je primerno za vse generacije od najmlajših do ljudi z nekoliko več smučarskega znanja in izkušnjami. Člani ŠD Dole so se letošnjo sezono še posebej potrudili. Z nabavo močnejšega teptalnega stroja so omogočili smuko v zelo kratkem času. Ponujajo tudi osvežilne pijače in prigrizek. Kar nekaj dni je bilo smučišče zelo zasedeno, saj je le dobre pol ure iz Litije oz. iz Zasavja. Cena je bistveno nižja od ostalih smučišč, možna je tudi nočna smuka. Če so še lepi sončni dnevi, če pritiska mraz, je užitek na belih strminah popoln. Gibanje na zimskem, svežem in čistem zraku po idilično zasneženi pokrajini ponuja tudi polno psihično sprostitev, ki jo čedalje bolj pogrešamo v sodobnem civilizacijskem utripu. Če bomo imeli še kaj sreče s snegom, bo smuka možna še v naslednjih dveh mesecih. Bodite čim bolj športni in obiščite smučišče na Dolah. Jožica VRTAČNIK Dole pri Litiji Redni letni zbor Društva izgnancev Tudi letos je bila zadnja nedelja v januarju na Dolah v znamenju izgnancev. Odbor KO Društva izgnancev Slovenije 1941-45 Dole pri Litiji je sklical redni letni zbor svojih članov. V prijetnem zimskem dnevu smo se zbrali v šoli, okoli katere je mrgolelo smučarjev, ki so si privoščili zimske radosti na bližnjem smučišču v Hlačah. Od 177 evidentiranih članov se jih je zbora udeležilo 55; nekateri starejši ne morejo več od doma, mlajši dediči, ki so lani povečali število članov naše KO, pa še ne čutijo pripadnosti društvu. Poleg članov so se zbora udeležili predstavniki sosednjih KO iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Litije in Polšnika, član I0 DIS Albin Pražnikar, predsednik KS Dole Dušan Mak in vodja P0Š Dole Jožica Vrtačnik. Pri izvedbi pa so pomagale še Ana Kotar, Bernarda Medved in Slavka Močilar. Za začetek je Pevska skupina Izgnanci zapela tri pesmi. Predsednica KO Marija Vresk je pozdravila prisotne člane in goste ter podala poročilo o delu odbora v preteklem letu. Tajnik Stane Kmetič je poročal o pomembnih dogodkih in gibanju števila članov KO v preteklem letu. Blagajničarka Justi Mak je prebrala finančno poročilo za leto 2003. Vprašanj in pripomb na poročila ni bilo. Odboru KO je potekel 4 letni mandat, zato smo izvedli volitve novega. Nihče od dosedanjih članov ni izrazil želje za razrešitev, pripomb in predlogov za j zamenjavo ni bilo. Zbor je soglasno sprejel sklep, da se dosedanjemu odboru v sestavi: Marija Vresk (predsednica), ! Stane Kmetič (tajnik), Justina Mak (blagajničarka), Jože Oblak, Viktor Povše, Alojz Štempihar in Mirko Vresk, podaljša mandat za štiri leta. Nato je tajnik predstavil okvirni plan dela za tekoče leto. Pripomb in dopolnitev ni bilo. Sledile so besede gostov. Najprej je član I0 DIS Albin Pražnikar pozdravil navzoče in spregovoril o trenutnih aktivnostih, ki jih vodi društvo za ohranitev pridobljenih pravic in izboritev odškodnine za izgubljeno premoženje. Opozoril je na nepravilen odnos do finančnih prejemkov izgnancev v zvezi z odmero dohodnine. Zbor so pozdravili tudi predstavniki sosednjih KO. Vodja šole na Dolah Jožica Vrtačnik je izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zbiranju gradiva o izgnancih; šola že ima nekaj materiala in razmišljajo o izdaji posebnega glasila. Predlagamo da to storijo z našo podporo ob 60 letnici vrnitve izgnancev, torej leta 2005. Predsednik KS Dole Dušan Mak je pozdravil navzoče, se zahvalil za sodelovanje pri družabnem življenju v kraju, in zaželel uspešno nadaljevanje dela. G. Pražnikar je s predsednico KO go. Vreskovo podelil priznanja in pohvale DIS za uspešno in zavzeto delo našim članom in pomočnikom. Pred koncem smo naši predsednici Mariji Vresk voščili ob njenem življenjskem jubileju in ji nazdravili na več zdravja in uspešno vodenje tudi v prihodnje. Po končanem uradnem delu smo prisotne skromno pogostili, ob pijači in domačih godcih pa so se še nekaj ur prijetno družili. Stane KMETIČ ROBERT VOJEs.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net Tech ■ AVTOAKUSTIKA -ALARMI CENTRALNO ZAKLEPANJE - ELEKTRIČNI POMIK STEKEL Zastopstvo in prodaja akumulatorjev FULMEN za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program. Na zalogi tudi akumulatorji tipa FULMEN FORMULA s povečano zagonsko močjo in SIS, ki je poleg velike zagonske moči še hermetično zaprt. ZA VSE AKUMULATORJE 24 ITIGSGCGV! 5 mesecev brezplačnih pogovorov ORTO PAKET brez MESEČNE NAROČNINE Nokia 351 Oi 4.900 SIT • barvni zaslon • polifonična zvonjenja • 500 vnosov v imenik • modem zaloge so omejene Nokia 3100 9.900 SIT Mi ' j imohil Samsung SGH-C100 3.900 SIT ■ deluje na 5 kontinentih 1 barvni zaslon 1 polifonična zvonjenja 1 svetleče ohišje • infrardeči vmesnik • elegantna vitka oblika • polifonična zvonjenja • kalkulator • koledar • svetovni čas Ekskluzivno! Siemens M55 9.900 SIT |Q20G2iBI Siemens C60 3.900 SIT JAVA™ GPRS 1 polifonična zvonjenja 1 barvni zaslon 1 deluje na 5 kontinentih Sž:a MMS I WAP ■ deluje na 5 kontinentih 1 barvni zaslon 1 polifonična zvonjenja ■ e-poštni odjemalec Nokia 3200 29.900 SIT JAVA™ I GPRS WAP • deluje na 5 kontinentih • vgrajena digitalna kamera • polifonična zvonjenja • vgrajen FM radio • infrardeči vmesnik • možnost oblikovanja pokrovčka na voljo konec novembra Vključeni so vsi pogovori v Sloveniji, mednarodni pogovori v tujini in minimalna mesečna poraba. Več govorite, več dobite: kar petkrat bomo povprečje vaših mesečnih pogovorov obračunali kot brazplačno! Pridružite se zdaj - ponudba je časovno omejena. DOLSEK & DOLSEK dno. Šmartno pri Litiji, Usnjarska 7 (gostilna Maček 6c|§5*), tel.: 01/8987-640 Del. čas: 9.00 - 12.00 in od 15.00 - 19.00 ure; SOBOTA od 9.00 -12.00 Ujemi svet Siemens MC60 14.900 SIT imm <£T cr CE <5L C C_-