•t Vas je vas In brez nje nl nffesar Nj. Vel. kralj Aleksander I. if Zemlja je tista, iz katere raste največje drevo in najmanjša bilka. zemlja je tista, od katere žive ljudje in živali. Zemlja nam daje življenje. zemlja nas utrujene sprejme, da nas znova prerodi. Kdor se je zemlji odtujil, kdor je pričel gledati njema bogastva z- meglenimi očmi, kdor se je izneveril strogi doslednosti njenega ustvairjanja in izpreminjanja, ta je p-ostal zanjo kamen, ki jo teži. Zavrgel je najosnovnejšo dblžnost, vr^el je od sebe zadnjo vez, ki ga je spajala z njo in mu omogočala pravikno in resnično razumevanje življenja, vrgel je od sebe ljubezen in zato nikdar ne bo mogel razumevati zakonov našega narodnega in državnega dela. Največji naš problem, ki ga bo morala irešiti bližnja bodočnost, je gotovo problem našega podeželja. Morda bi bolj v živo zadel, če bi točnejše označil ta problem kot problem organizacijc našega podeželja. Misel, ki sem jo uvodoma poudaril. je gotovo osnovna misel in najitrdnejša resnica, pa tudi inajvečje spoznanje, ki je pognalo k sodelovanju pri našem narodnem in državnem reševanju vse onc preudairne m uvidevne kulturne in gospodarske delavce. ki so spoznali edino rešitev in izhod iz vseh morečih položajev današnjega, povojnega življenja. Tem kulturnim in go&podarskim pionirjem pa je priskočil na pomoč še en faktor, ki je do nedavnega ostal skoro pasiven, zaradi tega najtarže, ker ni bilo nikogar, ki bi se mu postavil na čelo in ta inajvečji in najmočnejši faktor je kmetska mladina sama. Da je to resnica, je lahko postalo jasno vsakomur — kdor občuti pravo ljubezen in življenjsko navezanost na zemljo — one dni, ko je obhajala kmetska mladina svoj veliki praznik. S tem, da je stopila kmetska mladina s takim elanom in tako odločnostjo v obrambo naše vasi, naše zemlje in našega podeželja sploh, je izpričala prvič, da se zavcda svojega poslanstva v bodočnosti. da je živo občutila potrebo po skupnem reševan^u kulturnih in gospodarskih problemov, in tretjič, da je edina kot mlada gerneracija, polna pristne življenjske sile, zmožna spremeniti napačno naziranje vsega našega javnega življenja, da ni v njej več tiste stare konzervativne in tla- čanske krvi, da je potomka rodu, ki je ohranil narodu v zgodovini vso njegovo individualnost in vkljub vsemu preziranju bogato kulturo. Kmetska mladina se predobro zaveda, da je prokletstvo zgodovine njenega stanu prav v tem, da ni samostojno odločal o svoji usodi, da. je bil vedno tlačen pod peto tujih gospodarjev, katerim je moral plačevati desetino od svojih žuljev. Kmetska mladina pa hoče potegniti krenko črto čez to svojo žalostno preteklost ter postaviti vse svoje sile v korist močno in enotne svobodne države, ker ve. da ima najboljšega zagovarnika v svojem vladarju. Danes se naši kmečki domovi močno krhajo. Vsak dan pobirajo vlaki po podeželskih postajah kmetsko delavstvo in ga vozijo v tovarne. Množice našega kmetskega ljudstva se izseljujejo. mnogi beže v mesta, da bi si z delom prislužili denar. Zavedna kmetska mladina ve, da so to oni, ki so se izkoreninili iz domače grude in da bo njeno delo dvakrat težko, urediti tudi to. Zato hoče povedati svojim in vsem, ki jo hočejo razumeti, da je ona tista, ki hoče očuvati narodni zaklad, da nam moralnega in kulturnega preporoda ne more dati mesto, da je vir vseh teh vrelcev žive vode naša vas, da je ona rodila vse tiste velike tvorce, ki so nas oteli »večnih grobov,« da bo tudi ona dala ljudi, ki bodo vredni gesla vladarja, ki je sam izšel iz nje. Po vsem tem se vidi, da ie naša kmetska mladina stopila v svojo ofenzivo s čisto vero v srcu in da jo bosta prav ta čista vera in idealizem rešila. Ta vera in idealizem sta dediščina Cankarjeve kmetske matcre s »Klanca« in gospodinje iz »Gadjega gnezda«. Naše učiteljstvo, posebno mlada učiteljska generacija je prav razumela težnje km^tske mladine. Tista, kar jo je prežete z ljubeznijo do naše grude in kmetskega ljudstva in je ni zajel beg z dežele v bližino mesta, bo ostala zvesta svojemu delu. Ostala mu bo najmočnejša opora in bo roko v roki delala z njim za gospodarski in kulturni preporod naše vasi, ker se živo zaveda, da je v resnici »vas vas ia da brez nje ni ničesar«! Vojko Jagodič.